Hana in Tom sta Ljubljančana, ki sta najbolj srečna, ko dobro jesta. In to srečo rada delita tudi z nami. Na Instagramu namreč ustvarjata profil H(r)ana, nadvse simpatičen kulinarični kotiček, kjer objavljata pisane recepte pa tudi utrinke s potovanj, kjer je običajno v prvem planu – uganili ste – hrana.
Ste že kdaj poslušali koga, ki o hrani govori s prav posebnim žarom v očeh in svoje kulinarične dogodivščine opisuje tako živo in navdušeno, da se tudi vam pocedijo sline? Takšna sta Hana in Tom, ki sta nas navdušila z Instagram profilom H(r)ana, od koder – čeprav gre za virtualni kraj – skoraj prisežemo, da včasih prav zares diši. V tokratnem Vandraj intervjuju smo klepetali o vihtenju kuhalnic, o ljubezni do nevsakdanje kuhinje in kulinarično obarvanih potovanj.
Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?
Sva Hana in Tom, oba sva iz Ljubljane, a sva za to, da se spoznava, morala na smučanje na Kronplatz. Sva popolni nasprotji – Tom je inštruktor matematike in fizike, jaz pa delam kot strateginja za družbena omrežja v oglaševalski agenciji. Dokler nisem spoznala Toma, sem v gimnaziji pri matematiki imela same nezadostne ocene in celo popravni izpit. Tom obožuje načrtovanje in red, jaz sem poosebitev kaosa in spontanosti. Imava pa tudi ogromno skupnih lastnosti, oba obožujeva kuhanje, jedenje, poskušanje novih stvari, potovanja, smeh, zabave in najino mačko (vsaj 3/4 časa, včasih je res naporna).
Vajin profil na Instagramu – H(r)ana – je, kot namiguje že njegovo ime, poln slastnih kulinaričnih utrinkov, omamnih receptov pa tudi odličnega humorja. Od kod ljubezen do vihtenja kuhalnice in deljenja te sreče s sledilci?
Oba izhajava iz družin, kjer je mama tista, ki kuha vrhunsko, oče pa (se dela, da) zna skuhati samo hrenovke, ampak z veseljem poje vse, kar mama skuha. Jaz (Hana) sem na večini fotografij iz otroštva nekje v kuhinji. Ponavadi sedim na pultu in kradem vse, kar mami pripravi, ali pa imam pručko in vestno pomagam pri kuhanju kosila. Tom pa na ¾ fotkah nekaj jé. Ljubezen do vihtenja kuhalnice in do hrane nasploh tako pri obeh izvira že iz otroštva, skupaj pa sva ljubzen do eksperimentiranja z novimi okusi in tehnikami še nadgradila.
Z deljenjem najinih najrazličnejših kulinaričnih prigod in najinega kuharskega ustvarjanja s sledilci želiva pokazati, da je kuhanje in jedenje ena sama zabava in da nekaterih stvari v življenju ni treba jemati tako zelo resno.
Katere so top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?
Banh mi (vietnamski sendvič), žaba na žaru na vietnamskem nočnem food marketu in rissoles (portugalski ocvrti žepki, polnjeni z rakci). Sva pa v Vietnamu jedla tudi najboljšo ribo v življenju – »red snapper«, kuhan na sopari v bananinih listih. Ta jed naju je tako navdušila, da sva šla naslednji dan v isto restavracijo in jedla isto jed, kar se pri nama res ne zgodi pogosto.
Kje v Sloveniji najraje spijeta kavo, pojesta brunch in gresta na večerjo?
Kavo (ali kaj drugega) najbolj pogosto spijeva v kavarni SEM, ki ji s prijatelji rečemo kar naš vrt, ker vsi živimo v radiu 300 metrov in nihče od nas nima dejanskega vrta.
Brunch najraje pojeva v bistroju Ek.
Obožujeva Grič v Šentjoštu nad Horjulom. Ker imata Tom in moja mami na isti dan rojstni dan, je novembrski obisk postala naša vsakoletna tradicija. Pa tudi ko nimava nekega razloga, pogosto zaideva tja. Če nama ni do vožnje, pa naju najdete v Bregu v Ljubljani.
Kaj in kje sta nazadnje tako dobro jedla, da vama zaplešejo brbončice že zgolj ob misli na to?
Februarja v Lizboni. Favorita: »Foie gras with cotton candy and lyo raspberry« v Mini baru in »Giant Tiger Prawn« v pivnici Ramiro.
V čem uživata bolj – v samem kuhanju, v degustiranju tega, kar sta skuhala ali morda raje v tem, da vama kuha kdo drug?
Eno brez drugega ne gre. Zakaj izbirati, če imaš lahko vse?
Česa nikoli ne bomo našli v vajinem hladilniku ali shrambi in kaj mora tam vedno biti na zalogo?
Tu se glede mnenj kar razhajava, tako da se je verjetno v najinem hladilniku na neki točki znašlo že vse, kar se da. Tako da morava na to vprašanje odgovoriti ločeno.
Hana: Najraje ne bi nikoli videla kislih kumaric in (predvsem vohala) turistične paštete. Kar pa MORA bit, so olive. Prav določene, male, grške, zelene. Če jih ni, spustim vse iz rok in grem v trgovino.
Tom: Pri meni morajo biti kisle kumarice in turistična pašteta. Nikoli pa ne bi našli leče, ampak jo Hana vsake toliko kupi, ko ima preblisk, da bo zdravo jedla.
Vama kdaj zmanjka idej, kaj bo za kosilo? In iz kje jih vlečeta?
Nikoli, ker je to vedno prva misel, ko ustaneva. Kuharskih knjig imava toliko, da imava že prostorsko stisko, ker si jih pogosto podarjava za darila, gledava kuharske oddaje, brskava po spletu in potujeva. Inspiracija pride sama od sebe.
Če bi morala do konca življenja jesti le eno jed, katera bi to bila?
Hana: Sicer bi v tem primeru želela, da ta konec življenja pride kmalu, ampak recimo da pašta.
Tom: Pašta.
Katera tradicionalna slovenska jed vama je najbolj pri srcu?
Hana: A lahko Nobel burek šteje kot tradicionalna ljubljanska jed? (smeh)
Tom: Krvavice, kislo zelje z ocvirki in pire krompir.
Kakšno težo pri določanju destinacije za dopust ima tamkajšnja kulinarika?
Če je celotno potovanje težko 2 kg, je kulinarika nekje 1,8 kg.
Kako je videti vajino načrtovanje potovanj? Gresta že od doma z zaznamki kotičkov, kjer bosta jedla ali se raje prepuščata trenutnemu navdihu?
Pred potovanjem si pogledava oddaje (recimo Somebody Feed Phil ali kaj podobnega), ki so povezane z najino destinacijo, vsak zase malo pobrska po spletu, včlaniva se v kakšne Facebook skupine, povezane z destinacijo in si potem v Google Maps označiva vse ideje. Ko sva enkrat tam, pa se prepustiva navdihu, spoznava lokalce, upoštevava njihove nasvete, na Google Maps spremljava, kdaj se nahajava blizu kakšne označene lokacije … Pogosto se zgodi, da zato, ker sva ravno blizu večih označenih lokacij, na koncu pojeva 3 kosila.
S katerimi aplikacijami si pomagata pri iskanju dobrih restavracij?
Razen zgoraj naštetih primerov nimava kakšne posebne aplikacije. TripAdvisorju ne zaupava, ker se nama je že zgodilo, da sva ravno v tistih z najslabšimi ocenami najbolj uživala.
Odločitev, kam in kaj jesti, je – kot kaže neuradna mini notranja raziskava v Vandraj uredništvu J – eden pogostejših razlogov za prepir na potovanju. Se strinjata s to domnevo?
Ne. Edini problem, zaradi katerega se skregava, je če predolgo ne jeva nič (kar se zgodi reeeees redko) in sva potem zaradi lakote oba tečna.
Kakšen tip popotnikov sta sicer?
Zelo spontana, hrano, spanje, oglede znamenitosti in vse ostalo planirava vsak dan sproti, ker se nama vedno zgodi, da doživiva nepričakovano in bi se nama plani v vsakem primeru podrli. Poskusiva se čim več premikati (po zemljevidu in absolutno ne v športnem smislu) in čim več doživeti, če pa nama neko mesto res ustreza, pa brez težav ostaneva tam zelo dolgo.
Kakšne spominke nosita s potovanj? Magnete za NA hladilnik ali raje dobrote za V hladilnik?
Absolutno dobrote za V hladilnik. Sva poskusila tudi z magneti za NA hladilnik, ampak sva ob prihodu domov ugotovila, da najin hladilnik ni kovinski in da magneti v sekundi padejo na tla. To je bil le še dodaten znak, da se morava držati najine tradicije – dobrot za V hladilnik.
Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?
Nimava pojma, odvisno kateri ljudje. Motiti se je človeško, potovati pa božansko.
Pa o kuhanju?
Misliva, da pri kuhanju ni zmot. Če kuhaš z ljubeznijo in če ješ dobro hrano v dobri družbi, se nikoli ne motiš.
Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?
Zaključila bova s klišejskim pregovorom, ki še kako drži. Najboljše stvari se zgodijo, ko jih najmanj pričakuješ.
HITRIH 6 – Tom
Najljubša kulinarika: italijanska
Najljubša država: Slovenija
Najljubše mesto: Kot bi rekel Jankovič: »Ljubljana je najlepše mesto, de«
Najljubša plaža: Lubenice na Cresu
Najljubši način transporta: letalo
Najljubši jezik: danščina
HITRIH 6 – Hana
Najljubša kulinarika: če moooram izbrati, verjetno italijanska, ampak obožujem raznolikost in posebnosti vsake posebej
Najljubša država: Portugalska
Najljubše mesto: Lizbona
Najljubša plaža: nimam nekih posebnih čustev do plaž, samo da ni meduz, ostrih kamnov in ultra glasnih turistov
Najljubši način transporta: letalo, če bi obstajal teleport, pa bi kar to izbrala
Najljubši jezik: goveji jezik v omaki (smeh)
FOTO: osebni arhiv/ H(r)ana
Hani, Tomu in njunim dogodivščinam lahko sledite na Instagramu na profilu H(r)ana – TUKAJ.
Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!
PREBERITE ŠE: INTERVJU s Sanjo Cvitić o Home exchange-u: “Stanovanje v Ljubljani sva zamenjala za vilo z bazenom v Provansi.”
Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!
