Ideja za izlet: Hedonistična ohladitev na Blatnem jezeru

Blatno jezero se nahaja na Madžarskem, je največje v srednji Evropi in je ena bolj priljubljenih izletniških točk dobrih 80 kilometrov jugozahodno od Budimpešte. Ker naši sosedje nimajo morja, Blatnemu jezeru pogosto rečejo kar madžarsko morje, ki kliče k osvežitvi.

Skok v vodo, preizkušanje vodnih športov in razvajanje v termalnih vrelcih

Voda se poleti segreje na okoli 26 stopinj Celzija, zato je jezero tudi priljubljena točka za kopalce, jadralce in druge ljubitelje vodnih športov, kot je na primer SUP-anje – veslanje na deski. Jezero je privlačno tudi za ljubitelje ribolova, v bližini pa so še zdravilišča in termalni vrelci. S trajektom se lahko zapeljete tudi čez jezersko ožino do Siofoka, največjega mesta ob jezeru.

Na degustacijo vin in sprehod po slikovitih uličicah Tihanyja z razgledom

Predvsem na severni obali jezera slovijo tudi po vinogradništvu, zato je obisk vinske kleti in degustacija priznane madžarske žlahtne kapljice skoraj nujna točka na seznamu stvari, ki jih morate tam doživeti. Če vam zvečer ostane še kaj energije, pa je ob jezeru tudi kup pubov in lokalov, najde pa se seveda še kakšen nočni klub.

Največjo mesto ob jezeru je Keszthely, dve večji kotanji jezera pa ločuje polotok Tihany. Celoten polotok je zgodovinsko okrožje, katerega središče je benediktinski samostan iz leta 1055. Za vasico Tihany pravijo, da je najlepši kraj na Madžarskem in je zelo priljubljena turistična točka. Vasica je idilično urejena, skoraj vsaka hiša ima trgovino s spominki. Tu stoji tudi etno muzej na prostem, s prekrasnim pogledom na Blatno jezero.

VANDRAJ priporoča // Hedonističen izlet na Blatno jezero z dvema nočitvama že za 179 evrov

Podaljšek izleta do Budimpešte

Če ste že na tem koncu, priporočamo tudi skok do madžarske prestolnice, ki se lahko pohvali z osupljivo arhitekturo, številnimi prikupnimi kavarnami in restavracijami z odlično kulinariko.

V Budimpešti boste težko spregledali grajski hrib Budim, ki je že 30 let na seznamu UNESCOVE dediščine, v gradu pa najdete tudi Narodno galerijo in vinsko fontano, iz katere dejansko teče rdeče vino.

Z Budima boste ujeli tudi osupljiv razgled čez reko Donavo in mogočne zgradbe, najveličastnejši je parlament s kupolo. Sprehodite se še čez Szechenyjev verižni most, ki velja za enega najlepših na Donavi in popeljal vas bo na drugo stran mesta, v Pešto.

*Več namigov za popoln izlet v Budimpešto vas čaka TUKAJ.*

Foto: Unsplash

Seznam stvari, ki jih potrebujete za azijsko backpackersko dogodivščino

Če boste letošnji dopust preživeli malo bolj nomadsko, tako, da si boste ogledali čim več krajev in vsakič spali nekje drugje, morate verjetno spakirati malo drugače, kot bi sicer. S kovčkom se na pot navadno odpravimo takrat, ko je ciljna destinacija znana in boste na njej ostali ves čas dopusta. Če pa vas letos vleče na primer na trip po jugovzhodni Aziji, Vandraj priporoča dober nahrbtnik!

Tudi backpackanje z razvojem tehnologije ni več to, kar je bilo včasih. Kup stvari – na primer orientacija, komunikacija ali opravljanje rezervacij v zadnjem trenutku, so pametni telefoni na potovanjih precej olajšali, s seboj pa prinesli tudi nekaj logističnih zagat.

Kaj torej spakirati za backpackersko dogodivščino po jugovzhodni Aziji, kjer se boste selili na dva dni, kakšno noč prespali tudi v hostlu, velik del poti preživeli na letalih ali avtobusih in najverjetneje z vsem svojim premoženjem skakali z ladjic?

#1: Udoben nahrbtnik!

Obstaja kup različnih modelov in velikosti, glede na to, da ga boste morali nositi, pa z zadnjo ne pretiravajte. Računajte tudi na to, da lahko oblačila skoraj povsod tudi operete, zato je njihova količina lahko enaka za enotedensko in enomesečno pot. Poleg tega boste zagotovo zavili še po nakupih, zato nahrbtnika nikar ne napolnite do vrha. Med nakupom ga zato nujno pomerite, da vidite, če vam sploh fizično ustreza – pozorni bodite na hrbtišče, naramnice in bočni pas, razmislite pa tudi o tem, koliko dodatnih zunanjih žepkov in paščkov bi vam prišlo najbolj prav. Med polnjenjem računajte tudi na to, da je težišče človeka nekje med boki in pasom, zato mora biti najtežja vsebina nahrbtnika postavljena v srednjem delu in čim bližje hrbtu.

Trik pri zlaganju oblačil: Namesto, da jih zlagate, jih zvijte v rolice – tako bodo zavzela manj prostora, manj se bodo zmečkala, med iskanjem oblačil v nahrbtniku pa bodo tudi preglednejše postavljena. Če nameravate v tople kraje poleg natikačev vzeti tudi trše pohodniške čevelje, jih med premiki enostavno obujte, sicer pa bodo v nahrbtniku vzeli manj prostora, če izkoristite prostor v njih in vanje spravite manjše predmete.

Kaj torej spakirati?

#2: Oblačila in obutev

Bodite racionalni, saj vam bo med nošenjem backpacka žal za vsak gram nogavic – ne, ne potrebujete 15 parov in najverjetneje boste kakšno majico z napisom Made in Vietnam ali I love Bangkok kupili že ob pristanku. Pri pakiranju si zato velja zapomniti zlato pravilo trojk: Na primer, troje hlač, troje majic in troje nogavic – ene nosite, ene ste ravnokar oprali in ene se že sušijo. Pri spodnjem perilu ste lahko malo manj varčni, čeprav greste v tople kraje, pa ne pozabite na topel pulover, dolgo trenirko, kapo in veliko ruto, ki vas bodo reševali na letalih, vlakih in avtobusih, kjer je klima navita na 20 stopinj nižje od zunanjih temperatur. Ne pozabite na udobne natikače ali sandale in dobre superge ali pohodne čevlje. En par v nahrbtnik, drug na noge. In dvoje kopalk je več kot dovolj!

#3: Prva pomoč in kozmetika

Domača lekarna naj vsebuje obliže, robčke, kakšen povoj, protibolečinske tablete, tablete za alergije in proti potovalni slabosti, medicinsko oglje in rehidracijske praške. In čeprav se morda potikate po državah v razvoju, vas bo presenetilo, koliko (povsem varnih!) lekarn najdete po jugovzhodni Aziji.

Ne pozabite še na sončno kremo in repelent proti komarjem – za azijske dežele bo učinkovit tisti z visokim DEET-om, ki ga pri nas najdete v lekarnah, sicer pa ga lahko kupite tudi na poti. Ne pozabite na zobno ščetko, vse ostalo pa lahko kupite tudi sproti.

#4: Ključavnica

Če boste kdaj prenočili v hostlu, lahko vredne predmete pospravite v omarice, ki pa so skoraj vedno brez ključavnic. Te sicer lahko najamete, a zakaj bi zanje plačevali, če lahko uporabljate svojo!

#5: Razdelilnik in adapter

Če ste eden tistih popotnikov, ki na pot ne vzame le pametnega telefona, ampak tudi fotografsko opremo, tablico, kindle ali laptop, boste morali vso to elektroniko tudi nekje napolniti. Vtičnic nikoli ni dovolj, zato ne pozabite na lahek razdelilnik, ki vam bo omogočil hkratno polnjenje vsega. V nekaterih državah boste potrebovali tudi adapter za vtičnico, odličen rešitelj pa je tudi powerbank, a tudi tega boste morali enkrat napolniti. In seveda ne pozabite na polnilnike za vse našteto!

PREBERITE ŠE // Top sedem mobilnih aplikacij, ki olajšajo potovanje

#6: Napihljiva blazina in čepki za ušesa

Kot pravi backpackerji boste velik del potovanja verjetno preživeli na letalih, avtobusih, ladjah ali čem drugem, kjer vam najverjetneje ne bo najbolj udobno. Napihljiva blazina za vrat vam bo vzela malo prostora, a olajšala marsikatero pot, enako velja za čepke za ušesa.

#7: Pelerina in nepremočljiva vreča

Ko v tropih dežuje, pravzaprav lije in ne želite, da vas nevihta ujame z nahrbtnikom na ramah. Večina njih ima že vgrajene plastične zaščite, mini pelerino pa si lahko omislite tudi zase. Če se boste potikali po kakšnih otokih ali raziskovali reke in jezera, vam bo prav prišla tudi nepremočljiva vreča, oziroma torba, ki jo tesno zaprete in greste z njo lahko tudi v vodo.

#8: Potovalna brisača iz mikrovlaken

Ne, to ni povsem običajna brisača. Potovalne brisače iz mikrovlaken so najboljše prijateljice backpackerjev. Zakaj? Ker vzamejo neverjetno malo prostora, čeprav so videti zelo tanke, pa neverjetno dobro vpijajo vlago, so antibakterijske in se hkrati neverjetno hitro sušijo.

#9: Dokumenti in njihove kopije!

Osebni dokumenti so precej samoumevna stvar na seznamu stvari, ki jih potrebujete za pot. V primeru, da jih kje izgubite, pa si po različnih žepkih nahrbtnika pospravite liste z njihovimi kopijami, še najlažje pa bo, če si skenirano kopijo pošljete še na mail. Za morebitne vize vam bodo prav prišle tudi osebne fotografije, ne pozabite pa niti na dobro zavarovanje in številko police!

Srečno pot! In ne, res ne potrebujete toliko nogavic.

Foto: Unsplash

11 tipov ljudi, ki jih boste srečali na letališčih

Ste sproščen in organiziran ali zmeden in nestrpen tip popotnika? Del potovanja, ki ga preživite med čakanjem na letališčih in v zraku, je svojevrsten kos celote, ki bi ga nekateri najraje preskočili, drugi pa v njem prav uživajo. Zbrali smo 11 tipov potnikov, ki jih boste srečali na letališču ali pa se boste med katero od kategorij morda našli tudi sami.

#1: Zamudniki

Ne glede na to, da prav na vsaki letalski karti piše, da se morate na letališču prikazati do določene ure, ki je navadno najkasneje pol ure pred dejanskim vzletom letala, se še vedno vsak dan najde kup ljudi, ki jim uspe zamuditi. Prepoznate jih tako, da prepoteni in napol slečeni brezglavo tečejo po letališču, v vrsti za pregled pa z obupom v očeh prosijo, če jih spustite naprej in nekje vmes ugotovijo, da so v taksiju pozabili potni list.

#2: Zgodnje ptice

Seveda obstaja tudi druga skrajnost. Ste eden tistih popotnikov, ki na letališče prispejo 10 minut preden se zapre vaše okence ali zaradi strahu pred nepričakovanim zapletom in gnečo na letališču kampirate 4 ure pred vzletom? Podobno kot zamudnikov, tudi takšnih sploh ni malo. Navadno jih utrujene, naveličane in zdolgočasene vidite sedeti na kupu svoje prtljage, ki je zaradi prezgodnjega prihoda sploh še ne morejo prijaviti in oddati. Medtem nestrpno gledajo na uro in preverjajo tablo z informacijami o letih, na pamet pa znajo že vso ponudbo trgovinic in kavarn po letališču.

#3: Tisti, za katere pravila ne veljajo

Če v pravilniku letalske družbe piše, da je moja prtljaga lahko težka največ 25 kilogramov, bo kaj narobe, če jih kovček tehta 28? Če bi vsi razmišljali na tak način, bi vladal kaos. Takšnih ljudi na letališčih vseeno srečate veliko, nekateri nato skušajo kovček olajšati tako, da ga odprejo sredi letališča in nase navlečejo dodatne tri puloverje, drugi pa se jezni in užaljeni odločijo za doplačilo in o tem nergajo še dva meseca po potovanju.

Enako velja za tiste, ki v ročni prtljagi še vedno tovorijo litre pijače, čeprav tekočine v več kot 100 mililitrskih pakiranjih že dolgo niso več dovoljene, poleg tega pa bi v ročno prtljago najraje spravili še gorilnik za kampiranje, novoletne rakete in škarje za rezanje piščanca. Ne bo šlo.

#4: Starši v stresu

Potovanje z otroki ni vedno mačji kašelj, saj morajo starši v iskanju pravega gatea skrbeti še za to, da svojih otrok ne izgubijo v množici ljudi, ki hitijo v različne smeri, poleg tega pa morajo poskrbeti še za njihovo animacijo in prigrizke na vsake pol ure. Dopust pa tak.

#5: Podivjani, a navdušeni otroci

Na drugi strani pogosto naletimo tudi na vreščeče otroke, ki jih je navdušenje nad gledanjem vzletanja letal ravnokar minilo, zato so se odločili tekati v nasprotni smeri tekočega traku, medtem ko plezajo čez vašo prtljago. Vdih in izdih.

#6: Nergači

Dopust in počitnice si vsi predstavljamo kot oddih brez stresa in skrbi, a pogosto se izkaže, da je pot do tja precej nadležna. Če dopusta ravno ne preživljate doma, je pač treba vzeti v zakup, da premiki v druge kraje žal zahtevajo tudi kakšno daljšo vožnjo z avtomobilom, vlakom, letalom, ladjo ali čemerkoli že, kjer boste zagotovo naleteli še na koga, ki se prav tako kam odpravlja. Iti na dopust in pričakovati, da ste edini s takšno idejo in da ne bo gneče, je utopično in daleč od realnosti. In čeprav vsi stojimo v enaki vrsti in smo vsi enako naveličani, se vedno znajde nekdo, ki meni, da se krivica godi le njemu, zato se glasno znese na zaposlene, po možnosti tiste, ki nimajo nič s tem. Še enkrat, vdih in izdih.

#7: Backpackerji na poti do iskanja samih sebe

Prepoznate jih po skromnih oblačilih, zvrhanem backpacku z našitki iz držav vsega sveta in po kakšnem dredu, delujejo mirno in skoraj naveličano, saj so letališča njihov drugi dom, v resnici pa dobro veste, da se noro veselijo svoje nove pustolovščine, prav tako, kot se je vi.

#8: Glasni mladeniči na fantovščini

Nič ni boljšega od fantovščine (ali dekliščine) v mestu, kjer te nihče ne pozna. Skok v tuje mesto za konec tedna pred skokom v zakonski stan je vedno bolj priljubljena različica fantovščine tudi pri nas, zato ni nič nenavadnega, če na letališču naletite na glasno skupinico že v jutranjih urah opitih mladeničev v ujemajočih se majicah z nenavadnimi napisi.

VANDRAJ priporoča // Do sveže letalske karte v svet prek Megabona!

#9: Vzhičena Insta dekleta 

To so tiste najboljše prijateljice, ki se skupaj odpravljajo v šoping v London ali na razvajanje v Grčijo, imajo v ročni prtljagi po dva parfuma, ki jim ju na pregledu kljub prhutanju s trepalnicami seveda zaplenijo, poleg tega pa morajo na vsakem koraku posneti še kakšno fotografijo ali video za na družbena omrežja.

#10: Zaljubljenci na medenih tednih

To so tisti parčki, ki si še ne gredo na živce, se pred potovanjem še niso trikrat skregali in si v vrsti za pregled še vedno nepremično ljubeče zrejo v oči in se držijo za roke. Zagotovo vas zanima, kako bo videti njun dopust čez deset let.

#11: Utečeni poslovneži

To so tisti, vedno urejeni gospodje in gospe, ki na letališče pridejo v črni obleki in zloščenih čevljih, z mini šik kovčkom in aktovko z laptopom. Ker to počnejo pogosto, poznajo vsa pravila, zato je njihov sprehod skozi rentgen vedno brez pripomb, od vsega kaosa in navadnih smrtnikov pa se hitro umaknejo v varno zavetje loungea za tiste, ki letijo v poslovnem razredu.

Foto: Pixabay

Šest stvari o Američanih, ki se evropskim turistom zdijo čudne

Oh, Amerika. Obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko, priložnosti rastejo na drevesih in ljudje so tako zelo prijazni. Pa je res tako? Če si Ameriko že obiskal, si gotovo našel vsaj tri stvari, ki bi se jim v Evropi na veliko čudili, nekaj evropskih popotnikov pa se je pred kratkim o čudnih običajih, s katerimi se srečaš kot turist v Ameriki, še posebej razgovorilo na portalu Reddit. Se strinjaš z njimi?

#1 Porcije v restavracijah so ogroooomne!

Menu, ki vključuje liter coca-cole in ogromen sendvič, se nikakor ne more primerjati z velikostjo porcije v evropskih restavracijah s hitro prehrano, četudi govorimo o ameriških verigah. Porcije čez lužo so namreč od 50 do 100 odstotkov večje!

#2 Pobesnele veverice

Nek evropski turist je dejal, da ga je najbolj presenetila agresija divjih živali v newyorškem parku, pri tem pa ni mislil na grizlije in divje volkove, temveč veverice! Požrešne živalice, ki so vajene, da jih nahranijo obiskovalci parka, znajo biti precej iznajdljive in v želji po prigrizkih v tvojih rokah tudi kdaj ugriznejo. Američani so jih že vajeni, evropske turiste pa glodalski napadalci dodobra prestrašijo.

#3 Neverjetna prijaznost

Kar nekaj turistov je popolnoma zmedla ameriška prijaznost. Je ustrežljivost domačinov pristna ali zaigrana? Kaj želijo od mene? V resnici so veliki ameriški nasmehi po večini povsem neškodljivi, njihova pomoč pa pristna, ker pa se v Evropi večinoma raje držimo vsak zase, nas to upravičeno zmede.

#4 Dolge razdalje

Moramo priznati, da nas je naša mala država kar precej razvadila z bližino morja, gozdov, mest in gora, a tudi drugje v Evropi nismo vajeni tako velikih razdalj kot v Ameriki. Marsikateri turist si namreč zamisli, da bo obiskal New York ter se naslednji dan zapeljal do Grand Canyona, a kmalu ugotovi, da razdalje tega ne dopuščajo. Ni čudno, da večina Američanov potuje kar z letali.

#5 Omejitve hitrosti

Promet je zagotovo eden izmed velikih pokazateljev kulture v državi, vsak izmed njih pa ima svoje posebnosti. Eden izmed turistov se je pritoževal nad ameriškimi omejitvami. Pravi, da se jih ne drži noben Američan, najbolj pa ga je presenetilo dejstvo, da ga je na ameriški cesti ustavil policaj ter mu napisal kazen za prepočasno vožnjo, čeprav je vozil po predpisani omejitvi.

#6 Drive- in

Tudi nam se včasih ne ljubi v trgovino, v Ameriki pa za nakup špecerije tudi v resnici ni potrebno zapustiti avtomobila. Tako imenovani ‘drive-thruji’ so namreč v Ameriki nekaj čisto običajnega. Zapelješ se lahko čez lekarno, kino, trgovino ali bar in še bi lahko naštevali.

Foto: Pexles

Znanje, ki je zapisano v 2000 besedilih Bude

Medicina, ki temelji na več stoletij starih tehnikah, privablja bolnike, ki iščejo naravna zdravila

Pred sončnim vzhodom v indijski Himalaji bolniki s stekleničkami urina v rokah potrpežljivo stojijo v vrsti in čakajo na Ješija Dhondna, tibetanskega meniha, ki je zaslovel kot osebni zdravilec dalajlame. Tibetanska medicina, znana pod imenom sova-rigpa, temelji na več stoletij starih tehnikah, denimo spuščanju krvi, vakumskem zdravljenju in zdravljenju s sežiganjem zelišč nad energijskimi točkami telesa, ter tako poskuša zdraviti različne bolezni.

Za zdravljenje uporablja različne pristope tradicionalne kitajske medicine in indijskega ajurvedskega sistema, upošteva pa tudi lastne teorije in pristope. Njegov sestavni del so tudi duhovne prakse, med drugim meditacija in budistične molitve. Danes se zanj zanimajo ljudje z vsega sveta in upajo, da bodo ozdravili od različnih bolezenskih stanj, od bolečin v hrbtu do raka in degenerativnih bolezni.

Kitajske in indijske prakse

»Če me obiščejo bolniki, poskrbim zanje,« je Dhonden povedal za tiskovno agencijo AFP v McLeodgandžu v svoji zasebni kliniki, polni tibetanskih rokopisov in fotografij njegovega najslavnejšega bolnika. Dhonden, ki je tri desetletja skrbel za zdravje tibetanskega duhovnega voditelja, se zanaša na svoje občutke, kadar pojasnjuje, zakaj bolehajo njegovi bolniki. »Ne opravljam preiskav, kakršne so rentgensko slikanje in podobni postopki. Zaupam samo sebi. Preverim samo srčni utrip in urin.« Z dotikom bolnikovega zapestja preveri stanje življenjsko pomembnih organov in krvni pritisk. Urin v beli porcelanasti skodelici premeša z bambusovima žličkama. Na diagnozo vplivajo barva, mehurčki, usedlina in vonj.

Ješi Dhonden, tibetanski menih, ki je zaslovel kot osebni zdravilec dalajlame. Foto: AFP

Zagovorniki tibetanske medicine zatrjujejo, da ta resnično deluje, čeprav jo je do zdaj preverjalo zelo malo znanstvenih raziskav. Znanje menda izvira iz Tibeta in je zapisano v približno 2000 besedilih in sporočilih Bude, ki velja za božanskega varuha vseh duhovnih zdravilcev. Toda tibetanska medicina vključuje elemente tako starih kitajskih kot indijskih zdravilnih praks ter se hitro razvija iz tradicionalnega v priljubljeno alternativno zdravljenje, zato si zdaj obe deželi prizadevata, da bi jo priznali kot del njune dediščine. Aprila sta obe azijski velikanki predlagali vključitev tibetanske medicine na Unescov seznam »nesnovne kulture«. Kitajska in Indija sta se do zdaj zapletli že v nešteto sporov zaradi tibetanske skupnosti, vse odkar je New Delhi zagotovil zatočišče dalajlami leta 1959. Peking je prevzel nadzor nad Tibetom osem let pred tem in ga je močno razjezilo, ko je Indija dovolila dalajlami, da je ustvaril sedež svoje vlade v izgnanstvu v McLeodgandžu.

Tradicija tibetanske medicine temelji na štirih temeljnih besedilih ali »tantrah«, ki so se razvile v dveh medicinskih šolah, Čakpori in Menci Hang v tibetanski prestolnici Lhasa. Tantre razvrščajo na tisoče bolezni v posebne kategorije z edinstvenimi mešanicami zelišč in mineralov – večinoma izvirajo iz visokih predelov v Himalaji –, ki veljajo za zdravila za vsako bolezen.

»Verjamemo, da bolezni nastanejo, ko naše notranje energije niso več uravnotežene med seboj,« je povedal Cevang Tam Din, zdravilec mcleodgandževske veje šole Menci Hang, ene od mnogih v Indiji. S posebnim zlatim kladivom je pokazal, kako zdravilci segrejejo orodje nad ognjem in ga položijo na telo, da preženejo bolečino in druga pogosta bolezenska stanja. »V našem medicinskem sistemu smo prepričani, da bolnikom ni treba vse življenje jemati zdravil za kronične težave, denimo za vnetje sklepov in sladkorno bolezen,« je Din povedal v McLeodgandžu, ki mu pravijo tudi »mali Lhasa« zaradi velikega števila Tibetancev, ki tu živijo.

Čustva bolnika

Zaradi čedalje bolj priljubljenega budizma na Zahodu in dejavne globalne tibetanske diaspore je njena edinstvena alternativna medicina vse bolj razširjena. Vendar konvencionalna medicinska skupnost dvomi o njeni učinkovitosti, tako kakor dvomi o drugih vrstah vzhodnjaškega zdravljenja. Zaradi pomanjkljive standardizacije in maloštevilnih kliničnih raziskav bo moralo miniti precej časa, preden se bo tibetanska medicina resnično uveljavila, je povedal kardiolog D. Prabhakaran iz indijske javnozdravstvene ustanove. Toda tudi dvomljivci priznavajo, da se zdi, da naravno zdravljenje v nekaterih primerih pomaga nekaterim bolnikom. »Slišal sem za primere, ko so nekateri ljudje s smrtno nevarnimi boleznimi živeli precej dlje od pričakovanj, potem ko so se odločili za zdravljenje s tibetansko medicino,« je povedal Prabhakaran. »Mislim, da je v tibetanski medicini zelo pomembno, da se zdravilec vživi v čustva bolnika. To izvira iz budističnega načina razmišljanja in tudi zato postaja tibetanska medicina tako priljubljena,« je dodal.

Leta 2010 je Indija uradno priznala tibetansko medicino za »znanost zdravljenja« in jo vključila v državni zdravstveni sistem ter tako omogočila nadaljnje raziskave in naložbe v to duhovno dejavnost. To je bila dobra novica za njene zagovornike, med katerimi je tudi 60-letni Abdul Rehman, ki se je vse življenje izogibal uveljavljeni medicini in se odločil za tibetanske alternativne pristope. »Nenehno so se mi ponavljali prehladi, ki sem jih nato ozdravil v enem letu,« je povedal med izbiranjem zelišč v kliniki v uglednem predmestju Delhija. Nato je dodal: »Zdaj me bolita hrbet in vrat, in mislim, da bodo tudi te bolečine kmalu izginile.«

Članek je bil objavljen na Delovih straneh rubrike Trip

FOTO: Najlepše naravne plaže ob Jadranu

Ko slišimo besedi rajska plaža, si kaj hitro v misli prikličemo obalo Kostarike, Filipinov ali Balija, a za čudovite plaže v resnici ni treba tako daleč. Kristalno čisto modro morje, bele kamenčke in rajske plaže najdemo tudi ob Jadranu. Izbrali smo osem plaž, ki jih lahko obiščemo že ta vikend.

#1 Lubenice, Cres

#2 Sakarun, Dugi Otok

#3 Zlatni Rat, Bol, Brač

Podaljšan vikend na Braču za dve osebi – manj kot 200€!

#4 Skrivena Luka, Lastovo

#5 Proizd, Korčula

Vandraj priporoča // Mediteranski dopust za tri osebe – 448 evrov!

#6 Plaža Blaće, Limuni, Mljet

#7 Kraljičina plaža, Nin

#8 Rt Kamenjak, Istra

Foto: Shutterstock

Trend: staycation – privošči si, kolikor lahko!

Avto, hiša, potovanje. Tako so si še ne tako dolgo nazaj sledile življenjske prioritete, kar seveda ni nič nenavadnega – potovanja so bila namreč izjemno draga. Današnji ritem življenja je nekoliko drugačen. Na glavo obrnjeno zaporedje življenjskih dogodkov živijo predvsem milenijci, ki se vse redkeje lokacijsko vežejo ter si radi puščajo odprte možnosti. Kar pa ni nič slabega – vse več je digitalnih nomadov, ki živijo življenje, ki si ga še dvajset let nazaj ne bi mogli zamisliti in kot se spreminjajo trendi v modi, smernice narekujejo tudi naša potovanja.

Skratka, novi časi so prinesli nove načine življenja, s tem pa tudi potovanja. Trend, ki trenutno prevladuje med popotniki se imenuje staycation, možnost privoščiti si čim več užitkarskih dni – kolikor jih premoremo, finančno in časovno. Pri tem ni pomembno kako dolg je naš dopust, temveč, da uživamo v trenutku, ki smo ga namenili izletu ali vikend oddihu.

Letos torej ni pomembno, kako daleč greste in kako dolga je vaša odsotnost od doma. Pomembno je, da si privoščite čim več staycationov. Izkoristite sončno nedeljo ter se odpeljite v Grado, Grožnjan ali skočite na bližnjo planino. Organizirajte si dela prost petek ter se odpravite malce dlje. Glavno staycation načelo je – kratek izlet je boljši kot nič. Sploh, ker živimo v nestabilnih časih, ko je potrebno izkoristiti trenutek in se ne zanašati na to, da bomo čez pol leta lahko za tri tedne odpotovali na dopust. Letalsko karto lahko kupimo praktično čez noč, izkoristimo priložnost ter se že jutri spontano znajdemo na Siciliji.

Staycation počitnice so seveda odvisne tudi od naših finančnih zmožnosti, a to ne pomeni, da s prazno denarnico ne moremo nikamor. Bistvo je namreč v našem razmišljanju. Staycation si lahko pričaramo tudi v mestu, kjer živimo, le lotiti se ga moramo malce drugače, kot smo vajeni. Morda se za začetek v mesto odpravimo s kolesom namesto z avtom, pregledamo ponudbo novih lokalov, ki jih še nismo obiskali in se udeležimo brezplačne razstave, ki se te dni odvija v mestu. Kmalu bomo ugotovili, da dnevi polni dogodivščin s prijatelji ali kratek izlet odtehtajo skoraj toliko, kot več tedenski dopust!

Zato ne odlašaj in ne čakaj dopusta. Pričaraj si svoj staycation in uživaj v vsakem prostem trenutku, ki ga imaš na voljo. Mi pa ti bomo pomagali z dnevnim odmerkom inspiracije in idejami za izlet!

Foto: Pexles

Sedem znakov, da potrebujete počitnice

Prvotni namen dopusta je namreč še vedno ta, da si oddahnete od dela, sprostite telo in možgane prestavite na kakšno drugo frekvenco. Če še niste napovedali dopusta in se najdete v spodnjih sedmih znakih, je čas, da si vzamete nekaj trenutkov zase.

#1 Pomanjkanje entuziazma

Kdaj ste nazadnje v službo prišli z nasmehom na obrazu, si požvižgavali pesem, ki se je ravnokar vrtela v avtu in se prostovoljno ponudili, da vsem v pisarni skuhate kavo? Pomanjkanje delovne vneme in vsesplošnega navdušenja se pozna tudi na vašem delu, ki bi ga zagotovo opravljali bolje in hitreje, če zraven ne bi škripali z zobmi in si brundali v brado.

#2 Pozabljivost

Naši možgani lahko delujejo normalno le, če niso pod prevelikim stresom in če dobijo zadostno količino kakovostnega spanca. Če ste sredi dela pozabili, kaj pravzaprav počnete, iz službe pa prišli brez ključev, denarnice in avtomobila, je čas, da prvo kavo spijete v horizontali, ob šumenju vetra in šele po 10. uri zjutraj.

#3 Slaba koncentracija

Vas je med prebiranjem jutranjih mailov za eno minuto odneslo na Facebook, po pol ure pa ste se zavedli, da gledate že peti video psa, ki vozi kolo? Če vaša koncentracija peša, je čas za postanek.

VANDRAJ priporoča // Z Megabonom do ugodnih letalskih kart od 17 evrov naprej!

#4 Iracionalna jeza

Če vas sodelavčevo glasno dihanje na drugi strani mize spravi na rob obupa, ropot tiskalnika pa vas razjezi do te mere, da bi ga najraje vrgli skozi okno, je čas, da si glavo shladite kje drugje. Če ne morete stopiti skozi vrata, ne da bi sovražili vsakega, ki vam prekriža pot, je to dovolj dober znak za oddih.

#5 Nezdrave razvade

Če vam prodajalka v pekarni blizu službe, ne da bi jih sploh oddali naročilo, v roke takoj pomoli belo bageto s posebno salamo in dodatno sladkano kavo, se malo zamislite. Hiter tempo brez oddihov se lahko na zdravju hitro pozna tudi zaradi neprimerne prehrane, ki vam zagotovo ne bo v pomoč pri delu. Na poletnem dopustu si privoščite veliko svežega sadja in zelenjave, četudi v obliki koktajla.

#6 Nepotrpežljivost

V določenih poklicih, sploh če imate opravka s soljudmi, je potrpežljivost ključna. Ko vam te začne primanjkovati, je čas za umik in postanek na polnilni postaji.

#7 Nerazložljivi izbruhi joka

Sicer resnično upamo, da še niste na tej točki, a če se vam na delu vsaj za trenutek orosijo oči (pa na zato, ker na Facebooku gledate že peti video kužka, ki je našel nov dom) in se počutite povsem nemočne in brez navdiha, je čas, da ga najdete v hribih, na obali ali zgolj na domači terasi – s telefonom na tiho zvonenje.

 

Foto: Unsplash

Razvajanje v naravi: Glamping pod Veliko planino ali ob Bloškem jezeru

Do zdaj ste zagotovo že slišali za glamping, glamurozno kampiranje, kjer lahko okusite oba dopustniška svetova – kampiranje na prostem in udobje, ki smo ga sicer vajeni v prestižnih hotelih. Za takšno kampiranje torej ni treba spati na tleh in si strehe nad glavo postaviti med zabijanjem klinov. Streha namreč že stoji, vseeno pa boste spali v objemu narave in doživeli vse, kar bi med štirimi stenami hotelskega resorta morda zamudili.

Ta vrsta kampiranja je lepo razvita tudi v Sloveniji, kjer se lahko pohvalimo s številnimi kotički, kjer je spanje pod zvezdami osupljivo, hkrati pa nam zanj ni treba žrtvovati spanja med mehkimi rjuhami. Kam nas vleče?

#1 Izlet: Pohod na Veliko planino in spanje v pastirski bajti v resortu s savno

Vandraj je enega od izletov postavil na Veliko planino, ki je še vedno ena od najbolj priljubljenih destinacij v bližini prestolnice. S svojo fotogeničnostjo namreč vsako leto privablja več Slovencev in tudi turistov.

Z edinstveno pastirsko tradicijo, izjemnimi razgledi v neokrnjeni naravi in tradicionalnimi dobrotami, se uvršča med najlepše planine tako doma kot v svetu. Če vam enodnevni izlet ni dovolj, lahko ob vznožju Kamniških Alpu tudi prespite.

Lesene glamping hiške najdete v Eko resortu pod Veliko planino. Hiške sledijo edinstveni arhitekturi pravih pastirskih bajt, ki z vonjem po lesu, domačnostjo in razgledom skozi okno pričarajo pravljično vzdušje. Ob najemu hišice lahko uporabljate tudi finsko savno, osvežitev pa boste našli v Kamniški bistrici ali pri biološkem ribniku.

VANDRAJ priporoča // Nočitev v glamping hiški Eko resorta pod Veliko planino za 2 osebi že za 59 evrov!

#2 Izlet: Idila ob Bloškem jezeru

Vandraj vleče tudi na Bloško planoto, ki leži na robu Notranjske. Tja vodijo dobre cestne povezave: iz Cerknice čez Rakitno ali iz dolenjske smeri skozi Velike Lašče oziroma Ribnico. Od Ljubljane so oddaljeni dobre pol ure vožnje. Tu so doma bloške smuči in prva letalska šola, mistične lepote in krpanovsko pokončni ljudje.

VANDRAJ priporoča // Glamping ob Bloškem jezeru – 2 nočitvi z zajtrkom za 2 osebi že za 79 evrov!

Središče dogajanja je zagotovo Bloško jezero, kjer najdete prikupno brunarico, tu pa stoji tudi Park Bloška idila, kjer boste našli še eno od ljubkih namestitev. Dobrodošlico vam bosta zaželela Gozdna moža, za njima pa lesene skulpture iz hrastovega lesa, ki obkrožajo park.

Tu lahko prenočite v lesenih hiškah iz smrekovega, borovega in češnjevega lesa iz bližnje okolice. Hiške imajo teraso, kjer lahko spijete jutranjo kavo, v notranjosti pa vas čaka udobje doma.

 

Foto: Sloveniaecoresort.com, Blosko-jezero.si

INTERVJU – Slovenski improvizatorji, ki so se znašli na kanadski turneji

Ste že slišali za IGLU? Ne, ne govorimo o ledenem domovanju, ampak o Improvizacijskem gledališču Ljubljana. Sestavljajo ga trije improvizatorji, Peter Frankl, Vid Sodnik in Juš Milčinski. Poleg tega, da nas na odru vsakič znova spravijo v smeh, Iglujevci v sklopu svoje impro šole tudi brusijo znanje novim improvizacijskim upom.

Zabavni trio se je ravno te dni vrnil iz Kanade, kjer so se v sklopu svoje turneje v dveh tednih ustavili v Vancouvru, Port Coquitlamu, Calgaryju in Edmontonu. Kako so jih sprejeli Kanadčani, kaj nenavadnega se jim je pripetilo na poti in kje jih lahko ujamemo Slovenci, preverite v spodnjem intervjuju.

Kdo je IGLU in kaj vas dela zanimive za občinstvo?

IGLU – Improvizacijsko gledališče Ljubljana smo Peter Frankl, Vid Sodnik in Juš Milčinski – trije improvizatorji, ki imamo skupaj sešteto preko 45 let izkušenj v umetnosti spontanega gledališča. Začeli smo vsak posebej v Šolski impro ligi in kasneje v Impro ligi, leta 2013 pa smo združili moči z željo po bolj profesionalnem delu in raziskovanju na področju impro gledališča. V mednarodni impro sferi veljamo za zelo igrivo improvizacijsko gledališče, doma pa občinstvo pritegnemo predvsem z zanimivimi improviziranimi zgodbami in uporabo široke palete improvizacijskih veščin – tako na predstavah, kot tudi ko v okviru naše impro šole poučujemo mlade improvizatorje.

PREBERI še // Člana IGLU-ja oziroma njegov smisel za humor smo spoznali že v tem pogovoru <–

Ravnokar ste se vrnili s turneje po Kanadi. Kako vas je sprejelo občinstvo čez lužo in kako (če sploh) se razlikuje od našega?

Občinstvo v Kanadi nas je zelo lepo sprejelo – gre za zelo izkušeno in s tem tudi zahtevno občinstvo, ki pa zna ceniti različne stile improvizacijskega gledališča. V Kanadi so sicer vajeni bolj verbalnih veščin, zato jim evropski in južnoameriški stili, ki uporabljajo tudi več gibalne in glasbene improvizacije, predstavljajo nekaj svežega. Se pa od slovenskega občinstva ne razlikujejo bistveno – mogoče so gledalci v Kanadi v povprečju nekoliko starejši in nekoliko bolj pogumni, ko jih prosimo za kakšen predlog, ki bo inspiracija za prizor.

Kako razvit je svet improvizacije v Kanadi in kje smo v primerjavi z njim mi?

Kanada je pravzaprav ena od zibelk moderne gledališke improvizacije, saj je v Calgaryju in drugod dlje časa deloval Keith Johnstone, sicer Britanec, ki velja za enega od očetov “impra”, kot ga poznamo tudi pri nas. Njihova tradicija je tako za kakšnih trideset let starejša od naše in temu primerno tudi bolj razvita – več je profesionalnih impro gledališč, več profesionalnih improvizatorjev in mentorjev in tudi v svetu so kanadski impro umetniki eni najbolj cenjenih. Gre pa tudi scena v Sloveniji nedvomno v pravo smer s profesionalizacijo performerjev in učiteljev, tudi v mednarodnem prostoru slovensko improvizacijo poznajo in jo zelo cenijo, čakamo le še prvo stalno impro gledališče z lastnim odrom.

Kanadčani slovijo po svoji prijaznosti, tudi po tem, da se veliko opravičujejo – sploh za stvari, za katere sploh niso krivi. Ste se kaj pošalili tudi na ta račun?

Kanadčani so zelo duhoviti ljudje, tako da s tem opravičevanjem pogosto kar parodirajo sami sebe. Je pa res, da boš težko za nekom stopil v neko stavbo – četudi vas vidijo zelo na daleč, bodo zagotovo pridržali vrata in vas spustili naprej.

V eni izmed predstav smo res imeli en prizor, v katerem sta Peter in Juš igrala Kanadčana, jaz pa Slovenca (op. p. Vid). Sicer ni bilo opravičevanja, smo pa poskusili govoriti s kanadskim dialektom (z različnimi stopnjami uspešnosti) in del prizora naredili na drsalkah, ki so v Kanadi skorajda bolj pogosto obuvalo kot čevlji.

Katera mesta ste obiskali v sklopu turneje in kateri kotički obiskanih krajev so vas najbolj navdušili?

V sklopu turneje smo obiskali Vancouver, Port Coquitlam, Calgary in festival Improvaganza v Edmontonu. Vancouver je od vseh naštetih definitivno najlepši – je ogromno obmorsko mesto s plažami in zanimivimi kotički, Port Coquitlam je manjši kraj blizu Vancouvra – tam smo na primer iz sobe imeli pogled na predel, kjer živijo predvsem upokojenci in imajo med svojimi hišami tudi golf igrišče z manjšim jezercem. Calgary je olimpijsko mesto – videli smo na primer skakalnice, kjer so naši skakalci leta 1988 slavili srebrno medaljo, poleg tega pa smo obiskali še Heritage Park Historical Village, kjer skušajo s parnim vlakom, starinskimi stavbami in igralci prikazati, kako je Kanada izgledala nekoč. V Edmontonu pa je bila najbolj zanimiva terasa in razgled s Fairmont Hotela Macdonald, zgrajenega leta 1915, kjer sicer ponavadi bivajo največji glasbeni zvezdniki, ko imajo koncert v Edmontonu. Ker se težko izmuznemo svojemu poklicnemu očesu, pa bi verjetno vsi trije na prvo mesto dali vse štiri gledališke dvorane, v katerih smo igrali – definitivno impresivne gledališke konstrukcije!

Se vam je na poti pripetilo kaj nenavadnega?

Nazaj grede smo nekaj časa potovali ločeno – Peter je namreč ponesreči pozabil potni list v hotelski sobi in se je Jušu in Vidu pridružil šele v Montrealu. Sicer pa so nas povabili na tekmo softballa – pravil še vedno ne razumemo, so nas pa naučili nekaj navijaških vzklikov, in sicer: “Good eye!”, “Good hustle!” in “Nice crack!” Za slednjega je nujno, da ga uporabljaš samo na softball igrišču, sicer lahko zaideš v težave.

Kje lahko ujamemo IGLU po Sloveniji in kam v tujino vas bo še odneslo?

IGLU ima v Ljubljani predstave enkrat na teden – bodisi v Menzi pri koritu na Metelkovi, bodisi v SiTi Teatru BTC. Naslednja skupna destinacija v tujini bo festival Spunk oktobra v Zürichu, posamezno pa nas bo Vid septembra zastopal na festivalu Pronto v glavnem mestu Kolumbije Bogoti, Juš pa oktobra odhaja na mini turnejo v Belgijo.

 

Foto: Billy Wong/Improvaganza

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA VIA FERRUCCIO PELLI 13, 6900 LUGANO, ŠVICA.