Slabe novice za ljubitelje piva: Oktoberfest že drugo leto na čakanju

Za nemško Bavarsko in za ljubitelje piva drugod po svetu letošnja jesen že drugo leto zapored ne bo takšna, kot bi si je želeli. Tudi letos sloviti Oktoberfest ne bo dočakal luči sveta.

Čeprav naj bi druga polovica leta po zaslugi cepljenja ljudem prinesla malo več svobode in “normalnosti”, so organizatorji enega največjih festivalov – Oktoberfest – sporočili, da ga tudi letos ne bo. Kot sta pojasnila bavarski ministrski predsednik Markus Söder in münchenski župan Dieter Reiter, so namreč epidemiološke razmere še preveč nepredvidljive. 

Varna izvedba z maskami in razdaljo ni realistična

Varna izvedba ob spoštovanju vseh higienskih ukrepov, kot so nošnja mask, ohranjanje razdalje in razkuževanje rok, po besedah Söderja preprosto ni realistična. Če bi še čakali in nato prireditev odpovedali kasneje, pa bi bila gospodarska škoda še večja. Poleg tega bi to škodilo ugledu samega Oktoberfesta.

Oktoberfest lani odpovedan prvi po več kot 70 letih

Lani so Oktoberfest odpovedali prvič po več kot 70 letih. Doslej je bil več kot enkrat odpovedan le v času obeh svetovnih vojn. V letih 1946 in 1948 pa so ga pripravili v manjši izvedbi. Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, je bil v kar 211-letni zgodovini sicer odpovedan skupno 26-krat, med drugim že tudi zaradi epidemije, in sicer epidemije kolere v letih 1854 in 1873.

Ena najbolj priljubljenih prireditev v Nemčiji sicer z okoli šestimi milijoni obiskovalcev

18-dnevni festival piva sicer poteka vsako leto od konca septembra do začetka oktobra v Münchnu. Letos bi moral potekati med 18. septembrom in 3. oktobrom. Z okoli šestimi milijoni obiskovalcev je ena najbolj priljubljenih prireditev v Nemčiji in eden največjih festivalov na svetu. Predstavlja pa tudi pomemben del bavarske kulture. Lokalno gospodarstvo z njim letno zasluži okoli 1,2 milijarde evrov, zato so razstavljavci in gostinci ob ponovni odpovedi razumljivo razočarani.

FOTO: Unsplash

PREBERITE ŠE: Ideja za izlet: Velika planina, ko jo prekrije vijoličasta odeja žafranov

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Kairo s povorko mumij slavnih egiptovskih vladarjev

Kairo v soboto čaka velik dogodek – povorka, v kateri bodo prenesli 22 mumij – 18 kraljev in štiri kraljice iz obdobja med 17. in 20. dinastijo.

Kairo se pripravlja na veliko povorko. V njej bodo mumije egiptovskih kraljev iz egiptovskega muzeja na trgu Tahrir v središču egiptovske prestolnice prenesli v Nacionalni muzej egiptovske civilizacije (NMEC) na jugovzhodnem obrobju.

Med njimi bodo prenesli tudi mumijo kralja Sekenenra, ki je začel vojno s Hiksi. Pa tudi znano mumijo kraljice Hačepsut, ki ji je posvečen pogrebni tempeljski kompleks v Deir el-Bahariju na zahodnem bregu Nila nasproti Luksorja. Prenesli bodo tudi mumijo egiptovskega kralja Ramzesa II. Parado bosta pospremila glasba in ognjemet.

Povorka pod strogimi ukrepi

V NMEC bodo mumije približno 15 dni obravnavali v restavratorskih delavnicah. Nato imajo zanje pripravljene nove vitrine v dvorani kraljevskih mumij. Povorka bo potekala pod strogimi varnostnimi in zaščitnimi ukrepi, mumije pa bodo prenesli v posebnih vitrinah.

NMEC so deloma odprli februarja 2017, v njem bo predstavljena zbirka približno 50.000 eksponatov, ki bo predstavila egiptovsko civilizacijo od prazgodovine do danes.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Mlada Slovenca, ki že dobro leto živita na Novi Zelandiji in nabirata kivije #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Velike križarke v Benetkah nimajo več kaj iskati

Benetke, ki so se zadnja leta utapljale v trumah turistov, so zadnje leto zadihale s polnimi pljuči. Kot kaže, pa se bo tam spremenila tudi prometna ureditev – križarke bodo pristajale drugje.

Italijanska vlada je sporočila, da bodo velike križarke začasno preusmerili iz središča Benetk v industrijsko pristanišče Marghera. Ministri za okolje, kulturo, turizem in infrastrukturo so se odločili, da bodo ladje iz Benetk začasno preusmerili v Marghero, da bi zaščitili zgodovinsko in kulturno dediščino. Ta ne pripada samo Italiji, temveč tudi svetu, so zapisali v skupni izjavi.

Štirje ministri so na videokonferenci razpravljali tudi o tem, kako urediti pristajanje ladij zunaj beneške lagune. S temi pogovori želijo dokončno in strukturno rešiti problem, ki ga večja plovila predstavljajo za Benetke.

Križarke v mestu že leta povzročajo težave. Kritiki so mnenja, da velike potniške ladje preveč bodejo v oči, predstavljajo grožnjo za okolje in prispevajo k prenatrpanosti mesta. Zagovorniki ladij pa poudarjajo, da ta dejavnost Benetkam prinaša delovna mesta.

Beneško laguno obiskala delfina 

Beneško laguno sta sicer ta teden obiskala delfina, kar je navdušilo mimoidoče. Med drugim sta priplavala mimo Markovega trga proti Canalu Grande, je poročalo več italijanskih medijev.

Čeprav delfini v beneški laguni niso nič nenavadnega, je njihov prihod na tako obljudeno območje, kot je Trg sv. Marka, osupnil Benečane. Zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa je promet po beneških kanalih močno upadel, tako da so tja priplavale tudi številne ribe, ki jih tam običajno ni.

Že ob začetku pandemije lani spomladi so poročali o kristalno čisti vodi pred Benetkami zaradi upada prometa.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Top 5 nastanitev na turistične bone, ki so vas najbolj navdušile

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

 

Tolminska korita in odličen način, kako do brezplačne letne vstopnice

Tolminska korita je skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice, ki so ena najveličastnejših naravnih znamenitosti na Tolminskem.

Ste že obiskali Tolminska korita? Krožna pot vodi skozi divja korita Tolminke in Zadlaščice, ki se med seboj zlijeta v edino sotočje v koritih na ozemlju Slovenije. Sotočje je s 180 metri nadmorske višine tudi najnižja točka Triglavskega narodnega parka. Obisk priporočamo vsem izletnikom (z dobro obutvijo!), ki radi zadihajo ob turkizni vodi in se ob tem tudi malo razgibajo.

Korita so trenutno zaprta, z dobrim delom pa si lahko zagotovite brezplačno letno vstopnico!

Obiski Tolminski korit trenutno sicer niso dovoljeni, zato bodo izleti še malo počakali. Lahko pa jih obiščete kot prostovoljci, ki jim ni vseeno za lepote naše narave. Kako?

Tako, da se v petek, 26. marca 2021 pridružite čistilni akciji! Čistilna akcija Tolminskih korit bo potekala od 15h do 18h, zbor prostovoljcev pa bo ob vstopni točki v Tolminska korita. S seboj prinesite orodje, na zbirnem mestu pa prejmete vrečke in rokavice. Vsi udeleženci prejmejo letno vstopnico za vstop v Tolminska korita!

Na čistilno akcijo se prijavite prek e-naslova: info.tolmin@dolina-soce.si, in sicer do četrtka, 25. marca do 12h. V primeru močnega dežja čistilna akcija odpade.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Izlet v idilo: V osupljiva Tolminska korita in na t’minsko friko

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

TO je najsrečnejša država na svetu (že četrto leto zapored)

Kot kaže sveže objavljeno svetovno poročilo o sreči, je kljub pandemiji novega koronavirusa letos že četrto leto zapored najsrečnejša država na svetu – Finska!

Najsrečnejša država na svetu je že spet Finska! Med 149 državami se je Slovenija uvrstila na 29. mesto, potem ko je v lanskem poročilu zasedla 33. mesto.

Kako srečni ste?

Raziskavo sponzorirajo Združeni narodi in jo izvajajo že deveto leto. Ugotovitve avtorji pridobijo na podlagi anket Gallupa, v katerih so prebivalce 149 držav vprašali, naj ocenijo stopnjo svoje sreče.

Upoštevali so tudi bruto družbeni proizvod na prebivalca ter indekse socialne podpore, osebne svobode in ravni korupcije ter pričakovano zdravo življenjsko dobo, in sicer povprečje za obdobje med letoma 2018 in 2020.

Evropske države so na vrhu

Na vrhu lestvice je znova največ evropskih držav. Finski na drugem mestu sledi Danska, nato Švica, Islandija in Nizozemska. Nova Zelandija, ki je od lani padla za eno mesto na deveto, je med desetimi najsrečnejšimi državami edina zunaj Evrope.

Nemčija je na 13. mestu, Kanada na 14., Velika Britanija na 17., ZDA na 19., Francija na 21., Brazilija na 35., Japonska na 56., Rusija na 76. ter Kitajska na 84. mestu.

Najbolj nesrečna država na svetu je letos Afganistan

Afriške države Lesoto, Bocvana, Ruanda in Zimbabve so na dnu lestvice, najbolj nesrečna država na svetu pa je letos Afganistan.

Od slovenskih sosed je najsrečnejša Avstrija, ki je na 10. mestu, Italija je na 28. mestu, Madžarska na 53. ter Hrvaška na 60.

Avtorji poročila so podatke za leto 2020 primerjali s povprečjem zadnjih treh let, da bi izmerili vpliv pandemije covida-19. Ugotovili so “pomembno večjo pojavnost negativnih čustev” v tretjini držav, medtem ko so pozitivna čustva narasla v 22 državah.

Nauk pandemije: moramo stremeti k dobremu počutju in ne bogastvu

Eden od avtorjev poročila John Helliwell je kot presenetljivo izpostavil dejstvo, da povprečno gledano ni prišlo do občutka padca blaginje, ko so ljudi prosili, naj ocenijo svoja življenja. Eden od razlogov bi bil lahko po njegovem mnenju ta, da ljudje vidijo v covidu-19 skupno, zunanjo grožnjo. Ta vpliva na vse, zaradi česar sta se povečala solidarnost in sočutje.

Avtor Jeffrey Sachs pa meni, da bi se vsi iz pandemije morali naučiti, da moramo stremeti k dobremu počutju in ne bogastvu. Avtorji poročila še poudarjajo, da se je Finska, ki je med manj prizadetimi evropskimi državami v pandemiji, zelo visoko uvrstila pri ukrepih medsebojnega zaupanja. Ti so pomagali pri zaščiti življenj in življenjskih pogojev med pandemijo.

Finci imajo sicer visoko kakovost življenja, varnosti in javnih storitev, stopnja neenakosti in revščine pa je med najnižjimi med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Tak je prenovljen portoroški hotel z notranjo plažo in hamamom

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Koper: Bi šli na brezplačno razstavo o Tomosu?

V prostorih nekdanjega skladišča soli Libertas v Kopru odpirajo razstavo Tomos, ki bo obiskovalce popeljala na popotovanje skozi čas, delovanje, razvoj in dosežke edine slovenske tovarne motornih koles.

Tovarna Tomos je zaznamovala desetletja tako v koprski občini kot v širšem domačem in mednarodnem prostoru, z njo pa so zrasle, živele, delale in ustvarjale številne generacije.

Brenčanje frčotov, motorjev Avtomatik, je zaznamovalo več generacij Jugoslovanov, Slovencev, predvsem pa prebivalcev Istre. Od prihoda poštarja zjutraj, množičnih odhodov na delo v tovarne pa do poletnih večernih srečanj najstnikov na križiščih ulic.

Razstava bo na ogled do vključno 10. maja, vstop je prost

Razstava je razdeljena na šest tematskih sklopov: Tomos in Koper, Tomos in morje, Tomos in mobilnost, Propaganda Tomos, Tomos in dom ter Jaz in Tomos.

Razstavo si lahko ogledate od 18. 3. 2021 do 10. 5. 2021 po sledečem urniku:
sreda – petek: 17.00 – 20.30
sobota-nedelja: 15.00 – 20.30.

Vstop je prost!

Pregledno razstavo, pri kateri so sodelovali številni avtorji, k prispevku v obliki kratke zgodbe ali fotografije pa so povabili tudi navadne občane, je mestna občina pripravila skupaj z DruštvomTomos, Pokrajinskim muzejem Koper, Pomorskim muzejem Sergeja Mašera Piran, fakulteto za humanistične študije, fakulteto za pomorstvo in promet, Obalnimi galerijami Piran, Pokrajinskim arhivom Koper, RTV Koper, Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper in Avtomatik Deloviščem.

Foto: Visit Koper

PREBERITE ŠE: Tak je prenovljen portoroški hotel z notranjo plažo in hamamom

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Tudi primorsko-notranjska regija odpira terase lokalov

Vlada je potrdila, da primorsko-notranjska regija prehaja v rumeno fazo, kar omogoča strežbo na terasah. Medtem pa obalno-kraška regija prehaja iz rdeče v oranžno fazo, s čimer bo med drugim odpravljena omejitev gibanja iz in v regijo. Še vedno bo po vsej državi veljala omejitev gibanja ponoči.

Primorsko-notranjska regija odpira terase lokalov! Vlada je izdala spremenjen odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom, ki bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu in bo veljal do 26. marca, je sporočil urad vlade za komuniciranje.

Primorsko-notranjska regija sprošča gostinske dejavnosti

Med rumene regije, kamor že spadata posavska regija in Jugovzhodna Slovenija, bodo uvrstili tudi primorsko-notranjsko regijo. To pomeni, da se bo tudi tam sprostila gostinska dejavnost priprave jedi in pijač ter strežbe na terasah in vrtovih gostinskih obratov.

V primorsko-notranjski regiji bo z uvrstitvijo v rumeno fazo dovoljena strežba pijače in hrane na terasah in vrtovih gostinskih lokalov med 6. in 19. uro, gostje bodo morali lokal zapustiti do 19.30.

Pri tem bo treba upoštevati navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Med drugim bodo morali zaposleni v gostinskih lokalih in gostje ves čas nositi maske, razen ko bodo sedeli pri mizi, zaposleni se bodo morali enkrat tedensko testirati. Izjeme bodo za tiste, ki so cepljeni ali so bolezen preboleli in imajo ustrezno zdravniško potrdilo. Strežba bo dovoljena izključno za mizami, te bodo morale biti postavljene na ustrezni razdalji, za eno mizo bodo lahko sedele največ štiri osebe, vstop v gostinski lokal pa bo dovoljen le v primeru uporabe toaletnih prostorov.

Spremembe v obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji se bodo začele uporabljati v ponedeljek, 22. marca, je še objavila vlada.

Obalno-kraška statistična regija v oranžno fazo

Obalno-kraška statistična regija bo postala oranžna, zato bodo odpravljene vse omejitve glede gibanja med to in drugimi regijami. Dovoljeno bo tudi zbiranje oz. druženje do deset ljudi, tako kot to velja v vseh drugih regijah.

V obalno-kraški regiji so bile od uvrstitve v rdečo fazo lahko odprte vse trgovine oz. dejavnosti, pri katerih od zaposlenih ni zahtevano testiranje, denimo pošte, bencinski servisi, dostavne storitve in banke, med ostalimi pa so lahko odprte trgovine velikosti do 400 kvadratnih metrov. Z uvrstitvijo regije v oranžno fazo bodo, tako kot sedaj velja za ostale regije, lahko ob določenih pogojih odprte vse trgovine.

Po vsej državi ostaja omejitev gibanja ponoči

Po vsej državi, ne glede na regijo, bodo dovoljeni shodi, ki se jih udeleži do deset ljudi. Še vedno pa je začasno prepovedano zbiranje oz. druženje več kot deset ljudi. Razen če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva.

Prav tako še vedno povsod ostaja omejitev gibanja med 21. in 6. uro.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Tak je prenovljen portoroški hotel z notranjo plažo in hamamom

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

San Francisco: strogo varovan zapor Alcatraz spet sprejema turiste

Po več kot letu dni popolnega zaprtja za turistične oglede so odprli znameniti Alcatraz.

V San Franciscu v Kaliforniji so po več kot letu dni za turiste prvič ponovno odprli znameniti otok z nekdanjim strogo varovanim zaporom Alcatraz. Tako kot večino turističnih točk po vsem svetu, so tudi Alcatraz zaprli ob izbruha pandemije covida-19.

Zapor, kjer je nekoč sedel zloglasni Al Capone

Alcatraz je v svojih najboljših turističnih časih sprejel na dan po 5000 obiskovalcev. Trenutno je dovoljeno, da jih sprejme največ do tisoč, kar pa ne predstavlja večje težave, saj tujih turistov ni.

V Alcatrazu je bil nekoč zaprt tudi zloglasni gangster in mafijski šef iz Chicaga Al Capone. Ta je bil kot obsojenec številka 85 med prvimi zaporniki, ki so avgusta leta 1934 zasedli nov zvezni zapor.

Alcatraz še nikoli ni bil tako čist

Alcatraz so odprli v skladu s protikoronskimi ukrepi. Zapor je sedaj tako čist, kot še nikoli v zgodovini, saj so vsepovsod postaje za dezinfekcijo. Prav tako so vsepovsod oznake za varnostno razdaljo.

Kapacitete trajektov, ki do nekdanjega zapora vozijo obiskovalce, so omejene na 25 odstotkov, kar pomeni, da namesto običajnih 600 sedaj vozijo po 150 potnikov, ki morajo nositi zaščitne maske in upoštevati priporočeno medsebojno varnostno razdaljo. Omejen je tudi dostop obiskovalcev do zaporniških celic.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Tak je prenovljen portoroški hotel z notranjo plažo in hamamom

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

The Times o tem, kako je Slovenija postala kolesarska prestolnica sveta

V The Times so v tem tednu objavili članek, ki opisuje, kako je Slovenija s pomočjo Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja, dveh ambasadorjev slovenskega turizma, postala prepoznavna po celem svetu.

Avtor članka v britanskem The Times, John Westerby, najprej izrazi začudenje, kako je mogoče, da dva kolesarja, ki sta oba začela v ekipi UCI Continental in sta bila zmagovalna v tako epskem tritedenskem dvoboju v Franciji, živita komaj kilometer narazen v slovenski prestolnici.

Odgovor mu pomaga poiskati Miroslav Miškulin, generalni direktor ekipe, ki pravi, da se taktika za uspeh skriva v kulturi, ki nagrajuje življenjski slog na prostem, že pri mladih močno spodbuja šport, v kombinaciji gorskega terena in ugodne klime nagovarja ljudi h kolesarjenju ter ozavešča o možnostih profesionalnega kolesarjenja. Miškulin navaja, da je Slovencem šport že od nekdaj sila pomemben in se mu daje velik poudarek ter dodaja, da lahko ravno zato “zvečer na televiziji vidimo enega Slovenca, ki je osvojil medaljo v smučarskih skokih, naslednji dan Luko Dončića, ki igra v ligi NBA, spet drugič pa tekmo Atletico Madrida z našim vratarjem Janom Oblakom“. Slednji je v preteklem mesecu za The Times opravil intervju, v katerem govori ravno o tem, kako je dejstvo, da se že je v mladih letih preizkušal v raznoraznih športih (od košarke in rokometa do tenisa) verjetno najbolj pripomoglo k njegovi karieri profesionalnega športnika.

Sposobnost “zamenjave športa” pa se je spektakularno odrazila tudi v vzponu Rogliča, ki je začel kot smučarski skakalec, nato pa kot prvi Slovenec osvojil veliko kolesarsko turnejo. Za razliko od njega pa je bil kolesarski potencial Pogačarja znan že pri devetih letih, pravi Miškulin, in dodaja, da je “svet slovenskega kolesarstva resda majhen, ampak v marsikaterem pogledu popolnoma izoblikovan”.

Celotni članek je za naročnike The Times dostopen tukaj.

Vir: STO

PREBERITE ŠE: Tak je prenovljen portoroški hotel z notranjo plažo in hamamom

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

To so najbolj zaželene destinacije za delo v tujini

Slovenci smo pod svetovnim povprečjem po pripravljenosti za delo v tujini in nad povprečjem po pripravljenosti za delo na daljavo za tuja podjetja, je pokazala nova študija največjega slovenskega zaposlitvenega portala MojeDelo.com, člana skupine The Network, in družbe Boston Consulting Group (BCG).

Kako zagreti smo Slovenci za delo v tujini? Najbolj nas mika Avstrija, Slovenija pa je najbolj privlačna za Srbe. London in Kanada sta najbolj zaželeni destinaciji za delo, vse bolj priljubljen je Abu Dabi. Slovenija zaseda 68. mesto.

Le tretjina Slovencev je še pripravljena delati v tujini

Pandemija novega koronavirusa je imela negativen vpliv na pripravljenost ljudi, da se zaradi dela preselijo v drugo državo, razkriva študija Decoding Global Talent, Onsite and Virtual. Padec lahko pripisujemo zaostrovanju politike priseljevanja. In tudi povečanim možnostim za oddaljeno delo preko spleta in koronakrizi. Bolj priljubljene za selitev so postale države, ki so se uspešneje soočile z obvladovanjem epidemije.

Med Slovenci se je le še tretjina (33 %) pripravljena preseliti v tujino zaradi zaposlitve. Ta delež je leta 2014 znašal 74 %, medtem ko je na globalni ravni polovica pripravljena zaradi dela zapustiti dom. Med Slovenci so na selitev v tujino zaradi dela še posebej pripravljeni delavci s področja medijev in informacij, in sicer 67 % vprašanih. Sledijo študenti (57 %), najmanj pripravljeni pa so na selitev tisti s področja medicine in zdravja, le 5 %. Vse bolj aktualno pa je delo na daljavo, še ugotavljata MojeDelo.com in BCG.

V raziskavi Global Talent Survey 2020 o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnosti je sodelovalo 209 tisoč ljudi iz 190 držav. Med njimi prek našega največjega zaposlitvenega portala MojeDelo.com 1617 Slovencev, starih med 17 in 65 let, med katerimi so prevladovale ženske (66 %) in višje izobraženi.*

Kar 66 % Slovencev bi na daljavo delalo za tujega delodajalca

Pospešen razvoj svetovnega spleta in digitalnih tehnologij spreminja tradicionalne načine dela. Številna podjetja po svetu že več let prakticirajo delo na daljavo. Le-to pa postaja vse bolj zaželeno tudi pri iskalcih kariernih priložnosti. Študija Decoding Global Talent, Onsite and Virtual razkriva še, da je 57 % ljudi pripravljenih delati na daljavo (»virtual mobility«) za podjetje v tujini, med Slovenci pa kar 66 % vprašanih. Med državami, ki bi jih Slovenci izbrali za delo na daljavo, so na najvišjih mestih Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, ZDA in Avstralija. Za podjetje v Sloveniji bi na daljavo delalo največ ljudi iz Srbije, Kosova, Avstrije, Madžarske in Belgije.

V času ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 je marsikatero podjetje uvedlo delo na daljavo. In ob tem ugotovilo, da lahko tudi takšna oblika dela ob dobri organizaciji prinese uspehe. Takšna vrsta dela delodajalcem poveča možnosti, da najdejo ustreznega kandidata v globalnem bazenu talentov, hkrati pa iskalcem zaposlitve omogoča, da nadaljujejo z življenjem v svojem domačem okolju, medtem ko so zaposleni v tujem podjetju.

Slovenci bi romali v Avstrijo, Nemčijo in Švico

Najbolj zaželene destinacije Slovencev za delo v tujini so Avstrija, Nemčija, Švica, Velika Britanija in Avstralija. Za Slovence so najbolj privlačna dela v tujini na področju medijev in informacij, menedžmenta, marketinga in komunikacij ter študentsko delo.

Kanada in London sta najbolj priljubljeni destinaciji za delo, Slovenija na 68. mestu

Status najbolj priljubljene države za selitev zaradi zaposlitve v letu 2020 pripada Kanadi, ki je mesto navzdol potisnila do sedaj dvakrat najbolj priljubljeno državo ZDA. Vse bolj privlačne postajajo tudi države azijsko-pacifiške regije. Med njimi izstopata Japonska in Singapur, ki se uvrščata med top 10. Druge države, kamor bi se ljudje najraje preselili zaradi dela, so še Avstralija, Nemčija, Velika Britanija, Švica in Francija. Spodbuden podatek je, da je Slovenija napredovala na lestvici in v letošnji raziskavi zaseda 68. mesto, medtem ko je bila v prejšnji (2018) na 75. mestu.

Najbolj priljubljeno mesto za selitev zaradi dela ostaja London. Sledijo Amsterdam, Dubaj, Berlin in Abu Dabi, ki je v letu 2014 zasedal komaj 51. mesto. Med mesti, ki so najbolj izgubila na priljubljenosti, so ameriška (New York, Miami, Washington), v Evropi pa Madrid, Barcelona, Dunaj, Milano in Rim. Priljubljenost destinacij za delo je delno pogojena z uspehom držav pri soočanju s koronakrizo.

Slovenija najbolj privlačna za prebivalce sosednjih držav

Slovenija je privlačna za delo predvsem za prebivalce sosednjih držav. Med njimi so tokrat na prvih mestih Srbija, Kosovo, Madžarska, Avstrija in Švedska. Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, ki sta se v prejšnji raziskavi uvrščali v sam vrh, v letu 2020 ni med prvimi desetimi.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.