Dominikanska republika med pandemijo: popotniška izkušnja slovenskega para #intervju

Barbara Bedene in Blaž Dobravec sta mlada popotnika, ki sta tudi v zadnjem letu, ko se je svet ustavil, uspela raziskati nekaj kotičkov, ki niso zgolj v mejah domače regije. To pomlad ju je očarala Dominikanska republika.

Barbara in Blaž sta mlad par, ki si s potovanji širi obzorja in hrani svojo popotniško dušo. Blaž je študent računalništva in matematike, Barbara pa študira fizioterapijo. Potovanja rada zabeležita z dobrimi fotografijami in videi, na Vandraj pa smo ju že gostili po njunem potovanju na Bali. Tokrat ju je poklicala Dominikanska republika, kamor sta s šopkom varnostnih ukrepov lahko odpotovala kljub pandemiji. Ta je v zadnjem letu povsem ohromila brezskrbna potovanja in masovni turizem, kot smo ga poznali do zdaj, a z upoštevanjem številnih omejitev in strogih ukrepov ter dobro organizacijo, je tudi to mogoče … Če ne drugače, naj vas Dominikanska republika pogreje skozi njune oči.

Barbara in Blaž sta v Vandraj intervjuju delila izbor imenitnih fotografij in filmček, ki sta ga posnela na potovanju čez lužo ter šopek uporabnih informacij – tudi za čas, ko se bo svet postavil nazaj na noge.

Potovanja so v zadnjem letu obstala, omejitvam navkljub pa ostaja nekaj destinacij, ki jih pandemija ni tako ohromila. Marca sta tako odpotovala v Dominikansko republiko. Kako sta si izbrala to destinacijo? 

Obstaja kar nekaj destinacij, kamor se lahko potuje, so pa tudi v teh državah pogoste določene omejitve – obvezno nošenje mask, policijska ura in podobno. Dominikanska republika ni bila najina prva izbira. Na najinem seznamu želja imava nekaj destinacij, ki si jih želiva še ogledati, a je bila večina od teh držav ali popolnoma zaprtih ali pa je bila obvezna 14-dnevna karantena in se zato zanje nisva odločila.

Med odprtimi je recimo Mehika, ki je bila najina prva izbira. Ko sva za enomesečno potovanje po Mehiki naredila okviren načrt krajev, ki si jih želiva ogledati, pa se je zataknilo pri letalskih kartah, katerih cene so bile kar zasoljene. Zato sva iskala alternativo. Tako je na najin radar prišla Kolumbija, ki je bila takrat še odprta za turiste. Ravno ko sva želela rezervirati letalske karte, ki so bile zelo poceni, sva dobila informacijo, da se bo Kolumbija v naslednjih tednih zaprla. Tudi druga destinacija je splavala po vodi in iskanje najinega potepa je potekalo naprej.

Končno sva prišla do Dominikanske republike, za kamor sva karte rezervirala 10 dni pred odhodom. Odločitev, da odpotujeva tja, je v veliki meri temeljila tudi na tem, da je tam ravno čas, ko se v zalivih nahajajo kiti grbavci. Če povzameva, bi lahko rekli, da je šlo za splet naključij, ki naju je pripeljal v Dominikansko republiko.

Na kakšne omejitve sta naletela pri organizaciji potovanja? 

Pri organizaciji potovanja v Dominikansko republiko načeloma nisva imela nekih večjih organizacijskih težav. Vzela sva zdravstveno zavarovanje, ki krije stroške nastanitve in zamenjave leta v primeru okužbe. Zaradi zahtev pri prestopu v Amsterdamu z letalsko družbo KLM sva morala opraviti tako PCR test (ta ob prihodu na tamkajšnje letališče ni smel biti starejši od 72 ur), ki sva ga opravila na Golniku, kot tudi hitri antigenski test, ki sva ga 4 ure pred vzletom opravila na letališču Marco Polo. Oba testa sva morala narediti tudi na poti nazaj, saj se zahteva v tranzitnih državah v tem času ni spremenila.

Kako je potekalo samo potovanje, od leta do vmesnih transportov?

Potovanje je glede na stanje po svetu potekalo popolnoma brez težav. Seveda ti na vsakem koraku preverijo veljavnost PCR testov – tudi ob prestopih. Tako, da jih je dobro imeti kar vedno poleg letalske karte. Maska pa je seveda obvezna oprema tekom celotnega potovanja.

Zaradi cenovno ugodnejših letov sva izbrala pot Marco Polo -> Amsterdam -> Panama -> Dominikanska republika, kar pa je pomenilo, da je bil najin let malce daljši – približno 24 ur.

Zgodil pa se nama je zanimiv pripeljaj na poti v Dominikansko republiko in sicer ob prestopu v Panami. Nič hudega sluteča sva se kakšno uro pred vkrcanjem na letalo odpravila do najinega terminala za odhod, ko je do naju pristopil velik varnostnik brez identifikacije in od naju zahteval potna lista. Ko sva mu ju pokazala, nama ju je vzel iz rok in naju pozoval, naj mu slediva. V majhni sobi, ki je bila videti kot kaznilnica iz filma, je za nama zaklenil vrata in rekel, naj sedeva. Zasliševal naju je o razlogih za obisk Dominikanske republike, od kje nama denar za potovanje, kaj sva po poklicu … Najbolj kočljivo je bilo ob vprašanjih o količini denarja, ki ga imava s seboj v gotovini in na karticah ter študentskemu delu in financiranju študija s strani države.

Ko smo končno prebrodili jezikovne omejitve – najino znanje španščine je na ravni poznavanja telenovel, medtem ko njihovo znanje angleščine ni nič kaj boljše, – nama je končno verjel, da opravljava študentsko delo in da imamo v Sloveniji študij financiran s strani države. Šele potem nama je povedal, da naju tako zaslišuje, ker padeva v tip ljudi, ki se kasneje iz Dominikanske republike tihotapi v ZDA v upanju za boljše življenje. Sicer mu glede na najina EU potna lista nisva popolnoma verjela (smeh). 

Kje sta iskala nastanitve?

Nastanitve sva v večini iskala na Booking.com, kar na Instagramu pa sva našla tudi en prečudovit apartma (Fixielofts). Pri samem bookiranju hotelov/hostlov sva se odločila, da bova rezervirala le prvi dve noči, saj sva si želela biti čim bolj fleksibilna. Za naju je bila to super odločitev. Večina nastanitev je bila odprtih. Vedela sva, da imajo v Dominikanski republiki tudi policijsko uro, ki sva se jo – z izjemo enega dne – držala.

Si česa nista mogla ogledati/doživeti na račun izrednih razmer?

Ker v Dominikanski republiki večinski del predstavljajo naravne znamenitosti, kakšnih večjih omejitev nisva doživela. Edina stvar, ki sva si jo želela ogledati, a si je nisva mogla, je bila tovarna tobaka.

Na kakšen način sta se premikala po državi in kolikšen del sta obiskala? 

Takoj po pristanku v Dominikanski republiki sva najela avtomobil, ki sva ga imela 9 dni. Z avtomobilom sva se iz Santo Dominga odpravila v Jarabacoo, ki se nahaja v centralnem hribovitem delu države. Pot naju je nato vodila do severne obale – do mesta Puerto Plata. Sledila je vožnja ob severni obali do polotoka Samana. Iz Samane pa sva najino krožno pot zaključila v Santo Domingu.

Kljub vsem priporočilom, naj avta ne najameva, se je ta izkazal za super odločitev. Sicer je bilo celotno potovanje zaradi te odločitve malce dražje (dodatna zavarovanja so obvezna), a je bila svoboda, ki sva jo pridobila s tem, neprecenljiva. S pomočjo avtomobila sva bila popolnoma prosta glede najinega načina potovanja in ogledov znamenitosti. Nisva bila vezana na javni promet, ki je sicer dobro organiziran in precej poceni. Kljub temu sva celo nekaj malega prihranila, ker nama ni bilo treba hoditi na organizirane izlete pri turističnih agencijah. Te so prilagojene ameriškim turistom in s tem tudi ustrezno zasoljene.

Najem avtomobila se res splača, bi pa vseeno odsvetovala vožnjo v večjih mestih. Na avtocestah imajo tudi cestnine, ki se gibljejo od 1 do 7 evrov. Skupno sva za cestnine na celotnem potovanju odštela približno 25 evrov. Do najbolj turističnega predela Punta Cana sva se po vrnitvi avtomobila odpeljala z avtobusom, tam pa sva najela skuter in okolico raziskovala z njim.

Punta Cana

Vajinih top 6 krajev z oddiha v Dominikanski republiki? 

V najboljših 6 krajev v Dominikanski republiki bi definitivno vključila:

  • ogled grbastih kitov v zalivu Samane,
  • Las Terrenas, ki ima prečudovito vrsto restavracij in barov ob plaži,
  • Puerto Plata, kot eno najbolj barvitih mest z zelo prijaznimi ljudmi,
  • Laguna GriGri, kjer si lahko ogledaš prečudovite mangrove,
  • otok Saona – majhen otoček, na katerem so samo palme, čiste peščene plaže in prečudovita kristalno čista voda,
  • slap Slato Jimenoa no. 1 in slap Slato el Limon, oba sta nekaj posebnega. Oba slapova pa naredi še bolj zanimiva pot do njiju, ki te vodi skozi tropski gozd.

Seveda pa je bilo tekom potovanja še kar nekaj zanimivih izkušenj, kot na primer poskušanje svežih zrn kakavovca.

Kaj si želita, da bi vedela, preden sta šla na pot?

Mislim, da bi bila najbolj uporabna informacija ta, da tam skoraj nihče ne govori angleško. Zato bi tudi kakšna ura inštrukcij španščine definitivno prišla prav.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Potovanja in odkrivanje novih krajev, kultur in tradicij so definitivno stvar, ki naju navdušuje. Spontanost in spoprijemanje z nenačrtovanimi situacijami sta definitivno dve lastnosti, ki sva se jih bila prisiljena naučiti. V trenutni situaciji pa definitivno živiva moto:

Če se znajdeš v slepi ulici, ne obupaj in se obrni ter najdi drugo pot.

Se je vajin pogled na potovanja in zanimive destinacije ob trenutnih razmerah kaj spremenil?  

Popolnoma iskreno, ne. Pa naj ne bo to zdaj povod za jezne komentarje, a po najinih izkušnjah se je izkazalo, da se popolnoma enakih (če ne še bolj strogih) ukrepov, kot se jih drživa doma, drživa tudi med potovanjem in posledično nimava nekih dodatnih razlogov za strah.

Je pa res, da je zaradi trenutne situacije prišlo do kar velikega števila negativnih posledic pri potovanju – dodatni ukrepi, stroški testov, policijska ura … Po drugi strani pa potovanje v trenutnem času prinese tudi nekaj dobrih stvari. Na Zakintosu lansko poletje in zdaj v Dominikanski republiki sva bila na številnih destinacijah praktično sama. (Njun posnetek z Zakintosa najdete TUKAJ).

Kateri kotički sveta ostajajo na vajinem seznamu krajev, ki jih morata videti še v tem življenju? 

No, če bi začela naštevati, nam bi verjetno zmanjkalo prostora (smeh). Na vrhu so zagotovo Japonska, Filipini, Mongolija, Tanzanija, Nova Zelandija, Avstralija in severne države Evrope – Norveška, Švedska, Finska. Seveda pa je malce nižje na seznamu še zelo veliko drugih kotičkov.

 Blaža in njegove imenitne fotografije ter videoposnetke lahko najdete na njegovi spletni strani (TU), lahko pa ju spremljate tudi na popotniškem blogu (TU).

Foto in video: Blaž Dobravec (Instagram: @blazdobravec) in Barbara Bedene (Instagram: @barbarabedene)

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Mlada Slovenca, ki že dobro leto živita na Novi Zelandiji in nabirata kivije #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

DOMINIKANSKA REPUBLIKA DOMINIKANSKA REPUBLIKA  DOMINIKANSKA REPUBLIKA 

Je to najbolj zaželena poletna destinacija za Slovence?

To je dežela, o kateri se vsako leto glasneje šušlja kot o biseru Balkana, ki bi ga vsaj enkrat v življenju moral obiskati čisto vsak. Letos kliče Črna gora!

Kot kaže je Črna gora letos visoko na seznamu krajev za poletne oddihe, kamor vleče tudi Slovence. Zaradi pandemije je turizem zadnje leto doletelo kar nekaj sprememb. V ospredje so stopili predvsem naslednji trendi potovanj. Povečalo se je povpraševanje za potovanja bližje domu in za domači turizem. Ljudje pogosteje iščejo ideje za oddihe v naravi in na ruralnih območjih, zelo priljubljeni pa so tudi “road tripi”. In prav road tripi po Črni gori so letos kot kaže med bolj zaželenimi destinacijami za poletne oddihe med Slovenci.

ODLIČNA PONUDBA ČRNOGORSKIH ODDIHOV: Budva, Kotor, Ulcinj in Sutomore (tukaj)

Čudovita narava, lepe plaže, visoke planine in omamna kuhinja

Črna gora je relativno majhna državica Balkanskega polotoka ob Jadranskem morju. Njen celoten zahodni del sestavljajo plaže Jadranskega morja, poleg čudovitih peščenih plaž pa se lahko pohvali še s številnimi drugimi naravnimi lepotami. Dežela čarobnih kontrastov ima namreč morje na eni strani in visoke planine na drugi.

Od kanjona reke Tare, parka Durmitor in Boke Kotorske

Kaj si ogledati? Najgloblji in najdaljši kanjon reke Tare, ki je pravi raj za raftanje ali pa za spust po zip linu. Na severu je mogoče tudi planinariti v nacionalnem parku Durmitor, ki je pod zaščito Unesca. Gorski masiv se dviga v najvišji vrh Črne gore – Bobotov Kuk. Tudi če ne boste šli na pohode po Durmitorju, si oglejte vsaj Črno jezero.

Obiska vredna je tudi Boka Kotorska, prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu črnogorske obale Jadranskega morja. In največji ptičji rezervat v Evropi v okolici Skadarskega jezera. V narodnem parku Lovćen lahko obiščete tudi mavzolej Petra Petrovića Njegoša, velikega črnogorskega pesnika, filozofa in vladarja.

Zanimiv je tudi samostan Ostrog, sezidan v steni na 900 metrih nadmorske višine. Ostrog je najpomembnejši romarski kraj v Črni gori, kamor prihajajo verniki z vsega sveta.

Nepozabna je tudi Budva (klik), eno najstarejših naselij na obali Jadranskega morja. Polotok se ponaša z 21 kilometri obale in s 17 plažami. Poleti ponuja vse za sproščene počitnice in ima tudi živahno nočno življenje. Raziščite pa tudi druga romantična stara mesta, ki vas bodo očarala s svojo arhitekturo ali lepimi peščenimi plažami, kot sta Cetinje in Ulcinj.

Ugodne ponudbe paketov za oddih v Črni gori v krajih Budva, Kotor, Ulcinj in Sutomore najdete na Megabonu (KLIK).

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Tak je prenovljen portoroški hotel z notranjo plažo in hamamom

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Mlada Slovenca, ki že dobro leto živita na Novi Zelandiji in nabirata kivije #intervju

Edina in Jan sta mlada Slovenca, ki že od novembra 2019 živita na Novi Zelandiji. Njune dogodivščine ni ustavil niti izbruh pandemije, svoje izkušnje z delom na drugem koncu sveta pa beležita tudi na blogu Live 2 Quest.

Edina in Jan pišeta prav posebno zgodbo. Skoraj leto dni že živita v kombiju, kar jima omogoča svobodo gibanja po Novi Zelandiji, hkrati pa tudi nižje stroške bivanja. Ker sta na drugem koncu sveta z delovno-potovalno vizo, je za njima že kup zanimivih zaposlitev, nekaj zanimivih dogodivščin pa sta z nami delila v tokratnem Vandraj intervjuju. Pa ju spoznajmo!

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva Edina in Jan iz Prlekije. Prihajava iz podobnih študijskih smeri, Jan je študiral fiziko, Edina pa matematiko. En na drugega precej dobro vplivava. Edina je Jana popeljala v svet knjig, Jan pa ji je približal vsakodnevno športno aktivnost. Skupen čas najraje preživljava na pohodniških poteh ali v udobni kavarni ob kovanju načrtov za prihodnost. Zelo rada spoznavava ljudi in slišiva njihove zgodbe, a rada imava tudi čas zase.

Na Novi Zelandiji sta od novembra 2019. Kaj vaju je odneslo tja in s čim se tam trenutno ukvarjata? 

Ko sva bila v zadnjem letu študija, sva poletje preživela v ZDA in to je bila najina prva izkušnja z delovno potovalno vizo. Teh pet nepozabnih mesecev v Ameriki nama je spremenilo pogled na potovanje, delo in način življenja. Ugotovila sva, da želiva tovrstnih izkušenj doživeti čim več. Odločila sva se, da bova najprej poskušala z Novo Zelandijo – in tukaj sva.

V zadnjem mesecu sva potovala po južnem in severnem otoku, se učila surfati in urejala vsebine za najin blog, saj sva nedavno dodala novo rubriko, v kateri predstavljava zgodbe ljudi, ki jih spoznavava med najinim potovanjem. V naslednjih nekaj dnevih pa začneva z novo službo, nabiranjem kivijev.

Kako zahteven je proces pridobivanja delovno-potovalne vize?

Proces pridobivanje vize ni toliko zahteven, kot je nepredvidljiv. Za Slovence je namreč na voljo le 100 viz, ki se razdelijo po principu: »Kdor prej pride, prej melje.« Prijave za vize se odprejo vsako leto v začetku aprila in poidejo v nekaj minutah. Tako, da moraš biti s prijavo kar hiter. Ampak, če se na to dobro pripraviš, se pozanimaš kakšen je postopek, je proces pridobitve vize dokaj preprost. Več o pripravi in postopku pridobitve vize, lahko bralci preberejo na najinem blogu.

Kako sta se lotila iskanja službe? Že pred odhodom ali šele na Novi Zelandiji? 

Prvo službo sva našla preko skupine na Facebooku, nekaj dni pred odhodom na Novo Zelandijo. Opis službe se nama je zdel zanimiv in sva tako hitro poslala prošnjo. Izmenjali smo nekaj elektronskih sporočil, imeli kratek Skype intervju in to je bilo to.

Sicer sva z iskanjem službe sprva nameravala počakati do prihoda na Novo Zelandijo, ampak je bila selitev na drugi konec sveta že sama po sebi dovolj velik izziv, tako da sva bila kasneje kar hvaležna, da sva to uredila že pred odhodom.

Kakšna dela vse sta opravljala? Imata kakšno res nenavadno izkušnjo?

V najini prvi službi sva delala za petčlansko družino, ki ima ogromno posestvo ob reki na skrajnem severu države. Ukvarjali so se z oddajo turističnih kočic in glampingom, tako da sva čistila in skrbela za te koče, urejala okolico in opravljala druga različna dela na posestvu.

Najina druga zaposlitev je trajala samo en teden, kjer sva nasadila ekološke kivije. Pri tretji zaposlitvi, na južnem otoku Nove Zelandije, pa sva sadila češnje, nabirala maline, kasneje pa vodila manjšo skupino nabiralcev ter trgovino s prodajo sadja, sladoleda in sadnih sokov.

Ja, seveda so vedno kakšne nenavadne izkušnje. Mogoče bi izpostavila to, da ko sva dobila pogodbo za delo pri najinem tretjem delodajalcu, je v pogodbi bil dodan odstavek, da je podjetje nudistično in če naju ne moti, da so nabiralci včasih popolnoma goli. To se nama je zdelo kar nenavadno.

Na kakšne ovire pa sta naletela pri iskanju doma na drugem koncu sveta? 

Ker sva se že pred odhodom na Novo Zelandijo pri drugih popotnikih, ki so potovali z enako vizo, pozanimala, kako je živeti in potovati po Novi Zelandiji in uredila prvo zaposlitev, ki je vključevala tudi manjše stanovanje, pri iskanju doma nisva naletela na nobeno večjo oviro. Po prvih nekaj mesecih življenja v stanovanju na Novi Zelandiji pa sva se odpravila na pot in začela živeti v najinem kombiju, ki sva ga kupila takoj po prihodu na Novo Zelandijo. Sedaj v kombiju živiva že 320 dni. Na tak način življenja sva se hitro navadila in ena izmed prednosti je ta, da si dom lahko ustvariš kjerkoli. Tako imava najin dom v bistvu vedno s sabo, kar nama je super. 

So življenjski stroški višji od zaslužkov ali vama uspe ob tem tudi kaj prihraniti? 

V primerjavi s Slovenijo so tukaj dražji elektrika, internet, oblačila in najemnine. Stroškov z elektriko in internetom nimava, tudi najemnine ne plačujeva več, odkar živiva v kombiju. Večinoma spiva v kampih, ki so brezplačni, saj je tam ponavadi vse, kar potrebujeva.

Tukaj sva se res naučila živeti z manj, trudiva se, da z ničemer ne pretiravava. Na tak način sva dosegla kar nizke stroške življenja in uspeva varčevati za najine prihodnje dogodivščine. O stroških življenja imava napisan tudi članek na blogu (tu).

Kaj si želita, da bi vedela, preden sta šla v to? 

Pred odhodom na Novo Zelandijo sva se kar konkretno pozanimala o tukajšnjem potovanju in delu, tako da sva bila že pred odhodom kar dobro pripravljena na vse – razen seveda na to, da sva tukaj že precej več kot eno leto. Spakirala sva res malo stvari, a če bi pakirala še enkrat, bi vzela s sabo še manj.

Na katerem koncu te zelene dežele živita in koliko sta jo že uspela raziskati? 

Trenutno živiva v okolici mesta Mount Maunganui v regiji Bay of Plenty, kakšnih 200 km južno od Aucklanda. Kot sva omenila že prej, je kombi najin dom, tako da si dom narediva kjerkoli se ustaviva. Sva pa nekoliko več časa preživela na skrajnem severu države, na Northlandu, kasneje pa še v Wellingtonu, Motueki, ki leži na severu južnega otoka in v majhnem smučarskem mestu Wanaki.

Tako na severnem, kot na južnem otoki Nove Zelandije, sva do sedaj preživela približno sedem mesecev. Uspelo nama je prevoziti praktično celotno državo in videti skoraj vse kar sva želela. Nekaj želja pa sva pustila še za te zadnje mesece življenja na drugem koncu sveta. 

Torej sta dodobra izkusila tudi sloviti #vanlife. Kaj vama je dal?

Že nekaj dni po prihodu na Novo Zelandijo sva kupila manjši kombi in prvo noč #vanlifa izkusila kar na parkirišču za avtomehansko delavnico. Preden sva od sebe dala najvišji denarni znesek v življenju, sva vsekakor bila pazljiva (še vedno premalo :D). Tako, da so pred dejansko prodajo morali urediti še nekaj malenkosti. To so bili za naju najbolj stresni dnevi na Novi Zelandiji, a po tem je šlo samo na bolje.

Kot sva omenila že prej, je sedaj za nama že 320 dni življenja v kombiju in sva za to izkušnjo res hvaležna, saj sva se naučila res ogromno. Naučila sva se živeti z manj in ceniti tiste manjše stvari v življenju, ki sva jih pred tem vzela za samoumevne. Ustvarila sva si res udoben, majhen, mobilen dom in življensko rutino, ki nama je pisana na kožo. Vsak dan je tako poln nekih dogodivščin.

Nova Zelandija je sicer ena najuspešnejših držav pri zajezitvi koronavirusa. Kako je izbruh pandemije otežil vajino življenje na drugem koncu sveta in kako to, da se vmes nista vrnila v Slovenijo? Kakšne omejitve veljajo trenutno in kakšno je splošno vzdušje? 

Lani marca, ko se je svet počasi začel zapirati, sva zaključevala s prvo službo in bila namenjena na večmesečno potovanje. Dva dni preden sva nameravala začeti potovati pa je Nova Zelandija razglasila karanteno. Zaradi tega sva na isti lokaciji ostala še dodatna dva meseca. V tistem trenutku sva bila precej razočarana, saj sva bila do takrat na Novi Zelandiji že 4 mesece in sva videla le majhen delček države. Res sva si želela novih izkušenj in odkrivanja lepot Nove Zelandije.

Če pa sedaj pogledava nazaj, sva zelo hvaležna za udobje, ki sva ga bila deležna takrat. Živela sva na precej odročni lokaciji. Imela sva svoje stanovanje in ogromno območje, kjer sva se lahko prosto gibala. V bistvu vpliva karantene tam sploh nisva čutila. Takrat so nama določene stvari sicer šle na živce, a če primerjava najino situacijo s situacijo večine, se nimava kaj pritoževati in sva res hvaležna.

Vpliva pandemije po karanetni ni bilo čutiti v nekem negativnem smislu. Za naju je v nekaterih primerih bilo še lažje, saj je bilo turistov vsekakor manj. Vpliv pa se je začel čutiti kasneje, ko nama je novembra potekla najina prvotna viza in bi se morala vrniti domov. Takrat je novozelandska vlada podaljšala vize za dodatnega pol leta. Na tak način so poskušali znotraj države zadržati čim več mladih na delovno potovalni vizi, ki bi v prihajajoči poletni sezoni predstavljali velik odstotek delovne sile.

Podaljšanja viz sva bila zelo vesela, saj je v primerjavi s Slovenijo življenje tukaj potekalo normalno in sva lahko ta čas dobro izkoristila. Trenutno omejitev praktično ni. Po tisti prvi karanteni celotne Nove Zelandije marca lani, je v karanteno dvakrat prešla le regija v kateri je Auckland. Preostala država je bila takrat le nekoliko bolj pazljiva in pri vstopu v javne prostore smo se morali vpisati v sistem z aplikacijo. Splošno vzdušje v državi pa je precej pozitivno, vsi smo zelo hvaležni, da smo v tem trenutku tukaj in smo deležni takšne svobode.

Je to kraj, kjer se vidita dolgoročno ali načrtujeta vrnitev v Slovenijo (/morda kam drugam)?

Zaenkrat se na Novo Zelandiji ne bi preselila, a morda se bo to z leti spremenilo, saj je bilo zadnje leto res lepo, aktivno in udobno, vse kar si želiva. Pogrešava le družino in prijatelje. Najina želja po spoznavanju drugih držav in kultur je trenutno prevelika, da bi se nekje zares ustalila, poleg tega pa je trenutno prihodnost precej nepredvidljiva.

Vsekakor pa bi v bližnji prihodnosti rada daljše obdobje preživela v domačem Ljutomeru. 

Kaj pa vajine izkušnje z lokalci? Kako bi jih opisala?

Ljudje na Novi Zelandiji gredo skozi življenje nekoliko bolj sproščeno. Vedno najdejo čas zase, družino, uživanje in za tiste sproščene trenutke. En na drugega ne gledajo zviška, na primer, če je nekdo poklicno bolj uspešen ali ima višjo izobrabo. Med druženjem se o tem sploh ne pogovarjajo, medtem ko je status v Sloveniji velikega pomena. Zdi se nama tudi, da je doma pomembno, da greš po tradicionalni poti.

Tukaj na Novi Zelandiji so tudi precej iznajdljivi in v velikem številu ustanavljajo svoja majhna podjetja ter se ne obremenjujejo preveč z mnenjem drugih. V skupnosti se zelo podpirajo. Vedno kupujejo lokalno, čeprav je dražje. Zavedajo se, da če podpirajo druge, bodo podporo dobili povrnjeno, s tem pa ustvarjajo svojo pozitivno ekonomijo. Pri nas v Sloveniji pa je precej tekmovalnosti. Pogosto mislimo, da je uspeh drugih naš poraz.

Poleg vsega tega so tudi resnično prijazni in ti vedno priskočijo na pomoč. Kadarkoli sva se znašla v slabi situaciji, nama je pomagala prva mimoidoča oseba. 

Še pred Novo Zelandijo sta preizkusila tudi poletno delo v ZDA. Kakšna izkušnja je bila to?

Če ne bi bilo poletne delovne izkušnje v ZDA, ne bi bilo najinega življenja na Novi Zelandiji in verjetno tudi bloga ne. Teh 5 mesecev v ZDA je bila za naju res ena boljših izkušenj. Celotno poletje sva delala v družinskem kampu ob čudovitem jezeru Squam.

Tam smo v skupinskih kočah, praktično sredi gozda živeli tudi vsi zaposleni – prek 100 študentov iz Slovenije, Poljske, Češke, Rusije, Mehike in ZDA. Čez dan smo skrbeli za urejenost koč in okolice, dostavljali drva in led (več o tem v najinem članku) ter pripravljali obroke za goste. Popoldneve pa smo preževeli na pomolu ob jezeru in se zabavali, kot se za študente spodobi.

Že po nekaj dneh v kampu sva se počutila kot doma, življenje tam je bilo res udobno. Spoznala sva ene najboljših prijateljev, s katerimi sva v rednem stiku in komaj čakava, da jih spet obiščeva. V tistem poletju sva se naučila ogromno. Spoznala sva, kdo sva, ugotovila, kako se je v tujem jeziku v določenih primerih težko izraziti in pobližje spoznala posledice neenakopravnosti in rasizma.

Po končanem delu sva mesec dni potovala po vzhodni obali ZDA in obiskala nekaj res ikoničnih mest, si ogledala tekme košarke, ameriškega nogometa in baseballa ter plavala z morskimi kravami.

Poletno delo v ZDA bi priporočala vsem študentom z željo po potovanju in drugačnemu načinu spoznavanja tuje kulture. Res je, da je izkušnja precej odvisna od ameriškega delodajalca, a Nomago je povezan z zares zanesljivimi delodajalci in ti lahko podajo dobra priporočila, pa tudi proces pridobitve viz in urejanje vsega ostalega je res preprost, saj te skozi prijavo vodijo korak za korakom. 

Kako dolgo ustvarjata svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin?

Željo po ustvarjanju bloga sva imela že kar nekaj časa. Ta se je po poletju v ZDA samo še povečala, a časa ob zaključevanju študija nisva našla. Večeri po službi tukaj na Novi Zelandiji pa so bili za takšno ustvarjanje ravno pravšnji. Blog sva tako začela pisati januarja 2020 in z njim sva v prvi meri želela ustvariti platformo, na kateri bi drugi popotniki lahko našli zbrane vse potrebne informacije glede delovno potovalnih viz po svetu.

Sama sva namreč pred odhodom na Novo Zelandijo informacije iskala na vseh koncih spleta in pri prijateljih, a določenih stvari vseeno nisva uspela najti. Na tak način želiva drugim olajšati pridobitev vize in urejanje vsega ostalega. Poleg tega pa z blogom želiva širši javnosti predstaviti še drugačen način življenja, potovanja in dela. Želiva čim več mladih navdušiti za tak način spoznavanja drugih kultur, izobraževanja, pridobivanja novih izkušenj in osebne rasti. Zavedava se, da je tak način življenja verjetno le začasen, a izkušnje, ki jih v tem obdobju lahko nabereš, so neprecenljive.

Najin blog se počasi še razvija. Poleg vseh teh napotkov za pridobitev vize in potovalnih načrtov, sva dodala še zgodbe ljudi, ki jih spoznavava med potovanjem. Te zgodbe sva začela pisati, da bi ljudem približala različne kulture, saj se nama zdi pomembno, da si na potovanju ne ogledamo samo turističnih znamenitosti, ampak da si vzamemo čas tudi za to, da prisluhnemo ljudem, ki jih tam srečamo. Midva se na tak način ogromno naučiva in sva to želela približati še ostalim, še posebej sedaj, ko so potovanja za večino ljudi nemogoča.

Omenjene zgodbe lahko preberete na povezavi TU.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na vajinem blogu?

Zaenkrat je najbolj bran načrt potovanja po regiji Nelson – Tasman na južnem otoku Nove Zelandije (klik).

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

V redu je, če na potovanju ni vsaki dan najboljši. Pridejo težki dnevi in ovire, zaradi katerih bi najraje obupal. Ampak če se z njimi soočimo in jih premostimo, na drugo stran pridemo še z eno življenjsko lekcijo več.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Verjetno AirBnB izkušnja iz Tenerifov. Slike in opis stanovanja so bili precej zavajujoči. Že vožnja do prenočišča je bila nekoliko sumljiva, pot za hišo še bolj, v najini garsonjeri pa so naju pričakali ščurki, mravlje, umazana posteljnina in večurno nočno lajanje psov za zaklenjenimi vrati sredi sobe. 

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Mogoče to, da je potovanje »dopust«. Ko načrtujemo potovanje, gre v to ogromno dela. Če ne vložiš tega dela pred potovanjem, pa se boš s tem soočal, ko boš tam. S tem misliva iskanje prenočišč, izposojo vozila ali seznanjanje z avtobusnimi/železniškimi povezavami, iskanje zate zanimivih znamenitosti, dobrih kavarn, hrane, ki bi jo želel poskusiti, optimiziranje potovalnega načrta, itd.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Živeti z manj. Živeti z manj stvarmi, manj stroški, z manj nekih nepotrebnih distrakcij, ki si jih sicer sami ustvarjamo zase. Zdi se nama, da je tak način življenja bolj zdrav, saj imava manj skrbi, manj nepotrebnih misli, manj zapravljenega časa. Velikokrat gremo skozi življenje preveč ozkogledno, naše okolje preveč vpliva na nas in ne vprašamo se ali si določeno stvar res želimo, če je to res dober korak za nas.

Naučila sva se tudi bolje soočati s stresnimi situacijami. Doma se vedno lahko zaneseš na pomoč družine in prijateljev, na drugem koncu sveta pa si praktično sam, zato se moraš naučiti zanašati nase in zaupati v svoje sposobnosti.

V zadnjem letu in pol pa sva premagala še en pomemben strah. Ni naju več strah živeti na najin način, si ustvarjati svoje življenjske poti, ki je morda nekoliko druačna od tradicionalne. To je doma težko doseči, ker je okoli tebe veliko ljudi, ki živijo drugače kot si ti želiš. Takšne so njihove želje in čeprav ne pritiskajo nate neposredno in bi tudi tvoj način življenja sprejeli odprtih rok, vseeno čutiš neka pričakovanja.

Težko je narediti preklop v svoji glavi, ker imaš še vedno zakoreninjene neke vrednote, ki morda niso najboljše zate, a jih vseeno smatraš kot resnične oz. edine dobre. Ta distanca pa je pri tem pomagala, tega strahu več ni. Postala sva bolj samozavestna in veva, česa sva sposobna.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata? 

Pogrešava udobje in toplino doma in domačih. In hrano! Seveda si lahko tu skuhava kar želiva, ampak atijeva prleška gibanica je le atijeva gibanica.

HITRIH 6

Najljubša država: Nova Zelandija

Najljubše mesto: Wanaka / Ljutomer

Najljubša plaža: Mount Manganui beach

Najljubša kulinarika: azijska

Naljubši način transporta: najin (kombi) Rižek

Najljubši jezik: slovenščina

Edini in Janu ter njuni dogodivščini lahko sledite na blogu (tu), Facebooku (tu) in Instagramu (tu). Njuno delo pa lahko podprete s skodelico kave – več o tem TU.

Foto: osebni arhiv Edine in Jana 

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Tak je prenovljen portoroški hotel z notranjo plažo in hamamom

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

 

 

Družinski izlet: Na poti na Bled po prizore iz filma Jurski park

Med vožnjo na blejsko kremno rezino ste tik pred Bledom na svoji desni med šelestenjem listja zagotovo že kdaj ugledali nekaj nenavadnega. Dinozavre! Dinopark Bled je kraj, kjer boste našli te mogočne živali.

Se spomnite prvih filmov Jurski park, ob katerih so kakšen krik spustili še tako pogumni gledalci? Nekaj podobnega, a malo manj grozljivega in predvsem veliko bolj varnega, lahko pri nas ujamete tudi v živo. Dinopark Bled je med prvimi pravimi tematskimi in show parki v Sloveniji. Nahaja se v osrčju Gorenjske, v zbirko pa so poleg dinozavrov, ki smo jih gledali prejšnje sezone, dodali nove prazgodovinske pošasti.

Dinokino s filmi, ki vas bodo odnesli med dinozavre

Če ste Dinopark obiskali v njegovih začetkih, morda še ne veste, da imajo spet nekaj novega. Lahko skočite tudi v 6D Dinokino, kjer predvajajo več kot dvajset 10-minutnih filmov, imajo pa tudi kotiček Animatonic Dino za jahanje ter streljanje z Airsoft puškami v tarče.

Ste že obiskali Stonehenge?

V Dinoparku boste poleg gigantskih dinozavrov, ki najbolj navdušujejo otroke, a s svojo mogočnostjo presunejo tudi odrasle, našli tudi arhitekturne značilnosti svetovnih civilizacij iz Rima, Egipta, Stare Grčije in ujeli celo pomanjšano repliko znamenitosti Stonehenge! Si upate?

Znižane vstopnice za vso družino

Na Megabonu smo izbrskali odlično ponudbo znižanih vstopnic za vso družino. TU (klik) za 19,9 evra najdete družinsko vstopnico za dve odrasli osebi in največ tri otroke, medtem ko boste za posamične karte odšteli 7,9 evra za odraslo osebo (preverite TU) in 4,9 evra za otroka (TU). Vstop za otroke do tretjega leta starosti je brezplačen. Možen je dostop z otroškimi vozički, tudi psi smejo v park, a le, če so pripeti na povodce.

Ponudba (KLIK) je unovčljiva od 3. 4. 2021 do 30. 6. 2021 (do 27. 4. je vstopnico možno koristiti le ob vikendih in praznikih, v ostalih terminih pa vsak dan)

Na Bledu ne zamudite še:

Klopca nad Bledom, ki je preplavila Instagram

  

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Foto: Dinopark Bled

Tak je prenovljen portoroški hotel z notranjo plažo in hamamom

Obiščite Portorož in Hotel Histrion, popolnoma obnovljen portoroški hotel v letu 2020, ki vas bo navdušil!

Ste že slišali za mlado morje? Kaj pa istrski hamam? In notranjo plažo? Vse to premore prenovljeni portoroški hotel Histrion na slovenski obali. Med oleandri, palmami, rožmarini in lovorji se, med Portorožem in Piranom, razprostira letovišče St. Bernardin resort Portorož. Prav v njem leži povsem prenovljen Hotel Histrion, največji hotel na slovenski obali, ki je z vseh strani obkrožen z neskončno modrino morja in pripoveduje zgodbo edinstvenih lepot in doživetij Istre.

Iz hotela je neposreden dostop v Morski vodni park Termaris z najlepšimi razgledi na slovensko morje in Wellness Benedicta, ki obsega svet savn, solno sobo ter različne istrsko obarvane masaže in lepotne tretmaje.

PREVERITE ODLIČNO PONUDBO NASTANITEV V HOTELU HISTRION TUDI NA TURISTIČNE BONE – TUKAJ.

Park Termaris – vaša najljubša notranja morska plaža skozi vse leto

V Morskem vodnem parku Termaris bazene polni t.i. »mlado morje«, obogateno z minerali, ki izvirajo iz različnih pritokov. Izkušnja kopanja v bazenih je tako morska, kot se le da! Na desni, bolj mirni strani kopališča, vas pozdravi plavalni bazen s sproščujočim slapom, ki služi kot izvrstna masaža. V svoj objem pa vabi tudi prijetno topel whirlpool. Z leve strani bo k plavanju povabil velik plavalni bazen, obkrožen z otroškimi bazeni z zabavnimi igrali. Vrhunec družinske zabave vas zagotovo čaka v t. i. ‘razigranem bazenu’, kjer se boste lahko zabavali ob deroči reki in vrtincih, ki bodo navdušili plavalce vseh starosti. Doživetje morja izven morja, še nikoli ni bilo tako pristno! In vse to ob najlepših razgledih na neskončno modrino slovenskega morja, ki vas obdaja z vseh strani!

Wellness Benedicta in edini hamam v slovenski Istri

Če združimo čist in bogat morski zrak, sonce, blagodejno sol in blato ter dobrodejna istrska zelišča, dobimo popolno kombinacijo za sprostitev, regeneracijo in vedno dobrodošel umik vase. Dobrodošli v Wellness Benedicta, kjer se boste sprehodili po poti miselnosti menihov reda Benedicta, ki vodi do občutka notranje popolnosti in zadovoljstva. Prepustite se rokam strokovnjakov, ki vas bodo razvajali s tradicionalnimi tretmaji obogatenimi z lokalnimi sestavinami, kot so morska sol, solinsko blato, slanica, olivno olje, sivka in ostala istrska zelišča. Med sproščanjem v svetu savn, v solni sobi in edinem hamamu v slovenski Istri, ter lepotno nego, vas bodo, poleg istrskih zgodb, na vsakem koraku spremljali tudi edinstveni razgledi na neskončna modrina morja!

Pristni okusi Istre

Kulinarika Hotela Histiron – pristni okusi Istre: Kulinarika predstavlja pomemben del zgodbe vsake pokrajine. Zato ji posebno pozornost namenjajo tudi v Hotelu Histrion. Avtentična istrska kuhinja vas bo navdušila s svojo raznolikostjo, strastjo in skladnostjo okusov. Enkrat lahkotno prikazuje svojo sredozemsko plat, spet drugič celinsko … Zaokrožajo pa jo sveže lokalne sestavine, piranska sol, avtohtone istrske začimbe, istrska zelišča, vrhunska olivna olja in več sort odličnih istrskih vin.

Poznate stene suhozidne gradnje, ki je vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine?

Doživetje čarobne Istre v Hotelu Histrion ponazarjajo zgodbe morja, sonca, istrske kulinarike, tipičnih istrskih zelišč in tradicionalne istrske arhitekture. V prostorni avli hotela vas tako najprej pozdravijo stene suhozidne gradnje, ki je vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in je značilna za istrsko okolje, tako kot istrske škure, ki prav tako krasijo prenovljeno avlo hotela. V trenutku vas prevzame občutek, da ste del nečesa posebnega, ta občutek pa se nadaljuje tudi v sobah, kjer v vsakem nadstropju posebej, odseva duh istrske zgodbe skozi elemente morja in piranske soli, sivke ter oljk. Skozi celoten hotel vas pozdravlja istrski hrast, njegov topel objem pa vas opominja na moč tega drevesa, ki je tem prostoru prisoten od nekdaj.

V Hotelu Histrion lahko izbirate med 276 prenovljenimi sobami oljke, sivke in morja, ki jih med dopustovanjem na slovenski obali srečujemo na vsakem koraku. Vsaka med njimi v pastelnih, naravnih tonih modre, vijolične in zelene, s pridihom Istre z razgledi, ki vam vzamejo sapo, ponuja oazo za popolni morski odklop od vsakdana.

Kolesarjem prijazen hotel

Prenovljeni portoroški hotel Histrion je pridobil znak specializacije hotela za kolesarje v kategoriji dveh koles. Hotel izpolnjuje pogoje kolesarjev v smislu kakovosti in ponujenih storitev.

V HOTEL HISTRION NA TURISTIČNE BONE? SEVEDA! PONUDBO PREVERITE TUKAJ (klik). 

Foto: Histrion

PREBERITE ŠE: Top 5 nastanitev na turistične bone, ki so vas najbolj navdušile

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Tolminska korita in odličen način, kako do brezplačne letne vstopnice

Tolminska korita je skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice, ki so ena najveličastnejših naravnih znamenitosti na Tolminskem.

Ste že obiskali Tolminska korita? Krožna pot vodi skozi divja korita Tolminke in Zadlaščice, ki se med seboj zlijeta v edino sotočje v koritih na ozemlju Slovenije. Sotočje je s 180 metri nadmorske višine tudi najnižja točka Triglavskega narodnega parka. Obisk priporočamo vsem izletnikom (z dobro obutvijo!), ki radi zadihajo ob turkizni vodi in se ob tem tudi malo razgibajo.

Korita so trenutno zaprta, z dobrim delom pa si lahko zagotovite brezplačno letno vstopnico!

Obiski Tolminski korit trenutno sicer niso dovoljeni, zato bodo izleti še malo počakali. Lahko pa jih obiščete kot prostovoljci, ki jim ni vseeno za lepote naše narave. Kako?

Tako, da se v petek, 26. marca 2021 pridružite čistilni akciji! Čistilna akcija Tolminskih korit bo potekala od 15h do 18h, zbor prostovoljcev pa bo ob vstopni točki v Tolminska korita. S seboj prinesite orodje, na zbirnem mestu pa prejmete vrečke in rokavice. Vsi udeleženci prejmejo letno vstopnico za vstop v Tolminska korita!

Na čistilno akcijo se prijavite prek e-naslova: info.tolmin@dolina-soce.si, in sicer do četrtka, 25. marca do 12h. V primeru močnega dežja čistilna akcija odpade.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Izlet v idilo: V osupljiva Tolminska korita in na t’minsko friko

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Podarite prestižno razvajanje v Portorožu v Hotelih LifeClass

Hoteli LifeClass v Portorožu so sinonim za razvajanje in prestiž, kjer lahko hedonističen oddih preživite v izbranih nastanitvah s štirimi zvezdicami. Med njimi so Grand Hotel Portorož, Wellness Hotel Apollo, Hotel Riviera, Act-ION Hotel Neptun in Socializing Hotel Mirna.

Hoteli LifeClass v Portorožu ponujajo mediteranske hedonistične užitke. Ob šumenju morja imajo tudi obširno termalno, zdravstveno in wellness ponudbo, eno najboljših v Evropi. Gostom je na voljo sedem centrov – Shakti, Ayurveda center, Wai Thai center, Thalasso center, Beauty center, Sauna Park, Termalno rekreacijski center ter Center celovitega pomlajevanja in rehabilitacije.

Tu se lahko prepustite eleganci, razvajanju in prestižu, poskrbite za sprostitev in regeneracijo, preživite oddih aktivno in poskrbite za dobro počutje vašega telesa.

Kateri od petih hotelov vam je najbolj pisan na kožo? TUKAJ preverite odlično akcijo za razvajanje v Portorožu.

Grand Hotel Portorož

Eleganca in tradicija sta besedi, ki najbolje opisujeta Grand Hotel Portorož. S čim vas bo hotel navdušil? Zagotovo s svojo celovito termalno in kulinarično ponudbo, z elegantnimi in udobnimi sobami, s sodobnim kongresnim centrom, s čarobnim pogledom na Piranski zaliv, s slaščicami z okusom Mediterana ter z zasebno plažo in romantično Sončno teraso.

Wellness Hotel Apollo

Edinstveno wellness doživetje vam ponuja Wellness Hotel Apollo. Uživajte v aktivnem oddihu, lokalna mediteranska zelišča pa naj poskrbijo za vašo energijo, regeneracijo in sprostitev. Bivali boste v sobah s toplimi peščenimi barvami, navduševale pa vas bodo slike zelišč.

Hotel Riviera

Hotel Riviera predstavlja preplet Daljnega Vzhoda in Mediterana, nahaja pa se neposredno ob glavni portoroški promenadi. Zasebnost si lahko privoščite na ekskluzivni plaži Meduza.

Act-ION Hotel Neptun

Si želite biti aktivni na oddihu? Potem je Act-ION Hotel Neptun prava izbira. Hotel vas bo navdušil s tematsko opremljenimi nadstropji, vi si samo izberite svojo aktivnost, naj bo to supanje, joga in meditacija, kolesarjenje, tek, nordijska hoja ali pa plavanje.

Socializing Hotel Mirna

Za popoln družinski oddih pa izberite Socializing Hotel Mirna, ki velja za najbolj družaben hotel. Naj se cela družina zabava z različnimi družabnimi aktivnostmi, je pa to tudi edinstvena priložnost, da spoznate veliko novih prijateljev. Prednost hotela je tudi lasten zunanji bazen ter pestra ponudba wellnessa za otroke.

Več o odlični ponudbi, ki so jo pripravili Hoteli Lifeclass in Megabon, najdete TUKAJ.

Foto: LifeClass Portorož

PREBERITE ŠE: Odlično darilo: Kraljevski oddih v dvorcu s pogledom na Triglav

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

 

Koper: Bi šli na brezplačno razstavo o Tomosu?

V prostorih nekdanjega skladišča soli Libertas v Kopru odpirajo razstavo Tomos, ki bo obiskovalce popeljala na popotovanje skozi čas, delovanje, razvoj in dosežke edine slovenske tovarne motornih koles.

Tovarna Tomos je zaznamovala desetletja tako v koprski občini kot v širšem domačem in mednarodnem prostoru, z njo pa so zrasle, živele, delale in ustvarjale številne generacije.

Brenčanje frčotov, motorjev Avtomatik, je zaznamovalo več generacij Jugoslovanov, Slovencev, predvsem pa prebivalcev Istre. Od prihoda poštarja zjutraj, množičnih odhodov na delo v tovarne pa do poletnih večernih srečanj najstnikov na križiščih ulic.

Razstava bo na ogled do vključno 10. maja, vstop je prost

Razstava je razdeljena na šest tematskih sklopov: Tomos in Koper, Tomos in morje, Tomos in mobilnost, Propaganda Tomos, Tomos in dom ter Jaz in Tomos.

Razstavo si lahko ogledate od 18. 3. 2021 do 10. 5. 2021 po sledečem urniku:
sreda – petek: 17.00 – 20.30
sobota-nedelja: 15.00 – 20.30.

Vstop je prost!

Pregledno razstavo, pri kateri so sodelovali številni avtorji, k prispevku v obliki kratke zgodbe ali fotografije pa so povabili tudi navadne občane, je mestna občina pripravila skupaj z DruštvomTomos, Pokrajinskim muzejem Koper, Pomorskim muzejem Sergeja Mašera Piran, fakulteto za humanistične študije, fakulteto za pomorstvo in promet, Obalnimi galerijami Piran, Pokrajinskim arhivom Koper, RTV Koper, Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper in Avtomatik Deloviščem.

Foto: Visit Koper

PREBERITE ŠE: Tak je prenovljen portoroški hotel z notranjo plažo in hamamom

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Bi šli okoli Lune z japonskim milijarderjem? In to brezplačno!

Že dolgo niste bili na imenitnem potovanju? Japonski milijarder Yusaku Maezawa vabi osem ljudi z vsega sveta, da se mu pridružijo na poletu okoli Lune.

Japonski milijarder Yusaku Maezawa je na videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju Twitter, napovedal, da bo plačal vse stroške potovanja okoli Lune z vesoljskim plovilom ameriške družbe SpaceX. Na pot naj bi šli leta 2023.

“Želim, da se mi pridružijo ljudje iz različnih okolij,” je sporočil v tvitu, v katerem je delil tudi povezavo na podrobnosti glede prijave za potovanje. Skupno bo na krovu plovila, ki bo obkrožilo Luno in se vrnilo na Zemljo, po njegovih besedah med deset in 12 ljudi.

Kakšni so njegovi pogoji?

Tisti, ki bi se milijarderju želeli pridružiti na poti, morajo izpolnjevati dva pogoja. Karkoli počnejo, morajo uporabiti tako, da na nek način “pomagajo drugim in širši družbi”. Poleg tega morajo biti pripravljeni podpirati ostale člane posadke s podobnimi prizadevanji.

Prijave zbira do 14. marca, prvi pregled prošenj je predviden do 21. marca, konec maja pa naj bi opravil končne pogovore in zdravstveni pregled kandidatov v ožjem izboru.

Prvi zasebni polet zunaj Zemljine orbite in obenem polet človeka najdlje v vesolje

Maezawa in njegova ekipa bodo prvi, ki bodo poleteli proti Luni, po zadnji ameriški misiji Apollo leta 1972, če bo družbi SpaceX uspelo izvesti polet. Februarja je med poskusnim pristankom eksplodiral prototip SpaceXove vesoljske rakete Starship. Pri SpaceXu sicer še vedno upajo, da bodo s 120 metrov dolgo raketo za večkratno uporabo lahko v prihodnosti vozili ljudi na Luno, Mars in drugam v vesolje.

“Prepričan sem, da bomo pred letom 2023 z raketo Starship večkrat dosegli orbito in da bo do takrat zadosti varna za prevoz ljudi v vesolje. Kaže zelo dobro,” je v videoposnetku, ki ga je danes objavil Maezawa, poudaril ustanovitelj SpaceXa Elon Musk. “Zakupil sem vse sedeže, tako da bo to zasebno potovanje,” je še zapisal 45-letni Maezawa. Dodal je, da bo to prvi zasebni polet zunaj Zemljine orbite in obenem polet človeka najdlje v vesolje, saj posadka na Luni ne bo pristala, ampak jo bo obkrožila.

Koliko je eden najbogatejših Japoncev plačal za polet? Za zdaj še ni razkril.

Foto: Unsplash, dearmoon.earth

PREBERITE ŠE: Top 5 nastanitev na turistične bone, ki so vas najbolj navdušile

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.