10 najslabših in 10 najboljših držav za "freelancerje": Slovenija na dnu

Freelance – v prevodu svobodnjaško delo – je ena tistih služb, ki se slišijo sanjsko, a zahtevajo precej več dela, odgovornosti, samodiscipline in stroškov, kot bi si nepoznavalci mislili.

V Sloveniji število samozaposlenih samostojnih podjetnikov z leti narašča, nekateri so sami svoji šefi postali zaradi nuje – ker so bili ob izgubi redne zaposlitve primorani svojo ustvariti sami, drugi zato, ker so svojo poslovno idejo tako najlažje spravili na svet, tretji preprosto zato, ker jim osemurni delavniki in rutina, ki jih ti lahko prinesejo, enostavno ne ležijo.

In čeprav freelancerstvo marsikdo meša s tem, da svobodnjaki svoje delo ponujajo zastonj ali celo, da so tako svobodni, da jim delati niti ni treba, pa je svet samostojnih podjetnikov lahko precej bolj žuljav. Freelancerstvo je finančno tveganje, odgovornost za vzpone in padce pa nosi vsak sam. A pogoji za to se razlikujejo od države do države … Kje smo Slovenci?

Sodeč po študiji, ki so jo pripravili na Expert Market, na dnu. Na podlagi osmih faktorjev so merili kakovost življenja samostojnih podjetnikov v 57 državah. V študiji so primerjali: življenjske stroške, davke in prispevke, dostopnost kreditov, prometne povezave, povprečno hitrost interneta, brezplačen dostop do Wi-Fi-ja, stopnjo težavnosti začetka poslovanja in stroške kave – ki je, roko na srce, pogonsko sredstvo marsikaterega freelancerja.

Poglejmo, katerih 10 držav ob seštevku zgornjih faktorjev nudi idealne pogoje za freelancerje in katerih 10 držav je do njih najmanj prijaznih.