Hakuna matata in še 10 razlogov, zakaj ljubimo Zanzibar

Zanzibar je afriški otok ob obali Tanzanije in je mešanica arabske, indijske in afriške kulture. Na njem boste imeli brez dvoma tudi stik z lokalci, ki vam bodo v pozdrav vzklikali “Jambo!”

Zanzibar je na prvi pogled res rajski otok, a hkrati skriva kruto zgodovino trgovine s sužnji. Ostanki suženjskih časov so vidni še danes in toplo vam priporočamo, da se med hedonističnimi dnevi na plaži ozrete tudi na ta del otoške zgodovine. Zanzibar sicer sestavljata dva glavna otoka – otok Unguja oz Zanzibar (kjer je tudi istoimensko glavno mesto) ter otok Pemba in kup manjših otočkov.

Zadnjih nekaj mesecev smo ujeli kup ugodnih letalskih povezav na Zanzibar. Tja najudobneje letite iz Ljubljane z družbo Turkish Airlines in se vmes ustavite v Istanbulu, lahko greste tudi iz Zagreba s Qatar Airways in prestopite v Dohi. Če si – tako kot mi – znotraj potovanje radi naredite še en mini izlet, si ob daljšem prestopu lahko privoščite nekajurni ogled Istanbula ali Dohe. Možnosti, kako do tja, je še veliko več, če boste prestopali v kakšni od afriških držav, pa preverite, kakšne zahteve imajo glede cepljenj, saj vas sicer lahko na meji zavrnejo.

S čim nas je Zanzibar najbolj navdušil?

Hakuna matata!

Zanzibar je eden tistih krajev, od koder boste prišli z napolnjenimi baterijami in kar malo upočasnjeni. Prepustite se lenobnemu tempu fotogeničnega Zanzibarja in ponotranjite frazi svahilija, ki ju boste slišali na vsakem koraku: pole pole (počasi, počasi) in hakuna matata (ni problema).

Stone Town

Stari del glavnega mesta Zanzibar ima prav poseben utrip. Je tudi pod Unescovo zaščito. Zvečer se lahko podate na nočno tržico s hrano, dan pa prebijte med ozkimi uličicami v iskanju suvenirjev in začimb. Mimogrede, tu se je rodil slavni Freddie Mercury, njegovo rojstno hišo pa najdete prav v Stone Townu.

Rajske bele plaže in turkizno morje 

Zanzibar slovi po beli mivki, zaradi katere je tudi morje rajsko turkizno. Zaradi izrazitega plimovanja boste morali skok v vodo nekoliko načrtovati, saj se na nekaterih plažah voda v določenih delih dneva ob oseki umakne tako daleč, da se boste do vode pošteno nahodili. Plaže na severu (kot sta Nungwi in Kendwa) imajo manj izrazito plimovanje, tam lahko plavate kadarkoli. Na jugovzhodnem delu boste na svoj račun prišli ljubitelji kajtanja – na plaži Paje, poleg nje pa najdete še eno lepo plažo – Jambiani. Mimogrede, na tej plaži živi in oddaja apartmaje tudi Slovenka (klik). Na jugu boste počivali na plaži Kizimkazi. In to je le peščica omembe vrednih.

Otok začimb in božanskih sadežev

Zanzibar je z razlogom znan tudi kot otok začimb. Tu lahko obiščete plantaže. Presenetilo vas bo, koliko začimb raste povsem drugače, kot ste si mislili. Že nabrane začimbe lahko kupite tudi za domov. Ob paketkih popra, karija, cimeta in muškatnega oreščka, ki jih boste nakupili za domov, pa na otoku ne pozabite zaužiti najslajših ananasov, manga in kokosov.

Morska hrana 

Na otoku je morska hrana na voljo po dostopnih cenah, predvsem pa takšne – vsaj sveže – doma nikoli ne boste našli. Jastogi, škampi, hobotnice in šumenje Indijskega oceana v ozadju. Tudi riža, karija in zelenjave je v izobilju, poskusite pa tudi njihovo pico, ki sicer ni prav nič podobna italijanski.

Gigantske želve

Na bližnjem otočku Canggu, znanem tudi kot Prison island (na njem so še v času zasužnjevanja zgradili zapor, ki na koncu nikoli ni bil v uporabi) lahko opazujete orjaške želve. Do otoka pridete z nekajminutno vožnjo s čolnom iz Stone Towna. Želve so prav takšne, kot jih srečate tudi na Sejšelih. Živijo krepko čez 100 let, njihova mogočnost pa vas bo povsem prevzela. Neke vrste zavetišče za želve, kjer naj bi zanje skrbeli bolje kot na zgornjem otoku, najdete tudi na severu glavnega otoka, blizu plaže Nungwi.

Gozd opic 

Če ljubite živalski svet, je to otok za vas. V gozdu Jozani lahko srečate divje endemične rdeče gvereze – kolobus opice, ki vas bodo zvedavo opazovale. V bližini najdete tudi mangrove, drevesa, katerih korenine rastejo nad zemljo. 

Plavanje z delfini 

Na jugu otoka lahko skočite na čoln, s katerim nato poiščete jato delfinov in z njimi skočite v morje. Pazite le, da jate preveč ne prestrašite, da ne bi še bolj posegali v njihov prostor, pa se jih ne poskušajte dotikati ali jih kakorkoli ogrožati.

Snorklanje 

Ne pozabite spakirati maske, saj je podvodni svet pisan in pester. Vsekakor pa si opremo lahko izposodite tudi na otoku.

Skok na celino: safari!

Marsikdo obisk Zanzibarja izkoristi za dvo- ali trodneven skok na celino. Celinska Tanzanija je namreč 40 kilometrov stran. Zakaj tja? Na safari! V narodnih parkih namreč lahko srečate ves živalski svet iz Levjega kralja.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: 14 uporabnih stvari, ki jih morate vedeti, preden greste na Maldive

Nenavadne prepovedi na Islandiji, za katere verjetno ne veste

Islandija je ena izjemno unikatnih dežel, saj slovi po prav posebno slikoviti pokrajini, kjer najdete ledenike, gejzirje, slapove in fjorde, ujamete pa celo pogled na severni sij!

Vsi ste že slišali za lepote, ki jih skriva Islandija. V tej otoški državi v severnem Atlantiku lahko v zimskih nočeh med oktobrom in aprilom ob jasnem nebu ujamete severni ali polarni sij. Z malo sreče lahko opazujete kite in delfine ali se podate na treking po ledenikih, na izlet okoli jezer in ogled kakšne ledeniške jame.

Osupljiv ples svetlobe severnega sija, kopanje v gejzirjih, naravnih kopališčih s termalno vodo in blatnih kopelih, pogled na slapove, ledene jame in zeleno pokrajino, pa divji konji in kup snemalnih lokacij, ki so prepričale tudi Hollywood, je nekaj, ob čemer pač ne morete ostati ravnodušni.

Kaj pa tiste malo manj znane stvari o Islandiji?

Plazilci niso hišni ljubljenci!

Kače, kuščarji in želve kot hišni ljubljenci so na Islandiji prepovedani. Prepoved so uvedli leta 1990, ko je nekdo na otok pretihotapil želvo, sam pa zbolel za salmonelo. Strogi zakoni na otoku veljajo predvsem zaradi zaščite avtohtonih vrst flore in favne. Celo islandski konji, ki enkrat zapustijo državo, vanjo nimajo več vstopa.

Lažne razprodaje in popuste je Islandija prepovedala

Se tudi vam pri nas včasih zazdi, da nekatere trgovine določene artikle oglašujejo kot akcijske skozi vse leto, medtem ko razlike v znižani in redni ceni niso vredne omembe? Na Islandiji so razprodaje in popusti močno regulirani, s tem pa ščitijo potrošnike pred zvitimi psihološkimi triki prodajalcev. Produkti torej ne smejo imeti napisa “AKCIJA”, razen, če gre za res dober popust. Poleg tega pa, če je produkt označen za znižanega za več kot šest zaporednih tednov, ta znižana cena postane običajna in je ne smejo več tržiti kot akcijsko.

Otroku ne smete nadeti čudnega imena 

Medtem ko čez lužo svoje otroke lahko poimenujejo po vseh mogočih nenavadnih stvareh, to na Islandiji ni mogoče. V največ šestih mesecih od rojstva otroka morajo starši ime otroka prijaviti v nacionalni register. Če ime, ki so ga izbrali, še ni v registru, morajo plačati 3.000 ISK oziroma skoraj 22 evrov in izpolniti formular, nato pa ga komite za osebna imena oceni, če je primerno.

Ena od obrazložitev za zavrnitev imena je na primer “ime je neprimerno, ker bi otroku prineslo sramoto”. Eden od primerov imen, ki so jih že zavrnili, je na primer Satanía. Ženski Satan bi bil na otroškem igrišču verjetno deležen kar nekaj posmeha. Sicer islandska vlada že malo popušča in zadnje čase dopolnjuje seznam dovoljenih imen tudi s takimi, ki niso v skladu z njeno tradicijo in slovnico. Tako starši dečkom lahko dajo ime Elvis ali Angelina, še vedno pa ni mogoče otrok poimenovati s Christina, Clara, Christa, saj črke C ni v islandski abecedi z 32 črkami.  

Nič televizije ob četrtkih in skozi ves julij

Leta 1966 je Islandija uvedla zakon, da televizije ob četrtkih ne smejo oddajati. Četrtki so bili rezervirani za druženje in socializacijo. Prepoved so nato razširili tako, da televizija ni oddajala skozi ves mesec julij. Julij je bil namreč mesec dopustov in počitnic, namenjen druženju. Četrtkova prepoved televizije je dočakala konec leta 1983, medtem ko so jo tudi julija začeli predvajati šele 1987.

Psi so (bili) prepovedani! 

Leta 1924 so v Reykjaviku prebivalcem prepovedali pse kot hišne ljubljence, saj naj bi ti širili bolezni. Prepoved so uvedli, da bi zmanjšali tveganje za okužbo z ehinokokozo, vrsto trakulje, ki se je takrat širila po otoku. Danes so psi v Reykjaviku dovoljeni, vendar pa morajo lastniki upoštevati kup strogih zdravstvenih ukrepov.

Ne zamudite še:

10 razlogov, zakaj obiskati Islandijo

7 stvari, ki jih morate vedeti, preden odpotujete na Islandijo

Deset profilov na Instagramu, ki vas popeljejo na očarljivo Islandijo

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Kako smo na Dunaju poslušali zvok polarnega sija

Slovenski par, ki je dal odpoved in se spontano preselil v Dubaj #intervju

Ker je januar mesec novih začetkov, smo na intervju povabili zakonca Lisec, Slovenca v Dubaju, ki tam živita že dve leti in pol. Mogoče pa tudi vas zamika selitev.

Kim in Jure Lisec sta Slovenca v Dubaju, ki ustvarjata blog The runaway foxies in razbijata mite o arabskem svetu. Kim zase pravi, da je zbirčna in povsod po svetu vedno naroča le pico in makarone. Od lokalnih specialitet upa eksperimentirat zgolj pri sladicah. Jure je nadobuden pivoljub, v katerem še vedno tli geografsko-zgodovinska raziskovalna žilica. Vedno potujeta v lastni režiji, saj je po njuno to najboljši način, da se spoznaš z destinacijo.

Pogosto preskočita glavne znamenitosti (do danes, na primer še vedno nista obiskala niti Burž Kalife) in se namesto tega raje sprehajata po mestu. Najljubše obiskano mesto do sedaj je obema New York, najlepši spomin pa imata na prvo skupno potovanje na Tajsko. Ostale pike na zemljevidu, ki sta jih pokrila do sedaj so: Kambodža, Indonezija, Malezija, Nepal, Mehika, Maldivi in še kaj bi se našlo. Trenutno pa uživata na zasluženih počitnicah na Zanzibarju.

Kako bi se Slovenca v Dubaju opisala tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva dva ljubitelja psov, ki ju nikoli ni zanimal arabski svet, zdaj pa živiva v Dubaju, skupaj z dvema posvojenima mačkama. Jure sicer prihaja iz Sevnice in nikoli ni maral Trebanjcev in FDV-jevcev, dokler ni poročil Kim (ki je oboje). Najboljše naju torej opiše dejstvo, da zelo rada jeva zarečen kruh.

Zakaj sta si za nov dom izbrala Dubaj in koliko časa že živita tam?

Trenutno v Dubaju živiva že 2 leti in pol, čeprav je še vedno težko verjeti, ko to rečeva na glas. Odločitev, da bi se rada selila v tujino je bila že od nekdaj prisotna pri obeh, vendar sva potiho oba mislila, da bova na koncu stisnila rep med noge, ko bo šlo za res.

Čez rob naju je potisnilo dejstvo, da so Juretu dva tedna pred poroko v službi želeli odpovedati dopust, ker smo bili sredi glavne poletne sezone, on pa je delal v turizmu. Ko mi je to sporočil, sva se zmenila za “kosilo” v STA Cafeju, kjer sva brez razmisleka naročila pivo in se odločila, da oba dava odpoved – odločitev je bila torej zelo impulzivna in niti najmanj trezna. Dubaj se nama je zdel smiselna odločitev, saj ima enega najbolj konkurečnih trgov v luksuzni turistični industriji, zato je možnosti za zaposlitev več, kot v ostalih državah, ki so nama bile dosegljive.

La mer

Kaj sta študirala in s čim se ukvarjata zdaj?

Jure je dokončal študij na Filozofski Fakulteti za profesorja geografije in zgodovine, sedaj pa kot manager skrbi za zadovoljstvo gostov v luksuznem 5-zvezdičnem resortu Fairmont the Palm.

Kim je končala študij Mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, v Dubaju pa vodi pisarno tehnološkega podjetja Dubizzle.

Kako težko sta Slovenca v Dubaju našla stanovanje in službo?

Iskanje prve službe v tujini vedno zahteva precej vloženega časa in truda. Pripravljen moraš biti na veliko zavrnitev, vendar to ni pomembno, saj konec koncev potrebuješ en sam pozitiven odgovor. Veliko je odvisno od posameznikovih izkušenj, panoge ter pričakovanj glede plače in pogojev dela. V najinem primeru, sta bila ključna za uspeh vzrajnost in pripravljenost na spoznavanje novih ljudi. Kar se tiče stanovanja sva imela kar precej sreče, saj nama stanovanje in kritje vseh stroškov zagotovi Juretov delodajalec. Dubaj je sicer zasnovan kot idealen model mesta za priseljevanje, zato so vsi postopki posenostavljeni in razmeroma hitri, vendar pa še vedno zahtevajo precej denarja.

Kateri predsodki so se izkazali za napačne, ki sta jih imela preden sta se preselila v Dubaj?

Skoraj vsi (smeh). Da je Dubaj konzervativen, zaprt in muslimanski. V resnici je Dubaj pisana množica številnih nacionalnosti, kjer lokalno prebivalstvo zelo redko vidiš, saj jih je le nekje 10%. Namesto tega se je kultura oblikovala na podlagi 90% priseljene populacije ter pod močnim vplivom zahodnjaškega načina življenja.

Družba, ki sva jo midva spoznala pa je ena izmed najbolj odprtih in tolerantnih, kar znatno olajša selitev in prilagajanje na novo okolje. Kljub številnim negativnih zgodbam, ki jih zasledimo v medijih v zvezi z zakoni Združenih arabskih emiratov, smo se vsi naučili spoštovati le eno nenapisano pravilo: Živi in pusti živeti. Dokler se ne vtikaš v življenje ostalih, se tudi oni ne bodo ukvarjali s tem ali kršiš katero izmed lokalnih pravil.

Anantara Qasr Al Sarab

Ali kdaj razmišljata o vrnitvi v Slovenijo?

Vrnitev v Slovenijo je seveda vedno ena izmed opcij, saj je življenje v tujini zelo nestabilno in nepredvidljivo. Vendar pa morava iskreno priznati, da trenutno o tej možnosti razmišljava bolj v smislu “izhod v sili”. Kjub temu, da obožujeva Slovenijo in vse kar naju čaka doma, bi se težko prilagodila nazaj na slovenski vsakdan.

Kaj pa domotožje?

Domotožje seveda pride na obisk tu in tam, vendar ni preveč hudo, saj imava v Dubaju zelo veliko slovensko družbo. Videvamo se na tedenski bazi, enkrat mesečno pa skuhamo veliko domače kosilo in pojemo Čuke. Vsakih nekaj tednov nekdo leti domov na obisk, zato nam tudi slovenske hrane nikoli ne zmanjka. Strahu, da bi pozabili na domovino in jezik pri nas res ni.

Slovenski zajtrk v Dubaju

Kaj najbolj pogrešata?

Zelenjavo, ki bi imela okus po zelenjavi in zeleno naravo.

Kaj bi rekla, da je najboljše kar sta odnesla od življenja v tujini?

Prilagodljivost in empatija. Brez tega dvojca v Dubaju pač ne gre.

Pišeta tudi blog The runaway foxies. Kako sta začela s pisanjem in kaj bomo v prihodnje še lahko brali?

Kim je začela s pisanjem bloga na začetku, ko še ni imela redne službe. Zdel se je nekako najlažji način za obveščanje vseh domačih hkrati, glede tega kaj se nama dogaja. Na žalost nama trenutno zanj zmanjkuje časa, tako da sva bolj aktivna samo še na instagram storyih.

Počitnice v Mehiki

[O mestu:]

Kako bi opisala Dubaj?

Mešanica vseh mogočih ekstremov (revščine-bogastva, tradicije-inovacij, kulture-potrošniške naravnanosti…).

Pa tamkajšnje ljudi?

Neverjetno strpni – to je skrivna sestavina, ki omogoča sobivanje več kot 200 različnim nacionalnostim na tem malem koščku puščave.

Kaj vama gre v Dubaju najbolj na živce?

Verjetno promet.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Dubaju kot turisti?

Da je zelo drago. Dubaj je mogoče doživeti tudi za podobno ceno kot Ljubljano, potrebno je le vložiti malo truda in biti pripravljen na raziskovanje.

Vajini trije naj razlogi za obisk so?

Sonce, luksuzni hoteli, dobre zabave.

Stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Brunchi (all you can eat and drink zabave za vikend, ki se začnejo ob 11h dopoldne in trajajo cel dan) in 0% davka na dohodek.

Dubajski Slovenci

[O urbanih kotičkih kraja:]

Najljubši kotiček za sprostitev:

Pivo v Nola Eatery and Social House

Najboljšo kavo potrežejo v:

Bianca The Beach (JBR)

Najboljše kosilo najdete pri:

Arabian Tea House (Al Fahidi historical district)

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila:

Labneh in sveže pečen kruh (v Arabian Tea House)

Najboljši šoping je:

Dubai Mall

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese:

Al Fahidi Historical District

Park, kjer najraje poležavate:

Mamzar Beach Park

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu:

La Mer

Najbolj precenjena turistična točka v mestu:

Dubai Mall Fountain

Najboljši razgled nad mestom najdemo:

Skydive Dubai (skok s padalom nad Palmo)

Najljubši festival/dogodek:

Petkov Saffron brunch v Atlantisu

Najbolj instagramabilna točka:

Qasr Al Sarab, Anantara

Najlepša plaža:

Saadiyat Beach Club

Najboljša zabava:

je kjerkoli smo mi 🙂

Foto: arhiv Kim in Jure Lisec, Žiga Mihelčič

Preberite še: Stevardesa iz Slovenije, ki živi v Katarju in raziskuje ves svet

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na info@vandraj.si!

Slovenca v Dubaju Slovenca v Dubaju Slovenca v Dubaju Slovenca v Dubaju

Top 25 slikovitih popotniških intervjujev za čas, ko je pametneje ostati doma

Potovanja bodo morala počakati, a dovoljene so sanje. Za vas smo na kupu zbrali top 25 najbolj branih Vandraj popotniških intervjujev, ki vas bodo vsaj malo popeljali v drug prostor in čas.

Slovenci smo prizemljili letala, Evropa zapira svoje meje in nasploh je popolnoma ustavljeno javno življenje. Potovanja so tako čez noč postala naša zadnja prioriteta, a to ne pomeni, da moramo biti od sveta odrezani tudi v virtualnem svetu. Te dni smo se spomnili top 25 popotniških intervjujev, ki ste jih na Vandraj najraje prebirali v zadnjih nekaj mesecih.

Mojca Mavec: “Nimam lastniškega stanovanja, ne dragega avta. Vse gre za potovanja.”

Sanja Grohar Kovič iskreno o selitvi, življenju, vzgoji otroka, (ne)prepoznavnosti in zaslužkih v Londonu

Rebeka Dremelj: “Maldivi nikakor niso nedostopna destinacija, le potovanje je treba skrbno načrtovati.”

Slovenski par, ki je dal odpoved in se spontano preselil v Dubaj #intervju

Slovenki Evi se je uresničila srednješolska želja, ko je postala stevardesa

Maroko skozi oči Slovenke, ki jo je tja odnesla ljubezen do valov in Maročana

“Zagotovo je največja zmota to, da so Maldivi draga destinacija” #intervju

Rusinja v Sloveniji: Jasno je bilo, da je to kraj, kjer si želim živeti

Urška Pečnik: “Zelo hitro prideš do spoznanja, da enakopravnosti tukaj ni.”

Z družino v divjino: “Odločila sva se, da otrokom želiva namesto nepremičnin zapustiti spomine na nepozabna doživetja.”

Tina in Uroš, ki potujeta z osemmesečnima dvojčkoma: “Naučila sva se bistvene stvari – ne komplicirat!”

Družina Bračko, ki je spakirala kovčke in odšla na potovanje okoli sveta

Černobil in njegove sence skozi oči Nine Plantan #intervju

Slovenki, ki s petimi evri na dan že pol leta kolesarita čez Južno in Srednjo Ameriko

Vandraj insider: Slovenka, ki Tenerife pozna kot svoj žep

Slovenka Katja, ki potuje s sedemletnim sinom: “Tu in tam pade kakšna pripomba, da sem nora, ampak bolj za hec kot za res”

Maja Novak: “Delo na zasebni jahti je najlepša in najtežja izkušnja v mojem življenju”

Slovenski par, ki se je s terencem podal na polletno potovanje po Južni Ameriki

Slovenka, ki govori kitajsko in jo čaka plemiška korejska poroka #intervju

Slovenka Boni, ki se je sama odpravila raziskovat Uzbekistan

I, Wanderlista: Pustila službo, prihranke za hišo pa namenila za potovanje po Aziji #intervju

Neža Bricelj: Ljudje, ki v Tokiu živijo že leta, ga še ne poznajo zares

Nejc Draganjec: Nagrajeni slovenski fotograf, ki je ujel izbruh najbolj aktivnega vulkana na svetu

Luka Sešek: »V Hollywoodu sva pomotoma zaparkirala Jimmyja Kimmla!«

Roadtrip po Skandinaviji: Vse, kar morate vedeti, še preden se usedete v avto #intervju

PREBERITE ŠE: Na kulinarično pot okoli sveta: 5 okusnih idej za domače kosilo

Bi šli na brezplačen virtualen sprehod po slavnih muzejih kar z domače zofe?

Potovanja, znamenitosti, muzeji in svet so na čakanju. Zahvaljujoč tehnologiji pa lahko nekaj umetnosti za dušo na virtualen način vidite in doživite kar iz udobja domače karantene. Ste za virtualen sprehod po hramih kulture?

Te dni je virtualen sprehod naša najboljša izbira – poleg tistih v ednini ali dvojini po osamljenih kotičkih narave, seveda. Samoizolacije brez pomoči tehnologije si danes marsikdo ne zna niti predstavljati. Hkrati pa velja – če jo že imamo na dosegu roke, je seveda smiselno, da jo tudi pametno izkoristimo.

Ob razglasitvi pandemije so svoja vrata zaprli tudi muzeji po vsem svetu. Tisti, ki na potovanjih radi zavijete tudi v kulturne hrame, pa na svoj račun vsaj za prvi okus tokrat lahko pridete s pomočjo virtualnih muzejskih razstav.

Na platformi Google Arts & Culture najdete zbirko kar 2.500 muzejev in galerij po vsem svetu. Najdete jih TU. Kateri so najbolj pri srcu nam?

Louvre v Parizu

Louvre je narodni muzej Francije, stoji v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene in velja za najbolj obiskan muzej na svetu. V njem je na 60.600 kvadratnih metrov površine razstavljenih 35.000 predmetov. Med njimi tudi slavna Mona Lisa Leonarda da Vincija.

Natural History Museum v Londonu

Prirodoslovni muzej v Londonu, ogled katerega vsakič znova priporočamo vsem, ki jih odnese v London, je eden takšnih, po katerem se lahko sprehodite virtualno. To je tisti muzej z mogočnimi stopnišči, ki očara že s samo arhitekturo, v glavni ladji pa ima razstavljeno tudi gigantsko okostje. Celotna zbirka obsega približno 70 milijonov predmetov, ki so razdeljeni na pet glavnih zbirk s področij botanike, entomologije, mineralogije, paleontologije in zoologije.

Galerija Uffizi v Firencah 

Ta muzej umetnosti najdete v središču Firenc ob reki Arno in ima eno najboljših zbirk italijanske umetnosti, vse od 13. do 18. stoletja. Tu najdete dela Leonarda da Vincija, Sandra Botticellija, Giambattista Pittonija, Michelangela Buonarrotija in drugih, z razlogom pa velja za eno najbolj obiskanih italijanskih galerij. Muzej obsega več kot 1800 razstavljenih slik v 45 sobah.

Guggenheim v New Yorku

Guggenheim je muzej moderne umetnosti na peti aveniji v Manhattnu v Velikem jabolku. Nekaj posebnega je že samo pročelje zgradbe arhitekta Franka Lloyda Wrighta, in spiralno stopnišče, v svojih zbirkah pa imajo vsa velika imena svetovnih umetnikov. Muzej ima sicer podružnice še v Berlinu, Bilbau in Benetkah.

Van Goghov muzej v Amsterdamu

Eden najbolj obiskanih muzejev v Amsterdamu ima v stalni zbirki okoli 200 slik in 550 risb. Poleg Van Goghovih del so v muzeju tudi njegovi sodobniki.

Virtualen sprehod tudi po slovenskih muzejih in galerijah

Poleg številnih tujih, sicer lahko virtualen obisk izvedete tudi v slovenskih muzejih – med drugim v Narodni galeriji, Slovenskem etnografskem muzeju, v Galeriji Jakopič, vsebine na spletu ponuja tudi Moderna galerija, pobudi pa se pridružuje vedno več kulturnih hiš.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Odlične novice: To je prizor iz Benetk, ki vrača upanje

10 najslabših in 10 najboljših držav za “freelancerje”: Slovenija na dnu

Freelance – v prevodu svobodnjaško delo – je ena tistih služb, ki se slišijo sanjsko, a zahtevajo precej več dela, odgovornosti, samodiscipline in stroškov, kot bi si nepoznavalci mislili.

V Sloveniji število samozaposlenih samostojnih podjetnikov z leti narašča, nekateri so sami svoji šefi postali zaradi nuje – ker so bili ob izgubi redne zaposlitve primorani svojo ustvariti sami, drugi zato, ker so svojo poslovno idejo tako najlažje spravili na svet, tretji preprosto zato, ker jim osemurni delavniki in rutina, ki jih ti lahko prinesejo, enostavno ne ležijo.

In čeprav freelancerstvo marsikdo meša s tem, da svobodnjaki svoje delo ponujajo zastonj ali celo, da so tako svobodni, da jim delati niti ni treba, pa je svet samostojnih podjetnikov lahko precej bolj žuljav. Freelancerstvo je finančno tveganje, odgovornost za vzpone in padce pa nosi vsak sam. A pogoji za to se razlikujejo od države do države … Kje smo Slovenci?

Sodeč po študiji, ki so jo pripravili na Expert Market, na dnu. Na podlagi osmih faktorjev so merili kakovost življenja samostojnih podjetnikov v 57 državah. V študiji so primerjali: življenjske stroške, davke in prispevke, dostopnost kreditov, prometne povezave, povprečno hitrost interneta, brezplačen dostop do Wi-Fi-ja, stopnjo težavnosti začetka poslovanja in stroške kave – ki je, roko na srce, pogonsko sredstvo marsikaterega freelancerja.

Poglejmo, katerih 10 držav ob seštevku zgornjih faktorjev nudi idealne pogoje za freelancerje in katerih 10 držav je do njih najmanj prijaznih.

Top 10

  1. Hong Kong
  2. ZDA
  3. Južna Koreja
  4. ZAE
  5. Združeno kraljestvo
  6. Španija
  7. Nova Zelandija
  8. Estonija
  9. Bolgarija
  10. Češka

Najslabših 10

  • Urugvaj
  • Argentina
  • Izrael
  • Filipini
  • Ekvador
  • Slovenija
  • Kostarika
  • Irska
  • Belgija
  • Peru

Foto: Unsplash

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.