“Potovanja naju z ženo povežejo na popolnoma drugačen način.” – Katja Bogataj o Grčiji in ostalih potovanjih

Katja Bogataj je ena tistih žensk, ki se jih ne moreš nagledati. Spoznala sem jo na Instagramu in ji z veseljem dnevno sledim. Njena energija, njene dogodivščine, njene fotografije… vse je tako lepo, tako pozitivno in tako pristno. Vesela sem, da je pristala na tale intervju, z mano delila svojo izkušnjo z Grčijo in mi zaupala, kako jo potovanja z ženo bogatijo. Spoznajte jo še vi!

Katja Bogataj, kako bi se predstavili vsem tistim, ki vas še ne poznajo? 

Sem Katja Bogataj. Priimek sem prevzela od moje žene Katke, s katero sva poročeni že dve leti. (Že dve leti?? Kako hitro gre čas, ko se imaš lepo!) Rojena sem bila v Celju, kjer sem živela do svojega devetnajstega leta, ko sem po končani gimnaziji odšla študirat v ‘veliko mesto’ – Ljubljano. Vse od takrat že živim v ljubljani – oktobra bo začelo teči deseto leto. Lani sem zaključila magistrski študij socialnega dela, a vendar me moje poti vlečejo drugam. Trenutno sem zaposlena kot vodja gostinstva in operative v Kinu Bežigrad. Kdo ve, kam me bo pot pripeljala v prihodnosti. 

Katja Bogataj obožuje potovanja.

Kakšna potovanja imate radi? 

Zeeeloooo rada potujem! Zelo rada! Moje prvo solo ‘mini’ potovanje je bilo v Srbijo, kjer sem sodelovala na mednarodnem projektu, kjer smo govorili o vključevanju romske skupnosti v šole, družbo itd. Nato pa sem se, v drugem leniku faksa odločila, da grem sama prostovoljno delat na Kostariko, kjer sem delala v vrtcu z otroki iz socialno šibkejših okolij/družin in raziskovala Kostariko kar tri mesece – najboljša izkušnja mojega življenja!

Takoj po Kostariki sem se odločila za pol leta študija v Španiji – prav tako najboljša izkušnja mojega življenja! Ko sem spoznala Katko, sem ji že takoj na začetku povedala, da so potovanja zelo velik del mojega življenja, ki se jim nisem pripravljena odpovedat. Na srečo pa je bila tudi Katka vzgajana v družini, s katero so prepotovali zelo velik del sveta! Ko sva bili s Katko skupaj tri mesece, sem se odločila, da si želim it delat v Ameriko, v poletni kampe. Ker je Katka takrat imela izpite, sem poletje sama preživela v Ameriki, potem pa jo polna vtisov prepričala, da gre naslednje poletje z mano. Tako sem štiri poletja preživela v Ameriki v kampu Songadeewin of Keewaydin, pred in/ali po kampu pa raziskovala Ameriko.

Grčija ni bila tipična destinacija za Katjo in Katko.

Zelo rada grem v tujo državo z nekim ciljem. Ciljem, da nekomu pomagam, da koga kaj naučim, zelo rada hodim na projekte v tujino, kjer tudi sama rastem, pridobivam izkušnje in spoznavam ljudi. Na vseh svojih potovanjih sem spoznala ogromno ljudi, za katere lahko rečem, da so prijatelji za vedno!

Ko pa ne potujem z razlogom učenja, dela, pa grem zelo rada v države, kjer je ogromno za videt, ogromno za raziskat. Do sedaj sva s Katko vedno potovali tako, da sva bili maksimalno dve ali tri noči na istem mestu, nato pa sva se odpravili naprej na pot. Skupaj sva raziskali Indonezijo, Šrilanko, Zelenortske otoke, Kubo, Ameriko, Mehiko, Tajsko (verjetno se najde še kakšna država, ki sem jo trenutno pozabila). Grčija pa je bila prva država, v katero sva se s Katko odpravili samo z željo po uživanju, da se vrneva spočiti in pripravljeni na nove zmage!

Z Ženo sta to poletje raziskovali Grčijo. Kje vse sta bili? 

Kot sem že rekla, Grčija ni bila najino tipično potovanje. Z letalom iz Benetk sva pristali na Skiatosu, nato pa se po treh dneh odpravili na Skopelos, kjer sva preživeli še šest dni. Za vse tiste, ki teh otokov ne poznate – to sta slavna otočka iz filma Mamma mia. Na skopelosu najdeš cerkvico (The church of Agios Ioannis Kastri) , kjer se je poročila Sophie in pa plažo (Kastani beach), kjer so snemali pesem Lay all your love on me. 

Plaža iz filma Mamma Mia.

Kakšna je Grčija med pandemijo? 

Je res, da je na vratih vsake trgovine, bara itd. Napis, da so maske obvezne, a jih praktično ne nosi nihče. Življenje poteka normalno naprej. Izvajajo se vse ‘ture’ do znamenitosti, trajekti delujejo po voznem redu. Skratka vse je tako, kot je bilo pred pandemijo. 

Kaj vama je bilo v Grčiji najbolj všeč?

Najbolj si bova definitivno zapomnili te njihove ozke uličice z belimi hiškami in modrimi polkni. Tu pa tam naletiš na kakšno belo hišo z roza polkni, ki jo krasijo čudovita roza drevesa Bougainvillea. Čudovito! Prav tako samotne plaže, ki ti vzamejo sapo! Ena izmed teh je definitivno Plaža Amarantos.

Ozke uličice z modrimi polkni.

Kaj vama je bilo najmanj všeč?

Najmanj všeč nama je bilo, kako so sredi dne na plažo Kastani pripeljali turistično ladjo z 200+ ljudi. Ta plaža je res mini in je maksimum ljudi, ki so sploh lahko na tej plaži – 200. Sedaj si pa predstavljaj!

Prav tako naju je malo razočaralo nočno življenje v mestu Skopelos. Sploh ne glede zabav, ampak je v mestecu zelo malo trgovinic, gostiln…

Kako vas potovanja bogatijo?

Na veliko načinov. Predvsem ti dajo širino o drugih kulturah, življenju znotraj le teh. Seznaniš se z njihovim načinom življenja, hrano, delom, arhitekturo, itd. Predvsem pa potovanja v najino zvezo dodajo tisto dodatno iskrico, ki med letom, skozi rutino malce izgine. Naju potovanja res ponovno povežejo na popolnoma drugačen način. Kako zaupava ena drugi, koliko nenapisanih pravil imava (recimo, katera bolj organizira izlete, katera zvečer v postelji bere Lonely Planet ali različne članke o državi, v kateri sva itd.). 

Romantika z roza polkni.

Katera je naslednja destinacija, ki jo želite obiskati? 

Moja sanjska destinacija že od nekdaj so Havaji, a so trenutno zaprti (zaprte so cele ZDA) za ljudi iz Schengna. Prav tako si zelo želim obiskat Finsko, čeprav je popolnoma drug svet, kot Havaji (smeh). In pa definitivno še katero Azijsko državo. 

Katjo Bogataj in njene dogodivščine spremljajte na njenem
Instagram profilu

PREBERITE ŠE: Tina Guček o potovanjih z otroki: “Če bo mama živčna in jo bo skrbela tisoč in ena stvar, bo to začutila vsa družina.” #intervju

“Avtodom in kolesa so najboljša kombinacija za raziskovanje sveta.” – Marko Bauman o avtodomarstvu

Avtodomarstvo je zadnja leta spet doživelo nekakšen preporod in pridobiva na priljubljenosti. Že pred pandemijo so predvsem družine prepoznale njegove prednosti, danes pa je eden od načinov, kako se izgoniti ukrepom, ki jih določajo letovišča. Kam vse lahko z avtodomom potuješ in kakšne so njegove prednosti, z nami deli Marko Bauman, izkušen avtodomar.

Marko Bauman, z družino že od nekdaj radi potujete. Odkar ste postali avtodomarji, so se vaša obzorja še razširila. Koliko vas je v družini, koliko časa že potujete z avtodomom, kje vse ste že bili? 

Ja res je, odkar sva se z ženo zaljubila v avtodomarstvo, so se naša popotniška obzorja zelo razširila. Potovanje z avtodomom nam zagotavlja, da je vsako potovanje vznemirljivo in nepredvidljivo, in ravno v tem je čar. So pa takšna potovanja tudi svojevrstni izziv, sploh takrat, ko potuješ z majhnimi otroki. Midva z ženo potujeva z avtodomom s tremi hčerkami starimi tri, osem in deset let. S Katjo sva se prvič odpravila na pot z avtodomom leta 2017 in se takoj zaljubila v avtodomarstvo. Takrat smo bili še 4-članska družina. Najprej smo se odpravili v Istro, tisto leto smo šli še v Grčijo. Leto kasneje smo se naprimer z avtodomom odpravili na Nizozemsko, ko je bila najmlajša hčerka stara le pol leta. V času epidemija korona virusa smo veliko raziskovali Slovenijo, letos pa smo bili v Franciji, kjer smo raziskovali francoske alpe in Provanso. Marko Bauman

Kako se potovanje z avtodomom razlikuje od potovanj z letali, vlaki,…?

Glavna prednost potovanj z avtodomi je ta, da si popolnoma flksibilen na potovanju. Lahko se kadarkoli ustaviš, lahko si dlje na istem mestu ali pa se odpelješ naprej, če ti destinacija ne ustreza. V avtodomu imaš lahko kar veliko stvari s seboj, kar je zelo praktično za družine. Mi si večinoma vedno na potovanja s seboj vozimo kolesa, tako da lahko izbrano destinacijo raziskujemo s kolesi. Če primerjam potovanja z letali je zagotovo glavna prednost avtodomarstva spontanost, prednost letal pa, da se lahko odpraviš na bolj oddaljene destinacije, pot je veliko krajša in manj naporna.  

Kakšne so prednosti in slabosti, če z avtodomom potuješ skupaj z otroki?

Zagotovo je glavna prednost ta, da imamo v avtodomu vse na enem mestu. Ko so otroci lačni in žejni, imamo samo nekaj korakov vstran hladilnik. Zelo prav pride tudi WC in mini kopalnica s tušem, otroci lahko tako gredo na stranišče kadarkoli, zvečer jih lahko umijemo v tuš kabini in ni potrebno uporabljati javnih toalet, če smo v kampih. Večini otrok je avtodom všeč in se radi igrajo v njem in okrog njega. 

Slabost je morda ta, da se na potovanjih z avtodomi kar veliko vozimo. To otrokom ni všeč in se pritožujejo, če so vožnje predolge. A se da z nekaj triki popestriti tudi še tako dolgo vožnjo.

Na kaj je treba biti pozoren pri najemu avtodoma, kaj so nekatere pasti?

Koristno je preveriti ali ima ponudnik kakšne omejitve glede prevoženih kilometrov. Prav tako, je potrebno preveriti do katere ure je potrebno vrniti avtodom. Tega se je potrebno držati, v nasprotnem primeru lahko sledijo kakšne finančne sankcije. Pri najemu avtodoma je potrebno upoštevati tudi to, da je potrebno plačati kavcijo v primeru, če bi prišlo do kakšnih poškodb na avtodomu, za katere bi bil odgovoren najemnik. Moj nasvet je tudi ta, da se avtodom najema pri preverjenem ponudniku, ki razpolaga z večjim številom avtodomov in ima novejše letnike avtodomov. Če ste novi v avtodomarstvu in iščete vse osnovne informacije, vam priporočam, da si preberete avtodomarski vodič, ki je objavljen na naoff.si. 

 Letos ste z avtodomom potovali po Franciji. Koliko časa, kje vse, kje ste lahko spali?

Na letošnjem potovanju po Franciji smo naredili okrog 3.200 km. Na poti smo bili 15 dni, najprej smo bili v francoskih Alpah, nato pa smo raziskovali Provanso. Francija je avtodomarjem zelo prijazna dežela, tako da je povsod na voljo veliko število avtodomarskih postajališč in tudi kampov. Večinoma smo mi spali na postajališčih, ki so namenjeni avtodomom, nekajkrat pa smo bivali tudi v kampih. S Katjo sva istega mnenja, da je bilo to naše najboljše potovanje z avtodomom do sedaj. Imeli smo se res lepo, obiskali smo veliko število različnih destinacij, od visokih alpskih prelazov, do francoske obale in Provanse. Francija je ogromna država, tako da jo bo potrebno še raziskovati.

V času korone je avtodom verjetno prednost, ste imeli v Franciji kakšne težave? Kako je korona vplivala na vaše potovanje?

Prav nič ni korona vplivala na naše potovanje. Pred potovanjem sva se s Katjo testirala in sprintala vse obrazce za vstop v Francijo. Na poti nismo imeli nikjer nobenih težav. V francoskih kampih nas niso preverjali, prav tako nas na nobenem mejnem prehodu niso ustavili.

Le nekaj dni pred naših prihodom v Francijo je bilo še obvezno nošenje mask tudi na prostem. Tako, da na srečo se s tem nismo rabili ukvarjat, edino v Avignonu, ko je bila res gneča, je policaj pristopal do vseh ljudi v centru mesta in zahteval, da si nadenemo maske. 

Kje vam je bilo do sedaj od vseh potovanj najbolj všeč?

Lahko rečem, da če generalno gledam, je bilo letošnjo potovanje po Franciji naše najboljše do sedaj. Drugače pa je bilo tudi v Grčiji odlično, če bi tam mogel izpostaviti eno lokacijo, bi zagotovo izpostavil otok Lefkada in plažo Gialos. 

Potujete z avtodomom tudi po Sloveniji? Kam se radi vračate?

Zadnja leta smo kar nekajrat potovali po Sloveniji, bili smo v Prekmurju in na Gorenjskem. Slovenija je krasna država in ponuja veliko lokacij vrednih ogleda. Prav tako smo zelo prijazna država za avtodome, kar pomeni, da je veliko možnosti za parkiranje in nočitve. Meni je najbližje Gorenjska, še posebej blizu mi je Kranjska Gora, ki ponuja veliko aktivnosti za družine. Tja se bomo odpravili še letos.

Kakšni so vaši plani za naslednja potovanja? 

Ufff, planov je veliko (smeh). Zagotovo se bomo v Francijo še vrnili, morda že naslednje leto. Namreč z ženo sva velika oboževalca največje kolesarske dirke – Tour de France, zato se zna zgoditi, da bomo tudi drugo leto si želeli pogledati kakšno etapo.
Drugače pa si z avtodomom želiva še na Korziko, Sardinijo, Italijo, Španijo, tudi v Grčijo bi se radi vrnili… Skratka veliko destinacij bi si še rada pogledala v naslednjih letih. 

Že več let ustvarjate spletni NA OFF, kjer najdemo tudi veliko vaših avtodomarskih potopisov. Kaj vas motivira, da ustvarjaš svoj blog?

Glavna motivacija za ustvarjanje bloga izhaja iz tega, da sem želel dokumentirati vsa naša skupna družinska potovanja. Spletni blog bo nekakšna zapuščina, že sedaj je lepo pogledati kako smo se imeli nekaj let nazaj, kako lepo bo kakšen blog ali vlog pogledati čez 20 let. 

Moji potopisi so vedno sestavljeni iz obširne tekstovne vsebine, z veliko fotografijami in vlogi. Že od nekdaj sem sem rad kreiral video vsebine, tako da mi je to res v veselje. Poskušam se osredotočiti na tiste informacije, ki bodo nekomu, ki se bo podal po podobni poti koristne.

Ko sem pričel usvarjati avtodomarske vsebine, sem videl, da veliko ljudi zanima avtodomarstvo in si ga želijo preiskusiti, zato sem pričel ustvarjati tudi povsem koristne vsebine za vse začetnike. Izhajal sem iz vseh vprašanj, ki so mi jih postavljali tisti, ki mi sledijo na družbenih omrežjih in tako sem ustvaril tudi avtodomarski vodič – Vodič za avtodomarje, ki je namenjen predvsem tistim, ki se z avtodomarstvom šele spoznavajo. Marko Bauman

Marko Bauman ustvarja svoj BLOG, spremljate pa ga lahko tudi na Instagramu in Facebooku. 

PREBERITE ŠE: “Razen plaže v Cagliariju, je bilo vse popolno.” – Maja Zebec o road tripu po Sardiniji

Foto: Marko Bauman

“Razen plaže v Cagliariju, je bilo vse popolno.” – Maja Zebec o road tripu po Sardiniji

Maja Zebec je ena tistih ljudi, ki ti v življenje nemudoma pripeljejo sonce. Je vedno nasmejana, polna pozitivne energije in idej, kako si polepšati življenje. Obožuje svet in obožuje potovanja. Z možem in svojimi tremi hčerami se je julija potepala po Sardiniji. Klepetali sva o tem, kako je izgledal njihov sanjski road trip.

Maja Zebec, na vaših kanalih se prav vidi, kako noro uživate na potovanjih. Vedno je polno energije, sonca, nasmejanih obrazov, …  Nazadnje ste bili na dolgem potovanju po Italiji. Kje vse ste bili, kako zelo vas je Italija navdušila?

Res je, potovanja so moja strast odkar pomnim. Vedno sem sanjarila o tem, kako bom prepotovala ves svet, kako bom v revnih državah reševala revščino in kako bom sončni zahod opazovala na vseh koncih sveta. Najprej sem mislila, da bom to počela sama, takšen je bil plan, a je življenje imelo z mano drugačne načrte, tako da danes potujem v najboljši družbi. Maja Zebec

Nazadnje smo se z družino potepali po Sardiniji, kjer smo preživeli razburljive tri tedne. Odločili smo se za road trip po celotnem otoku, ker smo otok zeleli začutiti v njegovi polnosti. Pot z avtom se nam je zdela najbolj optimalna odločitev iz večih razlogov. Ker si bolj fleksibilen, ker nisi omejen na javne prevoze, ki so na Sardiniji zelo slabi in ker smo si lahko samo tako potovanje prilagodili vsem našim željam. Pa še vožnja in spanje na trajektu je bila posebna izkušnja. Italija nas je navdušila že lani, ko smo raziskovali Toskano, letos pa je samo še potrdila, da je vredna obiska. Italijanska kulinarika je vredna vsakega greha, špageti so božanski, njihovih sladoledov pa se verjetno nikoli ne bi naveličala. Kulinarika pa seveda ni edina, ki nas je navdušila, pokrajina tam je res nekaj posebnega.

Kako ste se lotili poti po Sardinji? Kaj vse ste videli?

Naša pot se je  začela, ko smo se po osmih urah vožnje do Livorna, vkrcali na trajekt in se po devetih urah vožnje s trajektom zbudili na Sardiniji.

Prvi dve nočitvi smo rezervirali v mestu San Teodoro, ker smo imeli od tam najbljižje do vseh najlepših plaž na tem območju (Cala Brandinchi, Lu impostu, Issuleda, La Cinta). 

Kasneje smo se pomaknili do manjšega kraja Dorgali, kjer smo prav tako prespali dvakrat. Mesto ni ob vodi je pa bila nastanitev zelo ugodna in blizu mesta Cala Gonone, kjer smo si rentali čoln in cel dan raziskovali zalivčke in plaže, ki so dostopne samo z morske strani. Tukaj sem res večkrat ostala brez besed. Pokrajina je neverjetna, mogočni klifi, podvodne jame in turkizno morje. 

Naša pot se je nadaljevala na jug otoka proti mestu Cagliari. Pot do tja je velik del potekala skozi nacionalni park, čez gorovje, kjer smo na cesti srečali koze, se umikali ovcam na cesti in občudovali razglede na kanjone. V Cagliariju smo  Stanovali v samem centru, in po treh dneh smo bili vsi enakega mnenja, da je mesto tako živo in polno energije, da je res vredno ogleda.

Premik na naslednjo destinacijo je bil celodnevni projekt. Vožnja do mesta Oristano, kjer smo našli plažo Is Arutas, obiskali pisano mesto Bosa in med vožno ponovno uživali ob dih jemajočih razgledih. Maja Zebec 

Porto Tores je bolj kot ne industrijsko mesto, nam je bil super iztočnica do plaž Ezzi Mannu in najbolj opevane plaže na Sardiniji La Pelose. Le ta je bila moja najljubša v treh tednih, čeprav je bila edina na kateri so pobirali vstopnino. Ker je bil večji del našega potovanja zelo razgiban in je bilo veliko akcije in seljenja, smo se odločili, da zadnje dni preživimo malenkost bolj mirno. V mestu Santa Teresa smo bivali v apart hotelu, veliko počivali in se kak dan razvajali samo ob bazenu. Mesto je polno uličnih umetnikov, vzdušje je krasno, mesta plaža Rena Bianca pa sanjska.

Konec našega potovanja smo se odločili zaključiti z obiskom Verone in kasneje še Benetek.

Kako so punce zdržale to dolgo pot? Ste potovanje prilagodili njim ali so se one prilagodile potovanju?

Punce so navajene vožnje, midva pa vedno poskrbiva, da največji del poti prevozimo ponoči, da lahko spijo. Sva pa z Mitjem oba mnenja, da se otrok prilagodi tvojemu načinu življenja in najin je malo bolj avanturističen. Nikoli ne dajeva pretirane pozornosti temu, enostavno se vsi skupaj prepustimo toku. Punce so tudi na potovanju vedno vedele kdaj se selimo, kam gremo, kaj bomo tam doživeli in so se vedno vsakega premika veselile. Z izjemo enega bruhanja med potjo (ki sva v veliki meri skuhala sama), je bilo vedno vse ok. 

Kje vam je bilo najbolj všeč in kje najmanj?

Najbolj všeč so nam bila raziskovanja s čolnom. Otočje La Maddalena, Cala Luna in pa mesto Cagliari.Samo ena stvar je bila, ki nas ni ravno navdušila in sicer mestna plaža v Cagliariju. Precej umazana voda in neurejena plaža, vse ostalo je bilo popolno.

Kakšna anekdota s poti?

Jaz sem bila tista, ki je skrbela za celoten plan poti in ko sem načrtovala pot, sem spregledala, da bo pot proti jugu potekala čez gorovje. Mitju sem cel čas suvereno pripovedovala, da se peljemo po hitri cesti. Punce sva zjutraj pripravila do tega, da so se pri zajtrku najedle jajc in drugih težkih jedi, da bi zdržale dolgo pot. Ko smo se začeli peljati in sem po eni uri ugotovila, da hitre ceste ne bo, je bilo že prepozno. Ovinki in cesta čez kanjone je poskrbela za nekaj slabosti in bruhanja. Smo se pa na koncu na ta račun zelo nasmejali. Mitja je zelo hitro in mirno reagiral, tako da smo situacijo na koncu rešili s smehom na moj račun, kako super načrtovalec poti sem.

Sta imela kaj časa zase?

Čas zase sva imela zjutraj, pri zajtrku in kavici, kakšno minutko na plaži in zvečer, ko so punce zaspale. Načeloma si kar znava utrgati trenutke zase, in jih, četudi so kratki, izkoristiti na polno.

Kako je korona vplivala na potovanje?

Z izjemo tega, da smo se morali vsi testirati za vstop v državo, bi rekla, da ni imela nobenega vpliva. Ali pa smo samo mi tako gledali na situacijo, ker nismo bili obremenjeni z njo.

Kaj bi svetovali tistim družinam, ki bi se podali na podobno pot?

Če se nekdo želi podati na pot, kakršna je bila naša, bi rekla čim manj ali pa nič kompliciranja in veliko uživanja. Pri takšni poti je treba vzeti v zakup, da bo otrok večkrat jedel junk food, da vedno ne bo časa za priravo polnovrednih obrokov. Nujna pa je tudi  dobra organizacija pri pakiranju, da na lokacije ne jemlješ celih kovčkov, ampak samo manjše potovalke, ki jih vnaprej pripraviš s stvarmi, ki jih boš potreboval za par dni.

Kakšni so plani za naslednje potovanje? Bo v dvoje ali z družino?

Trenutno ne upamo planirati ničesar, ker je situacija preveč negotova, upamo, da nam bo decembra uspelo pobegniti v kakšno veliko evropsko mesto, jaz navijam za Köln. V planu je tudi road trip Portugalska in Španija, Grčija in pa velik del Evrope. Enkrat v prihodnosti pa tudi Tajska, Bali, Šri Lanka, …

Kakšne so prednosti in kakšne slabosti potovanja z otroki?

Ko sem Mitju prebrala to vprašanje sva se spogledala in hkrati rekla, da bi težko rekla, da je kakšna slabost. Punce zelo uživajo ob raziskovanju novih krajev, vedno se o kraju veliko pogovarjamo, skupaj preberemo zgodovino in zanimivosti. Vse jih zanima, vsakič postavijo veliko vprašanj, z zanimanjem poslušajo in res se jim vidi da uživajo. Midva pa z vsakim njihovim navdušenim waaaw uživava še bolj in jim želiva pokazati še več.

Maji Zebec in njenim dogodivščinam lahko sledite na blogu, Instagramu ali Facebooku

PREBERITE ŠE: Tina Guček o potovanjih z otroki: “Če bo mama živčna in jo bo skrbela tisoč in ena stvar, bo to začutila vsa družina.” #intervju

Foto: Maja Zebec

“Poletni dopust je zame zares čisti odklop in polnjenje baterij.” – Sandra Dobnikar, knjižna blogerka

Sandra Dobnikar je knjižna blogerka, ki navdušuje z inovativnimi idejami za promocijo branja. Trenutno je aktualen njen projekt Poletni knjižni bingo, ki bralcem postavlja izziv za poletno branje. Klepetali sva o njenem dopustu in knjigah, ki ji bo vzela s sabo na plažo.

Sandra Dobnikar, kakšna je po vašem mnenju popolna knjiga za na dopust?

Hm, popolna knjiga za na dopust po mojem mnenju ne obstaja. Vsaj takšna univerzalna ne: za vsakega bralca in za vsak dopust. Sama sicer poleti (in na dopustu) vendarle raje berem knjige, ki od mene ne zahtevajo absolutne koncentracije in zbranosti (ker je vroče, ker je soparno, ker rada berem zunaj zjutraj in zvečer, ko so na svojem mesarskem pohodu vražji komarji). Raje se lotevam nekoliko krajših del. Poleti preberem tudi veliko zbirk kratkih zgodb: lani sta me tako npr. navdušili zbirki Dobra družba Ane Svetel in Fugato Veronike Simoniti. Sandra Dobnikar 

Mislim, da so zbirke kratkih zgodb na sploh perfektno čtivo za katerokoli potovanje: kratko, dolgo, aktivno, ležerno. Njihov format namreč omogoča, da si jih lahko doziramo v manjših količinah in ker so zaključene celote, se v nas ne porodi želja, da bi prebrali samo še naslednje poglavje in še naslednje in še naslednje, in tako naprej. 

Sama poleti potrebujem knjige, ki me povsem posrkajo vase. Rada se lotim kakšne fantazijske, ki me popelje v drug svet. Rada preberem kakšno, ki se prav tako odvija poleti in ji uspe poletje naslikati kot romantičen čas škržatov, pljuskanja morja, poležavanja na plaži in uživanja ob kozarcu vina. 

Kje boste letos dopustovali? Boste s sabo vzeli knjige? Že veste, katere?

Letos se, tako kot skoraj vsako leto, odpravljam na otok Pag, kjer lahko teden dni čepim v mali zakotni vasici, v apartmaju z zasebno plažo in povsem odklopim možgane. Poletni dopust je zame zares čisti odklop in polnjenje baterij. Upam pa, da mi uspe na urnik vtakniti tudi en bolj aktiven pohodniški teden v naši prekrasni Kranjski Gori, kamor se vedno neizmerno rada vračam.

Knjige venomer povsod vlačim s seboj, tako da vsekakor odidejo z mano tudi na dopust. Običajno se izbire knjig, ki bodo odpotovale z mano, lotim zelo premišljeno in s precej preračunavanja. Vedno knjig vzamem preveč, ker… kaj pa če vse po nekem čudežu ekspresno preberem? Ojoj, kaj pa potem? Groza.

Šalo na stran, običajno si preračunam tako, da imam 1 knjigo za 2 dni in vzamem tudi kakšno res kratko. Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi vse z mano pritovorjene knjige na dopustu tudi prebrala, ampak všeč mi je možnost izbire. Pustimo na strani tudi to, da zraven vedno vlečem še elektronski bralnik. Ziher je ziher, kajne?

Za letošnji dopust se še nisem povsem odločila. Verjetno bom s seboj vzela 1 zbirko kratkih zgodb, 1 zbirko poezije in 3 romane za 7 dni dopusta. Zaenkrat vem, da bosta z mano šli mitološka Kirka Madeline Miller in svetovna uspešnica Vseh sedem mož Evelyn Hugo Taylor Jenkins Reid. Pesniška zbirka bo verjetno Odhajanje za začetnike Cvetke Lipuš, za preostale pa se bom odločila tik pred zdajci: kandidatk je kar nekaj. 

Ste zaradi knjige kdaj vzljubili neko deželo, državo, kraj, … Ste jo zaradi knjige mogoče celo obiskali ali pa vas tja močno vleče? 

Morda je zgodovinski roman Burial Rites avstralske avtorice Hannah Kent—žal ga nimamo v prevodu—še utrdil mojo željo, da se nekoč podam na Islandijo. Slednja je moja največja popotniška želja, tesno za petami ji je zelena in deževna Škotska. 

So pa mi nekatere knjige čudovito prikazale svoje dogajalne prostore. Všeč mi je, kadar so knjige izredno atmosferične: ko besede prav naslikajo zgradbe in okolico, tudi letne čase. To odlično naredi Pokliči me po svojem imenu Andréja Acimana, ki se odvija na severu Italije. Fascinira me še Neapelj iz neapeljskega cikla Elene Ferrante, ki ga otvori Genialna prijateljica. V lepem spominu mi je ostal tudi fiktivni kampus Hampden kolidža v ameriški zvezni državi Vermont iz Skrivne zgodovine Donne Tartt, ki ga spremljamo skozi jesen, zimo in pomlad, medtem ko bi zaradi enigmatične Rebeke Daphne du Maurier želela obiskati angleški Cornwall. 

Verjetno pa je prav posebna izkušnja, če bereš knjigo, ki se tudi odvija na tvoji popotniški destinaciji. Slediš likom skozi mesto, po ulicah in poteh, o katerih bereš. Se ustaviš pred restavracijo ali knjigarno, ki je omenjena v besedilu, občuduješ znamenitosti, mimo katerih hitijo literarni junaki. To bi enkrat rada doživela. Pravo pravcato potovanje s knjigo, tisto fizično in ne zgolj v domišljiji. Sandra D

obnikar

Katera bo naj knjiga poletja 2021? 

Letos je že izšlo kar nekaj knjig, ki se jih veselim. Vendar novosti navadno prebiram s precej zamude, zato z branjem nikoli nisem čisto povsem na tekočem. Izmed knjig, ki so izšle letos, jih tako na branje čaka kar nekaj. Poleg že omenjenih Kirke in Evelyn Hugo bi izpostavila še svež prevod romana Fantje iz Nickla Pulitzerjevega nagrajenca Colsona Whiteheada, ki me je lani navdušil s Podzemno železnico, pa tudi čisto frišen prevod Elene Ferrante z naslovom Zlagano življenje odraslih. Zanimive se mi zdijo tudi Zabubljena Ane Marwan in Ameriška tla Jeanine Cummins. Večino mojega izbora bo sicer verjetno usmerjal poletni knjižni bingo, bralni projekt, ki ga vodim na Instagramu in ki združuje bralce z vseh vetrov. Za knjižni bingo poskušamo prebirati knjige, ki ustrezajo zahtevam posameznega kvadratka znotraj razpredelnice. Zaradi binga se potrudim brati še malce bolj raznoliko kot bi sicer. Katera bo najljubša, pa lahko z veseljem sporočim, ko poletje prijadra h koncu.  

Sandra Dobnikar ustvarja blog Knjižni kažipot, na Instagramu pa ji lahko sledite pod imenom Do zadnje strani. Sandra vsako leto priredi tudi Poletni knjižni bingo.

PREBERITE ŠE: “Morda pa odpremo turistično agencijo z literarnimi potovanji.” Urška Bračko, knjižna blogerka

“Nikamor ne grem brez knjig.” – Monika Manfreda, Vonj po knjigah

Monika Manfreda je knjižna blogerka, ki piše pod imenom Vonj po knjigah. Celo leto sledilce spodbuja k sodelovanju v bralnih popotovanjih, v katerih skozi knjige spoznavajo določeno državo ali celino. Tokrat sva se pogovarjali o njenem poletju in knjigah, ki jih priporoča za branje na dopustu.  

Monika Manfreda, kakšna je popolna knjiga za poletni dopust?

Popolna knjiga za dopust je zame predvsem hitro berljiva, takšna da ob njej lahko držim koncentracijo čim dlje. Ležanje na soncu človeka pač naredi zaspanega, raziskovanje novih krajev pa pobere veliko mero energije in zato na dopustu potrebujem branje, ki me res posrka vase.  Sicer pa mora za knjigo veljati tudi to, kar sicer pri njih iščem skozi celo leto. Dobro zgodbo, kvaliteto, predvsem pa to, da v meni vzbudi čustveni odziv, prav občutki ob dobri knjigi so namreč tisti, ki se jih spomnim še dolgo po tem, ko obrnem zadnjo stran in zaradi katerih bom knjigo priporočala naprej. Žanr pa mi ni pomemben. Monika Manfreda

Monika Manfreda na Siciliji.

Kje boš dopustovala? Boš s sabo vzela knjige? Že veš katere?

Kje bom letos preživljala dopust je zaenkrat še neznanka. Sanjam pa o tem, da nekje izven meja Slovenije. Če bom s sabo vzela knjige? To je zame retorično vprašanje! Nikamor ne grem brez knjig in na dopustu so vsekakor obvezne. Pri pakiranju imam vedno težave prav s količino knjig, ki si jih želim vzeti s sabo (sploh, če je treba na letalo le z ročno prtljago!).  Sestavljen imam okviren seznam branja za poletje, za kar je zaslužna Sandra Dobnikar, ki ustvarja instagram profil @dozadnjestrani in je ena izmed treh knjižnih blogerk Knjižnega kažipota. Že tretje poletje namreč organizira #poletnibingo, ki je res ena velika knjižna zabava. Moj seznam je torej ustvarjen iz knjig, s katerimi lahko zapolnim polja v bingu. Če ne drugega bom tako potovala med platnicami knjig, od Grčije do Paragvaja, Senegala, malce v prihodnost in malce v preteklost… Mika me, da bi na dopust letos vzela Roman za na plažo, ki je sveže izšel pri Hiši knjig. Naslov romana prav kliče po tem, da ga prebiraš v prijetni senci, ob poslušanju valovanja morja (no, če je knjiga res dobra, tega niti ne slišiš hehe). 

Si zaradi knjige kdaj vzljubila neko deželo, državo, kraj, … Jo zaradi knjige mogoče celo obiskala ali te tja močno vleče? Katero?

Vsekakor! Imam tudi svoj knjižni popotniški bucket list, ki sem ga objavila tudi na svojem blogu. Prepričana sem, da nisem edina, ki si zaradi Neapeljskega cikla Elene Ferrante želi obiskati Neapelj, že od srednje šole naprej me zaradi ruskih realistov vleče tudi v Rusijo, zaradi Kirke v Grčijo … Obiskala pa sem že London, ki je seveda prizorišče mnogih romanov in ta izlet mi bo vsekakor ostal v lepem spominu, čeprav je bilo absolutno premalo časa, da bi si lahko ogledala vse njegove znamenitosti. 

Naj knjiga poletja 2021? 

Letos se zelo veselim branja novega Ishigurovega romana Klara and the sun. Kazuo Ishiguro  me je očaral že z romanoma Ostanki dneva in Ne zapusti me nikdar. Roman Klara and the sun je izšel letos in je postavljen v distopično prihodnost, raziskuje odnose med umetno inteligenco in človekom ter se dotika vedno aktualnega vprašanja, kaj sploh pomeni ljubiti.

Monika Manfreda ustvarja blog Vonj po knjigah, sledite ji lahko tudi na Instagramu

 

PREBERITE ŠE: “Morda pa odpremo turistično agencijo z literarnimi potovanji.” Urška Bračko, knjižna blogerka

Foto: Monika Manfreda, osebni arhiv 

“Želim si, da vidijo, da je svet širen in lep.” – Jasna Žaler Culiberg o potovanjih 7 članske družine 

Si predstavljate potovati po svetu s petimi otroki? Ko sem se pripravlja na ta intervju, sem predvidevala, da je Jasna Žaler Culiberg ena tistih srečnic, ki se rodijo z zlato žlico v roki. Čudovito urejena mamica, ki po svetu potuje z varuško in brezskrbno uživa. Kako zelo sem se motila. 

Jasna Žaler Culiberg, sicer vas večina ljudi v Sloveniji pozna predvsem zaradi poslovnih dosežkov, pred kratkim pa ste odprli še družinski blog in kanale na družbenih omrežjih, na katerih delite utrinke z vaših potovanj. Opremili ste ga z zgovornim naslovom 2many4granny. Ko imaš enkrat toliko otrok, jih torej ne pustiš pri babici, ampak potujejo s tabo, kamorkoli greš. Kako izgledajo potovanja s tako številčno družino? 

(smeh) Ja, potrebno je razumeti, da se to ni zgodilo iz danes na jutri. Ni tako, da se zbudiš in imaš 7 člansko družino in greš na drugi konec sveta. Izkušnje so se kalile vse od 1 do 7. Jasna Žaler Culiberg

Potovanja sem vzljubila že kot študentka. Veliko sva potovala tudi kot par. Vedno sem uživala v organizaciji in planiranju potovanj. Z vsakim novim članom sem svojo organizacijo še malo nadgradila. Vedno več imam(o) potovalnih izkušenj. Pogumno se podajamo na potovanja. Iskreno, iz srca, so mi potovanja manj naporna kot če smo doma, v normalnem ritmu, ko smo natempirani s šolami, vrtci, sestanki, … Na potovanju smo na dopustu in mi je lažje. 

Smo “na izi”, radi se gibamo, otroci zelo uživajo. Niso zahtevni in z dobro organizacijo in načrtovanjem so to sanjski dopusti. Otrokom sta sanjska dva scenarija. Prvi je brezskrben dan ob morju, kjer se cel dan igrajo. Drugi pa pričakovanje novih izkušenj. Sprašujejo me: “Kam gremo jutri, kaj bomo počeli, …” Ogromno se dogaja, vse to opazujejo, spoznavajo. Jaz pa uživam, ko odkrivajo svet. 

Jasna, Miha in 5 otrok na Kanarskih otokih.Jasna Žaler Culiberg

Kje vse ste že bili? 

Samo z otroki smo že trikrat obiskali Tajsko, vse otoke Indonezije, Zanzibar, Panamo, Kostariko, Sejšele, Egipt, Kanarske otoke, Francijo, Grčijo, Nemčijo, Španijo, Avstrijo, Italijo, Albanijo, Srbijo, Hrvaško, Makedonijo in Črno goro. 

Velikokrat omenjate organizacijo in načrtovanje. Kako to izgleda?

Imam sistem, ki sem ga razvila že v študentskih letih in ga z otroki samo še malo nadgradila. Vse se začne na papirju, kako zelo prej, je odvisno od težavnosti potovanja. Tajska in Indonezija zahtevata na primer več priprav kot Hrvaška. Najprej si vse zapisujem. Vse informacije in nasvete, ki jih preberem v vodičih, na blogih, … Zapišem, kaj potrebujemo, so tam komarji, potrebujemo kvalitetne pohodne čevlje, ali veliko dežuje, kakšno opremo potrebujemo, … In počasi nastaja seznam.

Za vsakega otroka imam svoj seznam. Poleg oblek in potrebščin, hkrati pišem še seznam hrane, ki jo potrebujemo s sabo. Vnaprej pripravim jedilnik in če gremo na primer na jadranje, tudi zadolžitve, ki jih ima vsak otrok.

Če gremo za več kot 14 dni, se organiziram na 7 dni. Manjši kot so otroci, več rezervnih kompletkov oblek vzamem za otroka. Najprej vzamem vse spodnje dele (krila, hlače….), jih položim na tla in skombiniram z zgornjimi deli. Potem spakiram vsak kompletek posebej v vrečko. Dodam še topli komplet, večerni komplet, komplet za spanje in rezervne komplete. Potem na potovanjih “vlečemo” ven vrečke za vsak dan. Po sedmih dneh poiščemo pralnico in operemo.

Doma imamo tudi veliko omaro, kamor celo leto shranjujem promocijske obleke, ki jih vzamemo s sabo za rezervo. Če jih uporabimo, jih operemo in pred odhodom podarimo otrokom, ki jih potrebujejo. Otroci zraven dodajo še veliko svojih starih pliškotov in starih igrač.

Zadnja leta z vami potuje tudi vaša varuška. Kakšne so njene naloge?

Naša varuška je z nami že skoraj 3 leta, ona je naša Urša. Njej so potovanja velika želja, popolnoma se ujame z nami. Ker iz svoje družine nima potovalnih izkušenj, njej pa tako veliko pomenijo, smo se dogovorili, da gre na potovanja z nami. Čeprav je cena potem še višja in organizacija še zahtevnejša, je njena pomoč na potovanjih neprecenljiva.

Nima posebej predpisanih nalog, pomaga nama. Stara je 22 let in ima bistveno več energije kot midva in se mi že to zdi velika prednost tudi za otroke. Rada dela frizure, rada ustvarja, vse poteka samoiniciativno, spontano.

Z otroki je sama le ko grejo že spat ali še spijo in si midva vzameva nekaj časa zase. Zvečer za kakšen ples, večerjo, zjutraj za šport ali branje. Takrat ne zamujava časa z otroki, lahko pa poskrbiva za svojo dušo in za najin odnos.

Takšna potovanja verjetno pomenijo velik finančni zalogaj. Kako zmorete cenovno?

To je najbolj pogosto vprašanje, ki ga dobiva, hkrati pa je to tudi največkrat razlog za najin spor. Jaz živim po načelu “samo enkrat se živi”, Miha pa je bolj preudaren in preračunljiv. Ponavadi najdeva neko srednjo pot.

Cenovno zmoremo tako, da nam je to edini pravi luksuz. Oba delava 2 službi, v povprečju 10 ur na dan, tudi zdaj na dopustu imava s seboj računalnike. V vsakdanjem življenju ne kupujemo dragih avtov, nakita, ne nosimo brandov, drage kozmetike, nismo potratni. Tudi hišo smo zgradili šele sedaj, pri več kot 40. letih, za kar smo v resnici zamenjali najemnino za kredit. 

Najtežje je, kadar nas gre vseh 8. Starejši otroci že plačujejo polne cene, potrebujemo kombi, navaden avto ni dovolj, draga je tudi vsa zabava – muzeji, parki, … Ampak imamo srečo, ker smo zelo iznajdljivi. 

 

Iznajdljivi? Kako?

Največji ključ je iznajdljivost. Kot pri vsem, se človek tudi pri potovanjih lahko znajde. Ne hodimo v hotele, vzamemo cenejše apartmaje, kjer si sami kuhamo in za zajtrk jemo čokolešnik. S seboj imamo hladilne skrinje, s sabo vzamemo veliko hrane. Destinacije izbiramo glede na to, kje so karte poceni, ne obratno. Velikokrat se zgodi, da se nam ravno posreči in se pojavi ravno noro ugodna karta za našo sanjsko destinacijo.

Veliko je malenkosti, ki jih ljudje ne opazijo sprva. Otroci na primer ne pojejo treh sladoledov na dan, ne jemo v gostilnah in ne kupujemo spominkov in igrač.

Lahko opišete primer vašega potovanja in iznajdljivosti?

Sejšeli na primer veljajo za dražjo destinacijo. So hriboviti in najlepša stvar je seveda plaža. Vsi resorti, vsi hoteli, 90% turizma je na plažah. Zato so tam cene zelo visoke, pod 600€ na noč nismo našli ničesar. Potem pa sem malo raziskovala. Sonce vstane izjemno hitro, ob 5h, zaide pa že ob 18h, in ugotovila sem, da zvečer na plaži z otroki niti ni kaj početi. Ugotovila sem tudi, da se ljudem ne ljubi voziti 45 minut gor v hribe po vijugah. Nam se pa da, nam ni naporno. In našli smo luksuzno vilo v hribih, z infinity bazenom, žarom, vrtom, z vsem, kar si lahko zamisliš, za 110€.

Cena je tako velik plus, plusov pa je še več. Ne maram biti v hotelu in se prilagajati urniku obrokov. Z malimi otroki to ne gre in je stresno. To meni niso počitnice, to je zame nek tempo. Tudi ni mi do tega, da bi se zvečer oblačila v petke in make up in se delala, da sem del elite. Za nas so počitnice natikači in poflekana majica.

Sejšele smo doživeli v tako lepi luči, bilo je noro sanjsko. Sejšeli so neokrnjenost v pravem pomenu besede. To so res čiste plaže kot v filmu, skozi džunglo, krasno morje, niti enega človeka. Nikogar ni, cel dan ne srečaš nikogar. Na Sejšelih imajo omejen dotok turistov, na plažah ni enega, ki prodaja kokos in enega ki prodaja pivo in sladoled…Nič ni, ni wcja. Hrano si pripraviš zvečer, v hladilno torbo daš hrano, pivo, vse… In cel dan preživiš na plaži, vso hrano vzameš s sabo, ne zapravljaš. Sejšeli imajo dva scenarija: Vsakemu so dostopni na naš način ali redkokomu na luksuzen način.

Tako je to. Veliko kreativnosti cenovno in veliko dela, nič nismo podedovali. Potovanja so naš smisel življenja in smo zanje pripravljeni žrtvovati marsikaj.

Letos dopostujete na jadrnici. Kako se imate?

Na jadranje ne gremo vsako leto. Že kot mala deklica sem zaljubila v jadranje in komaj sem čakala, da to predstavim svojim otrokom.  V osnovni šoli sem jahala in na jahanju sem imela prijateljico, katere oče je imel jadrnico in njena družina me je vzela s sabo na jadranje. Zaljubila sem se! Potem sem v srednji šoli imela sošolca Matjaža Škrinjarja, ki ga je oče od mladih nog učil jadrati. Jadrnico so imeli parkirano na Malem Lošinju, kjer živita njihova dedek in babica. Matjaž nas je nekaj sošolcev vzel s sabo, njegov oče pa nas je učil jadrati in nam pripovedoval zgodbe.  Zaljubila sem se v te zgodbe in v to, kako so nas vključili v pomoč na jadranju. Miha se je jadrati naučil že prej, kot otrok je hodil z družino, leta 2008 je naredil tudi izpit.

Kot družina smo šli prvič jadrat šele lansko leto. Zagrabila sem priložnost. Najem jadrnic je lani cenovno padel za 60%. Jadrnico sem bookirala, 14 metrsko, s 5 kabinami. Problem pa je nastal, ko smo ugotovili, da Miha že dolgo ni jadral in da bi potreboval nekaj vaje, preden prevzame kmilo. Potrebovali smo skipperja, ki stane vsaj 150€ na dan. Tega denarja pa v tistem trenutku nismo imeli. Pa sem razmišljala, da zagotovo obstaja kdo, ki zna jadrati, ki si želi iti, pa nima družbe.

V Facebook skupino Slovenski skipperji sem napisala, da smo taka in taka družina, da nas je veliko, da imamo radi red, čistočo, da skipperja strežemo od spredaj in zadaj, da potrebujemo bolj nekoga, da pomaga Mihatu, ga usmerja, organizira, uri.. ne, da skipper dela težko delo.

6 se jih je javilo v eni uri in prvi je bil gospod Boris. Ko sva se čez dva dni srečala, sva se tako ujela, da se z drugimi sploh nisem več dobila. Lani je dopolnil 75 let in šel je z nami, ker ga je zanimalo, kako je na jadrnici z majhnimi otroki. Kemija je bila nora, zapomnil si je take podrobnosti, da me je prav ganilo. Zapomnil si je, da Jure rad lovi ribe, da ima Jaša rad dinozavre. In ta gospod je s seboj prinesel ribiško opremo in plišastega dinozavra, ko je prišel. Šaljiv je, poln znanja, postali smo prijatelji, prišel je na vse rojstne dneve otrok. Rekel je, da bi šel naslednje leto spet z nami in je spet šel. Letos je jadranje že dražje, vzeli smo večjo jadrnico, skoraj 5000€ za 14 dni. Kuhamo sami, sidramo se na boje in nekako gre. 

Kaj bi svetovala našim bralcem, ki se še odločajo, ali se podati na pot z otrokom ali raje ne?

Lepšega darila svojim otrokom ne morete dati, pokazati multikulturnost, da obstaja druga barva kože, druga kultura, da je mariskje lepše, kje grše, da so kje ljudje lačni, da ne teče povsod pitna voda iz pipe, … Pomembni sta širina in pogum do drugih ljudi, drugih jezikov, pa tudi, da se naučiš biti pozoren, znati predvideti, kaj je nevarno, kaj vse obstaja. Otoci se s potovanji naučijo, kako širen je svet in kako malenkostne so težave posameznika.  

Otroci na potovanjih pridobivajo zdravo, razumsko pamet, ki pride mariskje prav v življenju. V šoli, v odnosih,… To je tako bogastvo, ki ga z nobeno šolo ne moreš kupiti. Potovanja jih opogumijo in jim nudijo take dogodivščine, o katerih se še leta pogovarjajo. Veliko si zapomnijo in to jim ostane kot popotnica za celo življenje.

Ne kolebajte, otroci so tako prilagodljivi, nič jim ne bo manjkalo, potrebujejo dosti manj, kot mislite. Potrebujejo pesek in banano v roki in to je to. Otroci so še nepokvarjeni, odrkiti, prvinski v prilagajanju na karkoli. Naj vas ne skrbi zaradi otrok, vi komplicirate v prilagajanju njim, strah vas je, oni pa se vam prilagodijo z lahkoto. Svet je zelo lep, naj ga pogledajo skozi svoje oči. 

Jasna Žaler Culiberg piše blog in objavlja na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. 

 

PREBERI ŠE: Tina Guček o potovanjih z otroki: “Če bo mama živčna in jo bo skrbela tisoč in ena stvar, bo to začutila vsa družina.” #intervju

Foto: Jasna Žaler Culiberg

Tako je videti prihodnost slovenskega turizma

Zavedanje, kako pomembno je odgovorno, trajnostno ravnanje s kulturno dediščino in naravo, se je med potovalnim mrkom še bolj vsidralo v našo zavest. Prihodnost turizma v svetu in v Sloveniji je odgovorni turizem, ki spoštuje okolje in ljudi. O tem, kako nam gre v Sloveniji, sem govorila z Mihaelo Rupnik Cek, ustanoviteljico Facebook skupine TRAJNOSTNI TURIZEM SLOVENIJE in ustanoviteljico znamke HAPPY TRIPS.

Mihaela, vaše ime se na Facebooku pojavlja ob ključniku “trajnostni turizem”, vaša skupina Trajnostni turizem Slovenije šteje že več tisoč članov. Kje se je vse skupaj začelo? 

Spomnim se, kako je v času mojega študija pokojni prvi dekan Turistice, Marjan Tkalčič, izjavil: »Turisti so kot ovce. Pridejo, oddidejo, za seboj pa pustijo razdejanje. Destinacija je izčrpana in posledično ni več zanimiva za turizem». To me je prav zbodlo in vsekakor mi ni bilo všeč. Začutila sem, kaj je moje poslanstvo.

Skupino sem odprla z namenom ozaveščanja, tako gostov – iskalcev “zelenih doživetij” kot tudi ponudnikov – gostiteljev. V skupini objavljam tedenske celovite predstavitve destinacij Zelene Slovenije. Ob ponedeljkih govorimo o teorijah in praksah trajnostnega turizma, ob torkih predstavljamo turistične nastanitve, ob sredah debatiramo o naravni in kulturni dediščini, ob četrtkih je v ospredju kulinarika, ob petkih pa je čas za splošne reklame namenjene raznolikim promocijam širom Slovenije. Ob sobotah delimo doživetja turističnih vodnikov in agencij.

Ponudnikom dajem priložnost da se predstavijo. Pomembno je da si medsebojno ustvarjamo spletno podporno okolje v katerega smo vsi vpleteni in sokreiramo zgodbe, se mrežimo spoznavamo, spodbujamo, sodelujemo in povezujemo. To so ključni elementi trajnostnega turizma.

Kaj vam pomeni trajnostni turizem? 

Meni pomeni družbena odgovornost, prispevanje k razvoju destinacije, desezonalizacija, razporeditev gostov čez celo leto ter razporeditev turističnih tokov. Je tudi povezovanje z lokalnimi ponudniki, pripovedovanje lokalnih zgodb, legend. Spoznavanje naravne in kulturne dediščine z lokalnim vodnikom je ključno. Pomembni so lepa narava, čisto in urejeno okolje, prijazni ljudje, in stik z naravo ter lokalnimi prebivalci. Trajnostni turizem je zavedanje, da sprejemanje turizma s strani lokalnih skupnosti pelje v dolgoročni razvoj.

Opažate prizadevanja Slovenije na tem področju? Kako, kje?

Vsekakor. Veliko so storili Tovarna trajnostnega razvoja Good place in Slovenia green. V Sloveniji sta danes pomembni dve točki: širjenje informacij in upravljanje destinacij. Spodbujati se mora zeleno delovanje, ki naj pritegne čimveč destinacij. Premiki seveda ne bodo čez noč temveč sčasoma, v tem trenutku je pomembno predvsem ozaveščanje ljudi in trajnostna usmeritev.

Ko pomislimo na trajnost, največkrat pomislimo na okoljsko trajnost. Kateri del trajnostnega turizma je najbolj spregledan?

Trajnostni management, destinacije bi se morale bolj zavzemati za trajnostno delovanje in spodbujati male ponudnike k vključevanju v Zeleno shemo slovenskega turizma in jim podrobneje pomagati pri izpolnjevanju vseh potrebnih dokumentov za pridobitev certifikata Slovenia Green.

Zakaj je trajnostni turizem dražji za turista?

Tako kot v drugih panogah, je tudi v turizmu cenejši “hitri turizem”, ki zanemarja dejavnike, ki jih upošteva trajnostni turizem: lokalno, okolju prijazno, zgodba, branding, povezovanje, prispevanje k ekonomiji lokalne skupnosti… Ko enkrat vzameš v obzir vse te dejavnike, je jasno, da je za doseg cilja, da lokalna skuponost raste s turizmom, potrebna višja, poštena cena. Poštena do lokalnih prebivalcev, podjetnikov in okolja. Za trajnostni turizem se odločajo ozaveščeni gostje, ki to ceno razumejo. Poceni gostje bodo potovali z aplikacijami, ozaveščeni pa si bodo najeli turističnega vodnika, ki poskrbi za dodano vrednost pri ustvarjanju doživetij.

Je korona igrala v prid ali proti trajnostnemu turizmu?

V prid in proti. V prid, ker se je zmanjšalo število masovnih potovanj. Najhuje je, ko se res daleč na potovanje odpraviš z letalom, zato da si samo na plaži in ne počneš ničesar. Tega je v času korone manj, kar je super. Po drugi strani so se z uporabo zaščitnih sredstev povečali odpadki, ki niso dolgoročno v skladu z ohranjanjem okolja.

Kako vidite trajnostni turizem v prihodnosti?

Če se bo ozaveščenost še naprej dvigala, bodo gostje potovali manj in na potovanju želeli doživeti več. Še več bo avtomatizacije in digitalizacije, hkrati pa bodo ljudje hrepeneli tudi po digitalnem detoksu. Destinacije zmagovalke bodo tiste, ki bodo postavile v ospredje naravo in okolje ter s pomembnimi ukrepi uravnavale ter skrbele za zadovoljstvo prebivalcev. Prihodnost je v omogočanju blaginje lokalnemu turističnemu gospodarstvu in investiranju v turistično infrastrukturo, ki zadovoljuje potrebe domalčinov. Prihodnost je odgovorni, trajnostni turizem, ki vedno poskrbi za bodoče generacije.

 

Si želite oddiha v Sloveniji, kjer je trajnost visoko na seznamu prioritet? Poglejte Wellness hotel Montis nad oblaki

PREBERITE  ŠE: Slovenija s trajnostnim turizmom navdušila National Geographic

 

 

Foto: Mihaela Rupnik Cek, osebni arhiv

“Morda pa odpremo turistično agencijo z literarnimi potovanji.” Urška Bračko, knjižna blogerka

Urška Bračko je energična knjižna blogerka, ki obožuje življenje, knjige in potovanja. Na svojem blogu Booknjiga zapisuje svoje misli in kritike knjig, poleg tega pa snema videe, vodi dogodke in sploh ji ne zmanjka ne ambiciozne mladostniške energije ne vedno novih idej. Z Urško sva se pogovarjali o njenem poletju in knjigah, ki jih bo zagotovo vzela na dopust. 

Urška Bračko, kakšna je po vašem mnenju popolna knjiga za na dopust?

To je pa res čisto odvisno od vsakega posameznika, bi rekla. Nekaterim pašejo bolj »lahke« knjige (pod to štejem kakšne kriminalke, lahkotne romane, ljubezenske romane), spet drugi pa na dopust raje vzamejo tiste knjige, ki jih čez leto ne uspejo prebrati in jim jih je na dopustu lažje, tudi poljudnoznanstvene knjige se znajdejo vmes.

Jaz recimo na dopust vzamem ponavadi neko mešanico vsega (če grem recimo z avtom, za na letalo imam seveda manj izbire), ponavadi berem kriminalke, da nadoknadim, kar mi ni uspelo čez leto, pa kratke zgodbe so super, ker nikoli ne veš, kaj te bo zmotilo, da knjige ne boš mogel prebrati do konca, kratka zgodba je pa pač (ponavadi) kratka 😊. Všeč so mi tudi daljše knjige, vendar je pri teh včasih problem že sama prostornina, ki zasede veliko.

Vse, kar potrebujem za dopust. – Urška Bračko, Foto: osebni arhiv

Potem je pa seveda tudi odvisno na kakšen dopust greš, jaz imam izjemno rada vodiče in jih potem kupim (če se da v slovenščini, ne zato ker ne bi znala angleško, ampak se mi lepo zdi) in lahko po njih tudi vidim, kje vse sem že bila. Na takih manjših potovanjih ali pa daljših, kjer ne moreš veliko nositi okoli prav pride tudi e-bralnik, ali pa če si kot jaz, ki berem tudi na telefonu, če je treba. Biblos imaš lahko kjerkoli seboj in z malo sreče bereš kar ti srce poželi.

Kje boste letos dopustovali? 

Uh, najraje bi pobegnila daleč stran, pa žal ne moremo. No ali pa, bomo še videli. Zaenkrat smo se dogovorili, da bomo verjetno šli v kamp na Hrvaško, ne preveč daleč, pa da se lahko gre tudi samo za kakšen vikend. S fantom imava motor, pa je potem res zabavno, pa še v prikolici imaš vse, ne rabiš sabo vozit stvari. Hmm, čeprav potem ne vem kam bi skrila knjige.

Boste s sabo vzeli knjige? Že veste, katere?

Knjige vedno vzamem na dopust, če ne v fizični, pa vsaj e-obliki. Ponavadi mi tistih fizičnih zmanjka, saj vse preberem. Zaenkrat še nimam točnega načrta, ponavadi pa vzamem tiste, ki mi jih čez leto ni uspelo prebrati. Že zelo dolgo si želim prebrati Liščka od Donne Tart, mogoče mi ga pa letos uspe.

Lanski dopust. Foto: Osebni arhiv 

Ste zaradi knjige kdaj vzljubili kakšno deželo in se jo odločili obiskati? 

Jaaaa, več je takšnih knjig! Sama izjemno obožujem potovanja, ko pa o nečem bereš, si pa še bolj želiš iti na določen kraj, mesto, deželo. In potem, ko si dejansko tam raziskuješ, občuduješ …

Če začnem z eno iz mojega otroškega oziroma že bolj proti najstništvu obdobja, je to vsekakor trilogija Njegova temna tvar, Philipa Pullmana. Zgodba se prične v Oxfordu in spomnim se, da takrat ob branju sicer temu nisem posvečala posebne pozornosti, samo požirala sem knjigo za knjigo. Sedaj kasneje, ko sem ugotovila, da grem lahko v Oxford na izmenjavo, me je pa tako začaral in ponesel spet nazaj v zgodbo, spomnila sem se krajev o katerih sem brala v knjigah, pa jih sedaj videla v živo. Res je enkratno doživetja. Seveda ti Oxford ponuja še mnogo drugih knjig, ki se tam dogajajo od Alice v čudežni deželi, do Narnije, celo Tolkien je tam živel, študiral, poučeval, tako da je to zame res eno sanjsko mesto.

Na izmenjavi v Oxfordu. Foto: Osebni arhiv

Je torej Oxford ultimativno sanjsko mesto za knjigoljube?

Absolutno. Oxford je tudi sanjsko mesto za vse, ki obožujemo Harry Potterja, saj ima ogromno lokacij, kjer so film dejansko snemali, je npr. ekipa jedla ali pa knjigarn in trgovinc, kjer dobiš vse živo v zvezi s to franšizo.

Ravno v Oxfordu sem prebrala knjigo Elif Shafak Tri Evine hčere, ki pa retrospektivno govori o preteklosti, ki se dogaja v Istanbulu, sedanjost pa v Oxfordu. Kaj mislite, si želim obiskati Istanbul? Ja seveda, z največjim veseljem. Upam, da nekega dne.

Istanbul je povezan še z eno knjigo, ki sem jo brala že pred časom in se delno dogaja tam (njen konec), to pa je knjiga Dana Browna Inferno. On ima itak eno tako čudežno moč, da bi šel v vse kraje in mesta, ki jih opiše v svojih knjigah in kar raziskoval hkrati z branjem! Preko te knjige sem se zaljubila tudi v Firence, ki pa niso tako zelo oddaljene, pa mi do tja še vseeno ni uspelo priti.

Vrata, ki so C.S. Lewisa navdihnila za Narnijo. Foto: osebni arhiv

Katera je zadnja knjiga, ki vas je navdušila nad neko destinacijo? 

Ne sicer zadnji, ampak najpomembnejši kraj, kamor si želim iti je Neapelj. Zanj ne dvomim, da ga ne bo še kakšna od kolegic omenila. Tam se namreč dogaja ena bolj slavnih tetralogij zadnjega časa, Neapeljski cikel. Oh, da bi mi bilo dano hoditi po istih ulicah kot Lilu in Eleni in odkrivati kraje, ki morda so ali pa niso. Verjetno bi knjigo kar še enkrat pričela brati, pa čeprav stojim za tem, da knjig ne berem dvakrat.

Zanimivo, da me takole potegnejo samo neke prevedene knjige, ne pa tudi domače. Saj ne, da Slovenci ne bi znali pisati o svojih krajih tako, ali pa tudi morda? Mogoče pa tudi zato, ker me že od nekaj vleče po svetu. Morda pa odpremo kakšno turistično agencijo z literarnimi potovanji.

Knjigarna Persefone v Londonu. Foto: Osebni arhiv

Urška Bračko, katera je vaša naj knjiga poletja 2021?

Uh, ali moram res samo eno izbrat? (smeh) Ker to je pa res vedno najtežje. V bistvu je najbolj pričakovana ravno nova knjiga Elene Ferrante Zlagano življenje odraslih.

Problem pri nas je tudi v tem, ker veliko založb ne napoveduje knjig veliko vnaprej, zato si ne moreš narediti nekega neučakanega seznama knjig, ki pridejo ravno čez poletje. Seveda obstajajo katalogi knjig, vendar se v njih zelo malokrat zavežejo k točnemu mesecu izida. 

Tako da naj knjigo poletja 2021 pa mislim, da moram še odkriti, pa boste morali spremljati moje profile (smeh).

Urška Bračko vas vabi na svoje profile: Blog, Instagram, Facebook in You tube

PREBERITE ŠE: “Nadvse si želim obiskati vasico Montolieu, kjer imajo kar 15 knjigarn in antikvariatov.” Alenka Štrukelj, knjižna blogerka

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

 

Tina Guček o potovanjih z otroki: “Če bo mama živčna in jo bo skrbela tisoč in ena stvar, bo to začutila vsa družina.” #intervju

Tina, Tadej, Juno in Maj so popotniška družina. Še preden se vrnejo z aktualnega potovanja, že razmišljajo o novem. Kako jim je korona prekrižala načrte, kako so ta čas zalivali svoje vandrovske sle in kdaj planirajo novo potovanje? Med klepetom s Tino sem si vestno zapisovala vse njene bogate izkušnje in nasvete. A brez skrbi, Tina Guček vse družinske popotniške dogodivščine zapisuje tudi na blogu Travel, Food and all things Good. 

Tina, otroka sta stara 8 in 11 let, koliko držav ste že obiskali skupaj? 

Uf, šteli nismo nikoli, jih je pa res kar veliko. Od ZDA, Kube in Mehike na zahodu do Indonezije na vzhodu. Na afriški celini smo skupaj obiskali Dahab v Egiptu. Na našem seznamu je tudi kar lepo število evropskih držav. Nekako delamo na tem, da bi vsako leto na seznam obiskanih dodali vsaj eno novo. Tina Guček.

Kako drugačna so bila vajina potovanja pred otroci? 

Ko sva se spoznala, sva bila oba še študenta in najina prva potovanja so bila značilno »backpackerska«. Vsak en velik ruzak na rame in sva šla – za tri tedne v Grčijo in v Maroko, za en mesec na Tajsko. Budžet je bil seveda omejen, zato sva kdaj spala tudi v sobah, v kakršnih z otrokom pač ne bi.

Glede same organizacije potovanj, pa ne bi rekla, da je bila zelo drugačna. Oba na potovanjih rada kombinirava trenutke, ko raziskujeva in spoznavava nove stvari in trenutke, ko se za nekaj dni preprosto zlekneva na kakšni plaži in uživava. Jaz temu rečem kombinacija potovanja in počitnic in to najraje počnemo še vedno. 

“Tudi odkar sva starša, greva rada sama za kak podaljšan vikend nekam. Nazadnje sva uživala na Danskem.” 

Kaj je pri potovanjih z otroki najpomembnejše? Na kaj se osredotočite? Kako se jih lotiti, kaj vzeti s sabo…?

Najpomembnejša se mi zdi sproščenost starša. Če bo mama živčna in jo bo skrbela tisoč in ena stvar, bo to začutila vsa družina in potovanje ne bo niti približno tako prijetno kot bi lahko bilo. Nasprotno – verjetno boste vsi komaj čakali, da boste spet doma. 

Ko sta bila otroka manjša, sem veliko pozornosti posvetila temu, da sta dobro vedela, kaj nas čaka. Ogromno smo se pogovarjali o sami logistiki – da ne prideš na letališče, se usedeš na letalo in odletiš. Ampak moraš najprej doooolgo časa stati v vrsti, oddati prtljago, iti skozi varnostne preglede, pa še potem čakati na samo vkrcanje in vzlet. In ko se je to dogajalo, sta točno vedela, zakaj čakamo in nista »tečnarila«. Seveda pa se je potrebno tudi »oborožiti« z vsem mogočim – od knjig, do pobarvank, nalepk, družabnih iger. Vse, da čakanje in sama pot kar najhitreje mine.

Ko smo na sami destinaciji s Tadejem poskrbiva, da je tam nekaj za vsakega – namesto, da smo ure in ure v umetniški galeriji, ki si jo želim ogledati jaz, tam preživimo uro ali dve, naslednji dan pa na primer obiščemo muzej igrač ali naravoslovni muzej. Namesto, da bi ves dan pohajali po mestu in prepešačili dolge kilometre, so razdalje z otroki krajše in postanki pogostejši. Postanke v kavarnicah ali barih pa običajno zamenja kava ‘to-go’, ki jo popijeva v mestnem parku ali na igrišču, otroka pa se medtem zabavata. In če en dan preživimo med intenzivnimi ogledi, temu pogosto sledi en dan uživanja na plaži. 

“Prevozna sredstva na potovanjih so otrokom vedno zanimiva. Na primer podzemna železnica v Londonu.”

Kje vam je bilo najbolj všeč?

 To je pa res težko vprašanje. Meni je všeč (skoraj) povsod in pogosto se znajdem v dilemi – ali ponovno iti nekam, kjer mi je bilo všeč ali namesto tega raje obiskati kakšno novo destinacijo. Med našimi najljubšimi destinacijami je Azija. Azijo sva s Tadejem dobro spoznala še preden sva imela otroke in je bila tudi prva Junina čezoceanska destinacija. Na Bali smo šli prvič, ko je bila stara dve leti, kasneje pa še enkrat, ko smo bili že štirje. Drugič smo ga »skombinirali« s Floresom in vem, da bomo zagotovo šli še kdaj.

Zaljubili smo se tudi v Mehiko oz. v Jukatan, kjer nam je bilo všeč prav vse – od prijaznih ljudi, pisanih mestec, fantastične hrane in sanjskih plaž. Všeč nam je sproščeno vzdušje Grčije in Španije, pa London, kjer nikoli ne zmanjka kotičkov, ki si jih še lahko ogledaš.

“Juno je bila prvič na Baliju, ko je bila stara dve leti.”

Ste bili kje razočarani?

Najbolj nas je razočarala Kuba, kar nekatere preseneti, veliko ljudi pa se kar strinja z mano, ko jim povem, da je to ena od tistih držav, kamor se ne bi več vrnila. Bilo je sicer lepo in zanimivo, ampak zdi se mi, da je razmerje med ceno in tem, kar za svoj denar tam dobiš, slabo. Za kosilo plačaš skoraj enako ceno kot pri nas, dobiš pa suh riž, skuhanega piščanca in črn fižol – vse skupaj skoraj brez okusa. Ko smo naročili jastoga (za katerega mnogi pravijo, da se ga moraš na Kubi dodobra najesti), je bil trd, da smo ga komaj žvečili.

Ulična hrana je enolična in zelo povprečna – pice s kečapom in približkom sira ali razkuhani špageti. Skratka – ko smo prišli po treh tednih domov in izračunali, koliko denarja smo tam porabili, sva s Tadejem ugotovila, da bi za ta denar lahko preživeli nekje v Aziji tri mesece, s tem, da bi spali v boljših sobah in jedli neprimerno boljšo hrano.

“Jukatan je ena naših najljubših destinacij. Navdušilo nas je prav vse – na sliki pa roza laguna Las Coloradas.”

Verjamem, da imate ogromno enih zanimivih spominov. Lahko opišete kakšno zanimivo anekdoto/izkušnjo iz potovanj? 

Spominov je res ogromno in težko je izpostaviti le enega ali dva, prav tako zanimivih dogodivščin. Morda pa mi je res zdajle na misel prišla anekdota: Ko smo se pred leti vračali z Balija, je letalo zamujalo, zato nismo ujeli naslednjega leta. V Katarju so nam iskali nadomestni let proti domu, a ga niso našli, zato smo tam ostali še en dan. Namestili so nas v hotelu s petimi zvezdicami in nam krili stroške za prehrano, mi pa smo tako dobili priložnost, da si skoraj brezplačno ogledamo Doho. Naše potovanje se je tako zaključilo s še eno novo dogodivščino. 

Je korona prekrižala kakšne vaše popotniške načrte? 

Žal jih je res kar precej prekrižala. Za zgodnjo pomlad 2020 smo imeli v načrtu, da bi (znova) obiskali eno nam najljubših mest – New York. Skoraj do zadnjega smo upali, da bomo le lahko šli, pa so potem seveda odpovedali let. Kak mesec kasneje je bil v načrtu »road trip« po Franciji. Tudi za to smo imeli že plačane letalske karte do Pariza, ki so prav tako ostale neizkoriščene.

Za krompirjeve počitnice sem imela v mislih Jordanijo, ampak takrat je že »udaril« drugi val in spet ni bilo nič iz tega. Smo pa tik pred drugim valom odšli za en teden v Italijo, kjer smo se imeli več kot odlično – Italija je pač za naju s Tadejem ena tistih destinacij, ki nikoli ne razočarajo – od odlične hrane do vzdušja, čudovitih mest in vasic.

Med drugim smo tokrat obiskali tudi Cinque Terre, ki so bile že dolgo na mojem »must see« seznamu, pa sem se jim zaradi gneče vedno izogibala. »Koronsko« leto je bilo torej vsaj za nekaj »dobro« – za manj gneče na najbolj turistično zanimivih točkah. 

“Ples z baletko v Centralnem parku v New Yorku si bo Juno verjetno zapomnila za zmeraj.”

Se vandrovska duša nasiti tudi bližje Sloveniji ali celo v Sloveniji? Kateri so vaši najljubši kotički? 

Seveda se. Slovenija je res čudovita in tudi za nas je bila lansko leto destinacija, ki smo se ji precej posvetili. En čudovit vikend smo preživeli na jezeru Jasna, enega v Posočju in enega na Kolpi, raziskovali smo Tržič z okolico, otroka sta prvič obiskala Postonjsko jamo in Predjamski grad … Med naše najljubše kotičke vsekakor sodi še Prekmurje, kjer nikoli ne zmanjka idej, kaj početi in kaj si ogledati, pa Bela Krajina, sama se vedno rada sprehodim po Piranu (sploh, kadar ni prepoln turistov) in še in še bi lahko naštevala. 

Mislite, da bo korona še naprej diktirala načrtovanje potovanj? Kako se bo vse skupaj spremenilo (tudi za vas osebno)? 

Žal jih bo verjetno diktirala še nekaj časa. Nekaj, česar trenutno vsekakor ne moremo početi, je dolgoročno načrtovanje, saj se stvari preveč spreminjajo. Trenutno ne morem zagotovo načrtovati niti tega, kam bi odpotovali letošnjo jesen, kaj šele naslednjo pomlad – ker pač ne vemo, kakšna bo takrat situacija. V poštev pridejo torej bolj potovanja po trenutnem navdihu, kar pa je s službo in dvema šoloobveznima otrokoma nekoliko težje. 

“Domačini. Nam so zanimivi oni, njim pa mi in ne zgodi se malokrat, da prosijo za kak »selfi«.”

Kakšne plane imate za letošnje leto?

Ravno zato, ker sta nam lani dve daljši potovanji »padli v vodo«, za letos sploh nismo želeli delati načrtov. Najprej bomo preživeli doooooolge poletne počitnice na Korčuli. Tja smo se lani po dolgoletnem prigovarjanju prijateljev odpravili prvič – pred tem smo poletne počitnice ponavadi preživljali kje v tujini (obožujemo na primer grške otoke) in zelo smo uživali.

Če bodo razmere dopuščale, jo bomo jeseni mahnili kam po Evropi – morda po dolgem času spet v London, mika nas Škotska, mogoče le izpeljemo lanski načrt za uživanje v Franciji, pozimi pa bi bilo idealno pobegniti nekam na toplo. Na »wish listi« sta Namibija in Šri Lanka, ampak kdo ve, kakšna bo naslednje leto situacija pri nas in v svetu. Držimo pesti.

Veliko ljudi reče, da majhni otroci od potovanj nimajo kaj dosti. Kaj mislite vi? 

To je eden od stavkov, ki mi vedno znova požene kri po žilah. Z otrokoma skupaj potujemo odkar sta bila dojenčka. Zakaj? Ker je meni in možu to v veselje, ker je to del naju in si želiva to deliti z otrokoma oz. si ne predstavljam, da bi ju v tem času pustila doma.

Ko sta bila še čisto majhna seveda res nista nič odnesla od potovanj, sta pa preživela ogromno časa z mamo in očkom, ki sta bila na potovanju sproščena, nista mislila na službo ali karkoli drugega in sta se stoodstotno posvetila le svoji družini. Ko so otroci stari nekaj let, pa jim v spominu ostane veliko stvari, zlasti, če kasneje z njimi obujamo spomine in skupaj brskamo po fotografijah, ki smo jih skupaj posneli.

Moja hči se še danes spomni, kako ji je, ko je bila stara dve leti, orangutan na Baliju ponudil svoj ananas. In kako je, stara pet let, plesala s čisto pravo baletko v Centralnem parku v New Yorku. In ko me sin vsak mesec vsaj enkrat na mesec vpraša: »Mami, saj bomo šli še kdaj na Bali, a ne? Tam je tako fajn …« vem, da se je tam imel super in da je od tega nekaj »odnesel«, pa čeprav je bil star tri leta.

“Tega kuščarja z Balija se Maj spomni še danes. Če si ga pobožal po točno določeni točki na glavi, je zaprl oči in užival v božanju.”

Tina Guček svoje dogodivščine deli tudi na svojem blogu
Travel, Food and all things Good, ki ga lahko berete TUKAJ.

Foto: Tina Guček

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na anja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Mlada Slovenca, ki že dobro leto živita na Novi Zelandiji in nabirata kivije #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

 

Tina Guček, Tina Guček, Tina Guček, Tina Guček, Tina Guček, Tina Guček

“Nadvse si želim obiskati vasico Montolieu, kjer imajo kar 15 knjigarn in antikvariatov.” Alenka Štrukelj, knjižna blogerka

Ste tip dopustnika, ki mora v težo svoje prtljage vedno vračunati še knjige? Potem morate spoznati slovenski knjižni blog Literarna lekarna, ki ga ustvarja Alenka Štrukelj. Alenka si je s svojo srčnostjo, poglobljenostjo in načelnostjo pridobila veliko bralcev, hkrati pa k branju spodbuja nove. Vprašala sem jo, kakšna je popolna knjiga za poletno branje na plaži, kaj vedno vzame na dopust in zakaj se je zaljubila v Provanso. Odgovorila mi je obširno in nanizala kup čudovitih naslovov. Pripravite papir in pisalo.

Alenka Štrukelj, v svojem blogu se srčno in poglobljeno lotite kritik knjig, s katerimi navdušujete svoje sledilce. Zanima me, kakšna je po vašem mnenju idealna knjiga za poletni dopust?

Popolna knjiga za dopust je tista, ob kateri se v pišu poletnega vetriča in vonju po soli, ki ga ta prinaša z obale, zlekneš a v hladni senci in te posrka v svet zgodbe, da pozabiš, kje se pravzaprav nahajaš. Ko minevanje časa ni več pomembno in ko se realni prostor izmika in ga nadomesti tisti iz zgodbe. Žanr pri tem ni toliko pomemben, lahko je to kriminalni roman, ljubezenska zgodba, zgodbe, ki jih piše življenje … pomembna je magija brezskrbnega trenutka.

Foto: Alenka Štrukelj, osebni arhiv

Kje boste letos dopustovali? Katere knjige vam bodo delale družbo?

Kje bom dopustovala še ne vem. Vsekakor pa bodo z mano knjige. Katere? Na polici me čaka okrog 25 zanimivih del, ki so izšle pri slovenskih založbah v zadnjih dveh letih. Na mojem bralnem seznamu se bodo zagotovo znašle Bizarne zgodbe Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk, Kirka Madelline Miller, Serotonin Michela Houellebecqa, Tujka Claudie Durastanti in kratke zgodbe Agate Tomažič Nož v ustih. S svojima otrokoma bomo brali knjige Mina HB Susanne Mattiangeli, Najdenka iz Puhljevega gozda Stefana Boonena, stripe iz zbirke Šnofijeva druščina Boštjana Gorenca Pižame in Škatla Patricka Wirbeleita, ter nenazadnje bomo spoznavali Paragvaj skozi Paragvajske pravljice. Ker smo bolj potepuška družina pa bomo ideje za izlete iskali v družinskem popotniškem vodniku Irene Cerar Pravljične poti brez meja, s katerimi bomo raziskovali svet zamejskih Slovencev.

Ste se kdaj zaradi knjige zaljubili v kakšno destinacijo?

Pravzaprav je bilo mogoče ravno obratno. Od nekdaj me je vleklo v Francijo, še posebej na njen jug Provanso. Dišeča polja sivke, griči polni vinogradov in sadovnjakov, srednjeveški gradovi in ljubke vasice, polne ozkih uličic, ki v poletni vročini vabijo v svoje zavetje, da o umetnosti velikih mojstrov, ki so v svoja dela uspeli ujeti vso to magijo in kreativnost narave, niti ne govorim. Prvič sem jo obiskala leta 2005, drugič pet let kasneje z otroki, in obakrat sem bila začarana. Vse je bilo le še bolj intenzivno – barve, vonjave, ljudje …, kot sem si predstavljala. Z lahkoto si predstavljam, da bi v eni od vasic imela svojo kamnito hiško, z zelenim vrtom, kjer v senci s trto pokrite pergole ustvarjam svoj knjižni blog. Je bilo potem kaj čudnega, da sem tudi navdih za ime svojega bloga Literarna lekarna našla tam?

Kje točno in kako pa ste našli navdih za ime Literarna lekarna? Kaj pomeni?

Literarna lekarna se pojavi v knjigi nemške avtorice Nine George Svetloba v Provansi. Pariški knjigarnar Jean Perdu si na ladjici uredi knjigarno, ki ji da ime Literarna lekarna. V njej ne prodaja knjig, ki si jih bralci želijo, temveč tiste, ki jih potrebujejo. Kot pravi, za vsako bolezen in tegobo, ki pesti človeško dušo, obstaja ustrezna knjiga, ki jo lahko pozdravi. Perdu se tistega poletja odpravi na iskanje svoje dolgo izgubljene ljubezni svojega življenja, ki pa živi v Provansi. V knjigi spremljamo njegovo potovanje z Literarno lekarno od Pariza in vse do Azurne obale, kjer Perdu v magični svetlobi, ki ga odseva provansalska pokrajina, spet najde svoj mir. Ko enkrat obiščeš te kraje in skupaj z glavnim junakom odkrivaš nove (nadvse si namreč želim obiskati vasico Montolieu, kjer imajo kar 15 knjigarn in antikvariatov, čeprav v njej živi le dobrih 800 ljudi), jih ne moreš pozabiti in bi se rad nenehno vračal.

Foto: Alenka Štrukelj, osebni arhiv

Katera knjiga bo naj knjiga tega poletja?

Moja naj knjiga poletja bo zagotovo najnovejša knjiga Elene Ferrante Zlagano življenje odraslih. Kot velika navdušenka nad njenimi knjigami res težko čakam, da jo vzamem v roke. Z njo se bomo spet vrnili v Neapelj, kjer bomo skupaj z glavno junakinjo odkrivali skrivnosti, za katere starši mislimo, da jih znamo spretno skriti pred svojimi otroki.

Hvala, Alenka, za poletni mini intervju! Alenko in njen blog Literarna lekarna lahko spremljate na Instagramu LITERARNA LEKARNA

 

Še iščete lokacijo za svoj popoln poletni oddih?
Preverite ugoden izbor pri nas in v tujini: TUKAJ

 

PREBERI ŠE: https://www.vandraj.si/pravljicna-knjigarna-v-benetkah-kjer-nastanejo-najlepsi-selfieji/

Pravljična knjigarna v Benetkah, ki nas je povsem prevzela

 

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.