To je (spet) najboljše smučišče v Sloveniji

Organizacija World Ski Awards je smučišču Krvavec že peto leto zapored podelila naziv najboljše smučišče v Sloveniji. Hotel Krvavec pa je prejel naziv najboljši smučarski butični hotel.

Krvavec ponovno najboljše smučišče v Sloveniji

Organizacija World Ski Awards stremi k dvigu standardov smučarske industrije in s tem namenom že vrsto let podeljuje nagrade najboljšim v smučarski industriji po celem svetu. Poleg smučišč nagrade podelijo tudi najboljšim namestitvam, agencijam, skratka vsem, ki prispevajo k uspešnosti smučarskega turizma. Smučišču Krvavec je letos že peto leto zapored podelila naziv najboljše smučišče v Sloveniji, letos pa se mu je v družbi najboljših pridružil tudi Hotel Krvavec z nazivom najboljši smučarski butični hotel.

Obe nagradi sta za nas priznanje, hkrati pa seveda obveza, da se trudimo še naprej, ob prejemu nagrad poudarjajo na RTC Krvavec. Ob tej priložnosti so objavili tudi kratek film zahvale.

Predprodaja vozovnic podaljšana do 18. decembra

Kot zahvalo za izjemen uspeh so tradicionalno predprodajo smučarskih kart podaljšali do 18. decembra, ob njej pa še vedno nudijo snežno in covid-19 garancijo, s katero jamčijo 100 smučarskih dni, sicer sorazmerni del sezonske karte povrnejo, dnevne karte pa veljajo dve sezoni.

Na Krvavcu tudi letos pripravljajo kar nekaj novosti, razširjajo restavracijo v Hotelu Krvavec, ki so ga že lani delno obnovili. Pokrili bodo tudi del krvavške Plaže, okrepili so tudi nabor snežnih topov. Veliko pozornosti posvečajo tudi zagotavljanju varnosti na smučišču in odgovornemu upoštevanju vseh priporočil in ukrepov.

FOTO: RTCKrvavec

PREBERITE ŠE: To je slovensko smučišče, ki je pristalo na seznamu top 7 edinstvenih v Evropi

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Na Dunaju po legendarno torto sacher zdaj kar iz avta

V znanem hotelu Sacher na Dunaju so se odločili, da ljubitelji svetovno znane čokoladne torte ne bodo ostali brez svoje priljubljene slaščice.

Torto sacher tako po novem prodajajo nasproti svetovno znane dunajske operne hiše po sistemu drive in. Mimovozečim strankam zdaj torto na premični stojnici prodaja kar vratar hotela Sacher Uwe Kotzendorfer.

“Zdaj počnem vse po malem,” pravi Kotzendorfer ob majhnem dvokolesnem vozičku, bogato založenem s tortami, ki običajno stane od 50 do 60 evrov.

Velika večina zaposlenih v hotelu Sacher je sedaj na čakanju na delu, ki ga subvencionira avstrijska vlada. Sobe in jedilnice hotela so bolj ali manj prazne, zato so ta čas izkoristili za vzdrževalna dela. Sveže cvetje kljub vsemu vsakodnevno pripravijo za trenutno pet poslovnežev, ki bivajo v hotelu.

Zadnji petzvezdnični hotel na Dunaju, ki je še vedno v družinskih rokah

Po besedah lastnika in direktorja hotela Matthiasa Winklerja je hotel Sacher zadnji petzvezdnični hotel na Dunaju, ki je še vedno v družinskih rokah. Doslej je preživel več kriz, vključno s tisto leta 1934, ko je v času globalne gospodarske krize bankrotiral. “Vse od ustanovitve smo preživeli že veliko preizkušenj in naša družina še vedno načrtuje dolgoročno,” je še dejal Winkler, ki je leta 2015 hotel prevzel od tašče.

Pandemija covida-19 je številne luksuzne hotele na Dunaju prisilila, da so za nedoločen čas zaprli svoja vrata, saj je mesto zaradi omejitev potovanja v okviru koronskih ukrepov ostalo brez več milijonov turistov, ki vsako leto obiščejo avstrijsko prestolnico.

Tuji turisti, ki jih je med gosti običajno 90 odstotkov, na leto opravijo 23.000 nočitev v hotelu Sacher, kjer soba v nizki sezoni stane od 400 do 2300 evrov na noč. Tega vira zaslužka sedaj zaradi koronskih ukrepov skorajda ni.

Tako je nastala slavna torta Sacher

Hotel Sacher in torta sacher imata dolgo zgodovino. Leta 1832 je mlad slaščičar Franz Sacher delal na novem receptu, za katerega je upal, da bo navdušil habsburški dvor. Sestavine so bile stepena smeta, veliko kakava, marmelada za sočnost ter bogata čokoladna glazura.

44 let kasneje je njegov sin Edvard odprl hotel v dunajskem prvem okraju, ki je svoj glamurozni sloves dobil šele po njegovi smrti, ko je vodenje hotela prevzela njegova vdova Anna Sacher. Ta je bila takrat ena od prvih žensk, ki so jim dovolili, da so vodile lasten posel. Vizionarska matriarhinja je postala znana tudi po svoji duhovitosti.

“Del zgodovine Avstrije je v naših rokah,” pravi sedanja namestnica direktorja hotela Doris Schwarz. “Bolj kot kdaj koli prej gre za to, da smo kos nalogi,” dodaja, ko stoji pod impozantnim portretom Ane Sacher, ki jo prikazuje z veliko cigaro v roki in dvema buldogoma ob nogah.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Dopust v izolaciji: bi spali v stekleni hiški s pogledom na severni sij?

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Festival bralne kulture Prepišna Literatura tokrat brez bližnjic

Festival bralne kulture Prepišno uredništvo, ki se letos imenuje Prepišna Literatura, bo danim razmeram primerno med 7. in 11. decembrom potekal na Youtube kanalu LUD Literatura. Letošnja tema festivala je esejistika, zato je podnaslov festivala Brez bližnjic. Pisanje eseja je namreč težaško delo, kjer se ne da ubirati bližnjic.

Festival bralne kulture LUD Literatura ogranizira že osmo leto zapored. Festival spodbuja debato o zapostavljenih ali manj vidnih knjižnih tematikah. Kot založba, ki se že dolga leta posveča izdajanju tuje in domače esejistike, želijo odpreti čim več prostora za povezavo med bralcem in esejistom. Na dogodkih, ki bodo potekali prek spleta, bodo spregovorili o esejistiki, med drugim z aktualnim Rožančevim nagrajencem. H kratkim predavanjem, tako imenovanim »nakratkim«, bodo povabili različne profile esejistov. Pokazali pa bodo tudi, kako lahko esej zaživi v pripovedovani obliki. Poleg literarnega bodo na prepih postavili tudi filmski esej. In vse to čisto brez bližnjic.

Iskanje smisla v času nesmisla skozi esejistiko

Pogosto, v zadnjem času pa sploh, se sprašujemo, kako poiskati smisel v času nesmisla. Zagotovo ne prek bližnjic. Ampak s tehtnim premislekom in preudarno refleksijo, ki sta osnovi za esejistiko. Čeprav je v literarnem svetu pogosto odrinjena na rob, jo na Prepišni Literaturi postavljajo v samo središče. Ruva se z velikimi temami, neumorno grize v kisla jabolka in skozi goščave besed zasleduje tisto usodno končno misel. Zaradi vseh nevarnosti, v katerih se znajdejo in za katere pogosto niso prepoznani, so esejisti in esejistike nekakšne ogrožene živali, saj lahko svoje bisere zaupajo le predanim in zavzetim bralcem. Ko se piše brez bližnjic, resda ni prostora za senzacionalizem, populizem in posploševanje, a to pomeni tudi brez bližnjic za bralce.

Na dogodek letos prek spleta

Vsi dogodki bodo dostopni na spletu, natančneje na Youtube kanalu LUD Literature tukaj. LUD Literatura je sicer literarno-umetniško društvo, ki že več kot 30 let izdaja revijo Literatura. Ureja tudi svoj spletni medij ludliteratura.si. Ima obsežen knjižni program, izdaja esejistiko in literarno teorijo, prevodno kratko prozo ter izvirno kratko prozo, poezijo in prozo, pa tudi nekaj prevodne poezije in stripov.

FOTO: Unsplash

PREBERITE ŠE: Slovenci in Slovenija skozi oči Japonke Kei #INTERVJU

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Advent v Zagrebu BO, a drugačen, kot smo ga vajeni

Prireditev Advent v Zagrebu je bila v minulih letih ocenjena kot ena najboljših v Evropi. Pred božičnimi in novoletnimi prazniki so hrvaško prestolnico obiskovale množice ljudi, številni tudi iz Slovenije.

Organizatorji številnih evropskih prazničnih sejmov so že napovedali, da jih letos ne bo, a Advent v Zagrebu ostaja. V nekaterih hrvaških mestih božično-novoletni sejmi bodo, a bodo zaradi epidemije nekoliko drugačni. V Zagrebu in na Reki so potrdili, da bodo tudi letos organizirali božično-novoletne sejme, ki bodo potekali od konca novembra do začetka januarja.

Advent v Zagrebu brez drsališča ter stojnic s hrano in pijačo

Zaradi nevarnosti širjenja novega koronavirusa bo tokrat nekoliko manj spremljevalnih prireditev. Zmanjšali so tudi število sejemskih hišk in stojnic, ki jih bodo razpršili na več mestnih lokacij.

Odločili so se, da letos ne bodo postavili enega najatraktivnejših zimskih prizorišč v mestu, velikega drsališča v parku pri glavni železniški postaji. Običajnih več sto sejemskih hišic in stojnic so skrčili na približno 20. Prodajale bodo spominke in bodo stale zgolj na osrednjem trgu bana Josipa Jelačića.

Priljubljene gostinske stojnice, ki so večinoma stale v središču mesta in so pritegnile množice ljudi, tokrat ne bodo dovoljene. “Praznično” hrano in pijačo, kot so klobase in kuhano vino, bodo lahko ponujali le gostinci pred svojimi lokali v različnih delih mesta. V ta namen jim bodo zagotovili dodatno mesto na prostem, ki pa ga bodo morali od svojih teras ločiti s pleksi steklom ali podobnimi pregradami.

V Zagrebu prebivalce pozivajo, naj tudi oni okrasijo okna svojih domov

Celotna prireditev se bo začela 28. novembra pod sloganom Advent v Zagrebu – začutite svetlobo, saj bo tokrat poudarek na praznični okrasitvi in razsvetljavi mestnih ulic, trgov in parkov. Vse prebivalce pozivajo, naj v decembrskem duhu okrasijo tudi okna svojih stanovanj.

V nacionalni koordinaciji gostincev ocenjujejo, da bodo po zaslugi Adventa v Zagrebu ohranili približno 4000 delovnih mest.

Foto: Unsplash, Maja Fister

PREBERITE ŠE: Slovenska tetovatorka, h kateri v Zagreb po tetovažo prihajajo tudi Slovenci

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Top 5 nastanitev na turistične bone, ki so vas najbolj navdušile

Izrednim razmeram navkljub, sta bila letošnje poletje in skok v jesen za številne dopustnike prav prijetna. Še posebej na račun turističnih bonov smo Slovenci letos še intenzivneje raziskovali Slovenijo in domače bisere. Tokrat smo zbrali Top 5 nastanitev na turistične bone, ki so pretekle mesece najbolj navdušile uporabnike turističnega portala Megabon.

Letošnji oddihi so bili za marsikoga drugačni kot sicer. A Slovenci imamo to srečo, da živimo v deželi, ki se lahko pohvali s številnimi kotički, ki so vredni obiska, turistična ponudba pa je na visoki ravni. Katerih top 5 nastanitev priporočajo uporabniki Megabona?

Predstavljamo vam hotele in turistične komplekse, ki so do danes najbolj navdušili goste. Zaznamujejo jih odlična lokacija, bogata ponudba, kakovostna storitev in nizka cena.

Rimske Terme – najbolj fotogeničen kotiček za oddih

Oddih v srcu neokrnjene narave. Spoj bogate zgodovine in sodobne arhitekture, narave in udobja. Neminljiv čar in večna lepota – vse to goste pričaka v Rimskih termah. Rimske terme se nahajajo v Rimskih Toplicah, ob reki Savinji in pod pobočjem Stražnika, kjer se nahajajo vrelci termalne vode. Zdravilnost termalnih voda iz tega območja so znali ceniti že stari Rimljani, ki so radi uživali v sproščanju in uživanju v umirjeni naravi.

Hotel Lovec – pravi hedonizem na Bledu

Vedno očarljiv Bled je tudi letos navdušil veliko turistov. Hotel Lovec je vsem čarom Bleda dodal še bogato ponudbo s koriščenjem bazena, savn in jacuzzija ter poskrbel za pravo sprostitev vseh svojih gostov. Hotel Lovec stoji v središču Bleda, le nekaj korakov od obale Blejskega jezera in osrednjega parka. Iz hotela se odpira čudovit pogled na jezero, na bližnje Julijske Alpe in Karavanke. Hotel je odlično izhodišče za različne izlete, športne aktivnosti in obisk okoliških zanimivosti. Hotel krasijo 4 zvezdice, kljub vsej svoji sodobnosti pa je še vedno čutiti, da je to hotel, ki nosi pečat zgodovine.

Terme Topolšica – razvajanje v objemu narave

Odlična cena in brezplačno bivanje dveh otrok je letos navdušilo številne goste, ki cenijo moč naravnega okolja, svežega zraka in sprostitve. Blagodejna klima in možnost uživanja v neokrnjeni naravi pa sta le pika na i popolnemu oddihu. Ocepkov Gaj je apartmajsko naselje, ki deluje v sklopu Term Topolšica. Že sam pogled na okoliške vzpetine, blagodejna klima in spokojna tišina so tisto, kar že vrsto let privablja turiste z vseh koncev.

Hoteli LifeClass Roulette – popoln oddih v Portorožu v vseh letnih časih

Ne samo v poletnih mesecih, pač pa tudi v preostalih letnih časih. Hotele LifeClass dopolnjuje najobširnejša termalna, zdravstvena in wellness ponudba v Evropi. Sedem centrov  – Shakti, Ayurveda center, Wai Thai center, Thalasso center, Beauty center, Sauna Park, Termalno rekreacijski center in Center celovitega pomlajevanja in rehabilitacije – se razprostira na več kot 10.000 m2 površine. Gostje pa bivajo v enem od izbranih 4* hotelov: Grand Hotel Portorož, Wellness Hotel Apollo, Hotel Riviera, Act-ION Hotel Neptun in Socializing Hotel Mirna.

Grand Hotel Sava Superior, romantika v Rogaški Slatini

Romantičen oddih v Rogaški Slatini z bogato ponudbo, ki gostom omogoča popolno sprostitev v dvoje. Pravo kraljevsko razvajanje v prestižnem okolju – odlična kulinarika, sprostitev v bazenu in savnah, rekreacija in enostavno nepozaben oddih! Hotel se posebej ponaša z novo odprtim luksuznim ROI SPA wellness centrom, v sklopu katerega nudijo finsko savno, sanarium, parno savno, tepidarium (z ogrevalnimi stoli), solno savno, doživljajski tuš z efekti, ki traja 4-20 min, zunanji ohlajevalni bazen s temperaturo vode 22 – 26 stopinj, kopeli in še kaj.

Foto: Megabon

PREBERITE ŠE: Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

To so najboljši kampi v Sloveniji in na Hrvaškem

Kakšen tip popotnika ste? Imate raje udobje hotelskih kompleksov ali svobodo kampiranja? Kamping portal Avtokampi.si je v izboru za Naj kamp Adria podelil nagrade, ki jih prejmejo najboljši kampi v Sloveniji in na Hrvaškem za sezono 2020.

Znani so najboljši kampi v Sloveniji in na Hrvaškem! Med domačimi večjimi kampi gredo vse tri nagrade na Gorenjsko. Najboljši je kamp Bled. Med manjšimi kampi je največ glasov prejel kamp Koren iz Kobarida, najboljše glamping naselje je Garden Village Bled, najlepše naselje mobilnih hišic je v River camping Bled, na Rogli pa imajo najbolj urejeno postajališče za avtodome.

Na Hrvaškem so glede na regijo najboljši večji kampi Valkanela, Čikat in Straško, med manjšimi pa kampi Polidor, Draga in Lupis.

Najboljši kampi pri nas so …

Prvo mesto med večjimi kampi so gostje podelili kampu Bled, kjer so v zadnjih letih veliko investirali v ureditev parcel in prenovo sanitarij. Na drugem mestu je River Camping Bled, ki si zasluži posebno pohvalo. Korona kriza jih ni ustavila, tako da so do junija zaključili z vsemi deli in z odprtjem obogatili ponudbo gorenjskih kampov. Na tretjem mestu je kamp Šobec, ki je največji kamp pri nas.

Med manjšimi kampi je najboljši kamp Koren iz Kobarida, kjer so uredili nove lesene hiške, gre pa za najbolj ekološki kamp pri nas. Sledita kampa Polje pri Dolenjskih Toplicah in letos odprt kamp David iz Vipavske doline.

Najlepše mobilne hiške imajo na Bledu

Nagrada za najlepše urejeno naselje mobilnih hišic pa letos ne gre na Hrvaško, ampak v Slovenijo! River Camping Bled je navdušil goste z modernimi hišicami slovenskega proizvajalca Adria in osvojil prvo mesto. Sledijo mobilne hišice v kampu Krk Premium in kampu Aminess Maravea Resort v Novigradu.

V kategoriji najboljši glamping resort je prvo mesto osvojil Glamping  Garden Village Bled, ki navdušuje s spanjem v drevesnih hišicah in glamping šotorih. Njihovo ponudbo dopolnjuje odlična kulinarika v restavraciji znotraj glampinga. Na drugem mestu je vinski glamping Chateau Ramšak iz Maribora, na tretjem pa Glamping Olimia Adria Village.

Letos so tudi avtodomarji aktivneje spoznavali Slovenijo

Urejena postajališča za avtodome omogočajo kratke postanke popotnikom, veliko pa je tudi domačih avtodomarjev, ki so letos še bolj množično spoznavali Slovenijo. Največ glasov je dobil PZA Rogla, ki je zaradi možnosti smučanja priljubljen pozimi, poleti pa ga obiščejo ljubitelji pohodništva in kolesarjenja. Na drugo mesto se je uvrstil PZA Koper in na tretje prenovljeno postajališče v Kostanjevici na Krki.

Najboljši kampi v Istri, Kvarnerju in Dalmaciji

Med velikimi istrskimi kampi je zmagal kamp Valkanela iz Vrsarja. Drugo mesto si je prislužil kamp Lanterna Premium Resort in tretje kamp Porto Sole iz Vrsarja.

Kamp Polidor iz Funtane je kot kaže zelo priljubljen pri Slovencih, saj je že drugič zapovrstjo osvojil prvo mesto med manjšimi kampi v Istri. Sledita kampa Lighthouse iz Savudrije in kamp Puntica iz Funtane.

Na Kvarnerju je ponovni zmagovalec kamp Čikat, kjer so letos uredili nove parcele, z novimi igrišči izboljšali ponudbo športa ter prenovili še enega od sanitarnih objektov. Na drugem mestu je kamp Kovačine s Cresa, ki je priljubljen pri družinah, na tretjem pa kamp Njivice, ki pa se po novem imenuje kamp Aminess Atea Resort.

Med manjšimi kampi je največ glasov prejel kamp Draga iz Moščeniške Drage, ki ga vodi mlada slovenska ekipa. Sledita kampa Mali iz Baške in Rapoča iz Nerezin na Lošinju.

Najboljši večji dalmatinski kamp je tudi letos kamp Straško iz Novalje. Slovenci imajo radi veliko sence na parcelah in odlično otroško animacijo. Drugo mesto gre v kamp Šimuni na Pagu, tretje pa v kamp Adriatic v Primoštenu.

Najboljši manjši kamp v Dalmaciji imajo na Peljšecu, kjer v kraju Lovište deluje kamp Lupis. Drugo mesto gre v kamp Slanica na otoku Murter, tretje pa v kamp Navis na otoku Pag. 

Top kampi za nudistično kampiranje so …

Ob Jadranu imamo samo še 14 lokacij, namenjenih nudističnemu kampiranju in med FKK kampi je največ glasov dobil kamp Koversada iz Vrsarja. Sledita kampa Ulika iz Poreča in Baldarin s Cresa.

Domačo sezono dvignili turistični boni

Slovenski kampi so se po marčevskem zaprtju odprli šele konec maja. Uvedba turističnih bonov in želja po preživetju počitnic v naravi sta vzroka, da so Slovenci rešili domačo sezono in do konca septembra ustvarili 841.000 nočitev. Glede na prejšnjo sezono je to za kar 61 % več. Občutno manj pa je bilo nizozemskih gostov, ki večji del poletja niso smeli bivati pri nas, zato je skupno število nočitev v kampih manjše za 28 %.

Na Hrvaškem letos 30 odstotkov manj Slovencev

Hrvaški kampi sicer beležijo slabšo sezono v primerjavi z lansko, kar je posledica zapiranja evropskih meja. Skupno beležijo kar 52 odstotkov manj nočitev.

Največ Slovencev je kampiralo v Istri in Kvarnerju, med kraji pa so bili najbolj priljubljeni Medulin, Mali Lošinj in Novalja. Slovenski gostje so v kampih ob Jadranu ustvarili nekaj več kot 2 milijona nočitev, kar je 30 odstotkov manj kot lani.

Foto: sava-camping.com/Jošt Gantar in sobec.si

PREBERITE ŠE: Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

To so top slovenski wellnessi tega leta

Tokratna razglasitev in podelitev priznanj Naj Wellness 2019/2020 je zaradi omejitev potekala na drugačen način – preko radijskih valov turistično informativne oddaje Dobro jutro, Slovenija. Nazivi za top slovenski wellness so bili podeljeni na podlagi skupno več kot 15.500 prejetih glasov.

Naziv Naj wellness 2019/2020 so prejeli Wellness Orhidelia Term Olimia, Wellness Paradiso iz Dobove, mariborska Oaza miru, Wellness Vodnega mesta Atlantis in Wellness Lara z Jelenovega grebena.

Čeprav je bila letošnja sezona obratovanja wellessov zaradi epidemiološke situacije okrnjena, si prav vsi, ki skrbijo za delovanje številnih centrov dobrega počutja, zaslužijo posebno priznanje. Nekateri izmed njih so v začetku oktobra optimistično pričeli odpirati vrata ljubiteljem zdravega načina življenja, savnanja in sprostitvenih masaž, med njimi so tudi nagrajenci akcije Naj wellness 2019/2020.

Wellness Orhidelia

Prvo mesto v kategoriji velikih rezidentov je, tako kot že vrsto let zapored, osvojil ljubljanski Wellness Vodnega mesta Atlantis. Prav tako je drugo mesto obdržal Sense Wellness club iz Ljubljane. Na tretjega se je tokrat povzpel Wellness Galactica iz Velenja.

V kategoriji malih rezidentov so prva tri mesta obdržali lanskoletni favoriti. Tudi tokrat najbolj prepričal wellness center Oaza miru iz Maribora. Na drugem mestu je Beli Lotos iz Kranja in na tretjem Fanči iz Ljubljane.

Oaza miru

Zmagovalec kategorije Turizem – mali je Wellness Paradiso, drugo mesto je zasedel Vitarium iz Šmarjeških Toplic, ki spada pod okrilje Term Krka, ter tretje Wellness Term Banovci.

Wellness Orhidelia Term Olimia je ponovno postal “Naj wellness” v kategoriji velikih centrov sproščanja in užitka. Na drugem in tretjem mestu pa je letos sledil preobrat. Na drugo mesto se je povzpel Wellness Spa Center, Thermana Laško, tretjega pa je zasedla Balnea Term Dolenjske Toplice, prav tako del skupine Terme Krka.

Kategorija Podeželski wellness vsako leto prinaša največ novih imen. Sicer na prvem mestu ostaja stara znanka – Wellness Lara z Jelenovega grebena. Na drugo mesto se je uvrstil Lavender Hill eco resort iz Polzele. Na tretje pa wellness Kmetije Podpečan iz Žalca.

Wellness Lara

Namen akcije je predstaviti prednosti in novosti wellness centrov

Glavni namen medijske akcije še vedno ostaja širši javnosti posredovati čim več informacij o zdravem načinu življenja na splošno ter o novostih slovenskih wellness centrov.

“Resnično upamo, da letošnja situacija ne bo okrnila razvoja novih produktov in storitev, saj so različne tehnike sproščanja in aktivnosti, ne samo za telo temveč tudi duha, zelo pomembna v teh negotovih časih. Upamo, da bodo podeljena priznanja v spodbudo vsem, da zavzeto nadaljujejo s svojim delom in poslanstvom – zagotavljati čim več možnosti za zdravo preživljanje prostega časa”, so ob zaključku akcije izpostavili v uredništvu Dobro jutro, Slovenija.

Foto: Wellness Orhidelia, Oaza miru, Wellness Lara

PREBERITE ŠE: Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Kako unikatno ime nosi vaš kraj?

V Sloveniji ima kar 4800 naselij unikatno ime. Podobno je z ulicami, kjer je takšnih okoli 5000. Kako nenavadno ime pa ima vaš kraj?

Ima tudi vaš kraj zanimivo ime? Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) se lahko veliko imen slovenskih krajev poveže z živalskim in rastlinskim svetom, kot sta na primer Mačji dol in Kostanj. Poleg tega imamo v Sloveniji tudi Paradiž in Pekel. Imena nekaterih slovenskih naselij in ulic se pojavljajo večkrat. Od več kot 10.000 ulic jih je na primer kar 52 Šolskih ulic, so zapisali na spletni strani Sursa.

Poznate kraj Žabja vas?

Kar nekaj teh imen se lahko ob prvem branju poveže z živalmi. Tako imamo v Sloveniji naselja z imeni kot so Mačji dol, Konj, Ježevec, Lisjaki, Srnjak, Petelinje, Zajčji Vrh, Žabja vas, Medvedjek, Jelendol, Kačji Dol, Muha vas, Račja vas, Medvedova cesta ter Kačja ulica. Na Sursu pri tem poudarjajo, da V Mačjem dolu ni Mačje ulice.

Borovnica ni dobila imena po borovnicah

Številna imena nakazujejo tudi na tesno povezanost človeka z rastlinskim svetom. Občina Kamnik ima Kostanj, v občini Trebnje je moč najti Brezo, v občini Zagorje ob Savi Jablano, v občini Črnomelj pa Šipek. A kot opozarjajo na Sursu, ni nujno, da je izvor imena dejansko v sadežu oz. drevesu. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen iz leta 2009 namreč pravi, da naselje Borovnica ni dobilo imena po borovnicah, naselje Maline pa tudi ne po malinah, so zapisali.

Od Pekla do Paradiža

Med imeni naselij je tudi veliko takih, ki so enaka osebnim imenom. Pri tem gre za kraje, ki so dobila ime po svetniških zavetnikih, kot so Lucija, Florjan, Marjeta, Štefan, Primož in Benedikt. Najde pa se tudi taka imena, ki se zgolj pišejo enako kot nekatera osebna imena in nimajo z njimi nobene pomenske povezave. Taka imena so na primer Draga, Anže, Zala, Bela, Gaj in Vitan. Ta imena se pogostokrat tudi drugače naglašuje, kot bi se osebna imena.

Slovenija ima tudi veliko krajev z nenavadnimi imeni, kot so Pekel, Paradiž, Sveti duh, Kokolajnščak, Vesela Gora in Ritoznoj.

Če bi bila vsa Slovenija naseljena tako gosto, kot je Ljubljana, bi imela 35 milijonov prebivalcev

Po površini in številu prebivalcev je največje naselje Ljubljana. Ob začetku letošnjega leta je v prestolnici na 164 kvadratnih kilometrih živelo skoraj 290.000 prebivalcev ali 1750 na kvadratni kilometer. Ob taki gostoti, kot jo ima Ljubljana, bi imela Slovenija, če bi bila naseljena vsa njena površina, več kot 35 milijonov prebivalcev, so še zapisali na Sursu.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Recept: Prekmurska gibanica, prava kulinarična uspešnica

Prekmurska gibanica je stara praznična in obredna jed, ki se je v pokrajini ob Muri uveljavila že v zelo starih časih. Zaščiteno ima ime in recepturo, ki je predpisana v specifikaciji. Mi pa z vami tokrat delimo recept, ki so nam ga zaupali pri Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot.

Prekmurci pri svoji kulinariki radi poudarijo, da kalorij ne preštevajo. In ena takšnih jedi, kjer pri energijski vrednosti raje malo zamižimo, je tudi prekmurska gibanica. Prekmurska gibanica je posebnost med sladicami, ki jo uvrščamo med slovenske nacionalne kulinarične dobrote. Ponaša se z evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti.

Prekmurska gibanica je ime dobila po besedi guba

Ta stara prekmurska praznična in obredna jed je dobila ime po besedi guba (güba) in se je v pokrajini ob Muri uveljavljala že v zelo starih časih. Najstarejši pisni vir seže v leto 1828, ko je župnik Jožef Kosič sestavil spis, v katerem omenja gibanico kot posebno prekmursko jed, ki na svatbi nikakor ne sme manjkati, prav tako jo postrežejo delavcem ob večjem opravilu. Zelo podroben zapisan recept za prekmursko gibanico sta objavila Andreja Grum in Ivan Vozelj v knjigi »Slovenske narodne jedi« iz leta 1964. O prekmurski gibanici pa je spregovoril tudi največji prekmurski pisatelj Miško Kranjec v svojem delu »Povest o dobrih ljudeh« (1972).

RECEPT: Prekmurska gibanica

SESTAVINE

Za velikost modela za pečenje cca. 40 x 30 cm potrebujemo:

– krhko testo,
– vlečeno testo,
– 300 g mletega maka,
– 1,2 kg skute,
– 300 g mletih orehov,
– 1,5 kg naribanih jabolk,
– 420 g sladkorja,
– 250 g margarine (lahko tudi masla, svinjske masti ali rastlinskega olja),
– 5 jajc,
– 800 ml kisle ali sladke smetane,
– 6 vaniljevih sladkorjev (po želji),
– cimet,
– sol

PRIPRAVA NADEVOV IN POLIVOV

MAKOV NADEV pripravimo iz 300 g mletega maka, 100 g sladkorja in po želji 1 vaniljevega sladkorja.

SKUTIN NADEV pripravimo iz 1,2 kg skute, ki ji dodamo dve jajci, 100 g sladkorja, po želji 2 vaniljeva sladkorja in po potrebi ščepec soli.

OREHOV NADEV pripravimo iz 300 g mletih orehov, 100 g sladkorja in po želji 1 vaniljevega sladkorja.

JABOLČNI NADEV pripravimo iz 1,5 kg naribanih jabolk bolj kisle sorte, 120 g sladkorja, po želji 2 vaniljevih sladkorjev ter dodamo cimet.

SMETANOV POLIV pripravimo iz 800 ml smetane in treh jajc. Cela jajca počasi razžvrkljamo skupaj s smetano.

MAŠČOBNI POLIV pripravimo tako, da raztopimo 250 g margarine (lahko tudi masla ali svinjske masti) ali uporabimo rastlinsko olje.

POSTOPEK PRIPRAVE IN PEKA 

Na dno pekača najprej položimo plast krhkega testa, nato plast vlečenega testa, na katerega razporedimo polovico makovega nadeva in ga prelijemo z maščobnim in smetanovim polivom. Prekrijemo z drugo plastjo vlečenega testa, na katerega razporedimo polovico skutinega nadeva, nato pa še orehov in jabolčni nadev.

Vsako plast z nadevi prelijemo z maščobnim in smetanovim polivom in vsak nadev prekrijemo s plastjo vlečenega testa in postopek dvakrat ponovimo. Čez zadnji nadev se položi plast vlečenega testa, ki se poškropi s smetanovim ali maščobnim prelivom in čez njo se položi še zadnja plast vlečenega testa, ki se premaže z maščobnim polivom ali kombinacijo maščobnega in smetanovega poliva.

Priporočen čas in temperatura pečenja je 2 uri pri 170 do 180 °C, oziroma se prilagodi vrsti pečice.

Pa dober tek!

Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot sicer združuje ponudnike kakovostnih prehrambnih izdelkov v skupnih prizadevanjih za zaščito, izboljšanje kakovosti in promocijo prehrambnih izdelkov, značilnih za Prekmurje. Več o njihovem delu in še kakšen odličen recept pa najdete TUKAJ.

PREBERITE ŠE:

– Prekmurje: Rajhov recept za langaš, paprikaš in bezgov sladoled

– Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.