INTERVJU: Katja in Aljaž in najlepše ideje za izlete V dvoje

 

Ko so se na Katjo in Aljaža po nasvete za izlete začeli obračati prijatelji, sta se odločila, da jih bosta delila s širšo publiko. Danes lahko romantične fotografije, odlične ideje za izlete in nasvete za partnersko zvezo vsi najdemo na profilu V dvoje. Zakladnica za pare in vse ostale.

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo? 

Sva Katja in Aljaž, dva tako različna posameznika, da nikoli ni dolgčas, hkrati pa imava dovolj skupnih točk, ki naju povezujejo. V dvoje. 
Odkar sva se pred petimi leti našla v Avstriji, hodiva naokoli, odkrivava nove kraje in tako ustvarjava spomine. Že na začetku nama je bilo jasno, da bo to zanimiva skupna pot, polna dogodivščin, saj je Katjin moto: “Če ne greš, nimaš zgodbe.”, Aljažev pa: “Bomo neki.”.

Najina doživetja deliva tudi na družbenih omrežjih, s čimer dajeva parom različne ideje za preživljanje časa v dvoje. V praksi pa so ideje koristne tudi za samske in za preživljanje časa s prijatelji. 

Kdaj in zakaj sta začela ustvarjati vsebine za družbena omrežja? 

Odkar sva se spoznala, sva veliko naokoli, zato so se prijatelji pogosto obračali na naju, ko niso imeli idej, kam bi peljali boljšo polovico. Največ nasvetov so potrebovali ravno v času epidemije, ko smo bili omejeni glede potovanj. To je privedlo do ideje, da bi lahko najina doživetja delila z večimi ljudmi, ne le s prijatelji. 

Pregledala sva družbena omrežja in pred dobrim letom ustvarila nekaj edinstvenega in uporabnega. In tako je nastal profil @v.dvoje. Zaradi izjemno pozitivnih odzivov pa s tem z veseljem nadaljujeva in še naprej spodbujava ljudi za izletkanje. Da delava nekaj koristnega, potrjujejo sporočila parov, ki so jim objavljene ideje za preživljanje časa v dvoje prišle prav, kar pa je dejansko glavni namen najinega profila.

Ali je ustvarjanje vsebin za družbene medije zraslo do te mere, da vaju kam že povabijo? 

Ja. Dobivava različna povabila, ampak sprejemava le tista, za katera presodiva, da bi bila sledilcem zanimiva in koristna. To je glavni pogoj. Drugače niti nima smisla. In kar ne bi priporočala prijateljem, tudi ne deliva na družbenih omrežjih.

Koliko časa porabita za ustvarjanje vsebin? 

Veliko ljudi misli, da je vodenje takšnega profila enostavno, vendar je v ozadju ogromno vloženega časa in energije. Ne gre le za pripravo objave, čeprav že samo fotografiranje, snemanje in nato urejanje fotografij in videoposnetkov ter pisanje opisa s čimbolj koristnimi informacijami, vzame nekaj ur. Vodenje takšnega profila zahteva tudi odpisovanje na sporočila. Ne moreva verjeti, koliko ljudi se na naju obrača za različne nasvete in priporočila. Ne samo za izlete in oddihe, ampak celo za zaroke. Z veseljem vsakemu pomagava, vendar nama to vzame ogromno časa. Je pa definitivno vredno.

Tik tok ali Instagram? Kateri vama je ljubši? Zakaj? 

Definitivno Instagram. Glavni razlog je skupnost s prečudovitimi posamezniki, ki za naju niso samo sledilci, ampak jih dojemava kot prijatelje. Na Instagramu poteka več obojesmerne komunikacije kot na TikToku in zaradi tega so odnosi bolj osebni.

Kje dobita ideje za vajine izlete? 

Največkrat slišiva vprašanje: “Pa kje vidva to najdeta?” in odgovor je – povsod. Za nekatere kotičke izveva preko pogovorov z domačini, po priporočilih prijateljev, nekatere čisto po naključju odkrijeva, kakšne zaslediva tudi na družbenih omrežjih… Vse lokacije, ki so nama zanimive, si shraniva, da lahko potem lažje načrtujeva izlete.

Veliko raziskujeta Slovenijo in njene manj poznane kotičke. Kateri del Slovenije vaju je do sedaj najbolj navdušil? 

Težko bi izpostavila samo en del Slovenije. Celotna Slovenija naju vsakič znova navduši, ker je na relativno majhnem območju toliko zanimivih in raznolikih (bolj ali manj poznanih) kotičkov.

Najbolj romantična izkušnja v Sloveniji? 

Imela sva kar nekaj zelo romantičnih izkušenj, ampak kot najbolj preprosto in cenovno ugodno romantično izkušnjo bi izpostavila večer na gradu Socerb, kjer sva opazovala prekrasen sončni zahod in razgled na Tržaški zaliv.

Velikokrat predstavljata tudi slovenske restavracije. Katere so vajine najljubše? 

Na prvi zmenek sva šla na večerjo v CUBO-ta, zato se tja rada vračava za kakšne posebne priložnosti. Med najljubšimi in najbolj obiskanimi pa je definitivno Hood burger, kjer sva že kar stalna gosta.

Kaj vaju pri izletih in potovanjih najbolj privlači? 

Privlačijo naju adrenalinska, zabavna, romantična in edinstvena doživetja. Sva ljubitelja lepih razgledov, sončnih zahodov in vzhodov, morja, adrenalina, dobre hrane in pijače ter dobre družbe. Razlikujeva pa se glede navdušenosti nad športom in umetnostjo. Aljaž obožuje različne športne aktivnosti – od kolesarjenja, pohodništva, bordanja, do surfanja in kajtanja, Katjo pa bolj kot šport privlači umetnost. Zato na izletih in potovanjih iščeva ravnovesje med dejavnostmi na športnem področju in umetniškem ter kulturnem. 

Sta ljubitelja narave, glampinga in posebnih izkušenj. Lahko izpostavita 3, ki so vaju navdušile? 

Najbolj naju je navdušilo nočno sankanje na Krvavcu, piknik na Bohinjskem jezeru in zipline nad Bovško dolino.

Kako kreiranje vsebin in sama potovanja vplivajo na vajino zvezo? 

Potovanja in skupna doživetja naju bogatijo in povezujejo. Čeprav so vsebine na najinem profilu osredotočene na Slovenijo in sosednje države, zelo rada potujeva tudi v bolj oddaljene države. Takšna potovanja, ko skupaj spoznavava tujo kulturo, naju še toliko bolj zbližajo. Zaradi potovanj v tuje države znava še bolj ceniti to, da živiva v Sloveniji. 

Potovanja in ustvarjanje vsebin na splošno pozitivno vplivajo na najino zvezo. Kdaj pride seveda do konfliktov, do katerih drugače verjetno sploh ne bi prišlo, ampak se jih trudiva sproti reševati, ustrezno in učinkovito komunicirati ter se prilagajati en drugemu. Vse to pa vpliva na izboljšanje kvalitete najine zveze.

Kje se vidita čez 5 let? 

Čez pet let si želiva, da bova odkrila še veliko lepih krajev, doživela ogromno zabavnih, adrenalinskih, romantičnih in edinstvenih stvari. Odkar sva se spoznala, se poigravava z mislijo, da bi se za nekaj mesecev podala na pot s kombijem, tako da se morda v prihodnjih letih ta želja realizira. Definitivno pa si v naslednjih petih letih želiva ustvariti družino in se z otroki vračati na najlepše kraje ter skupaj z njimi doživeti še veliko lepega.

HITRIH 6

Najljubša država: Slovenija

Najljubše mesto: Milano – ker je bilo to prvo mesto, ki sva ga skupaj raziskovala 

Najljubša plaža: Polidor

Najljubša kulinarika: italijanska

Naljubši način transporta: avto

Najljubši jezik: slovenščina – tudi zaradi dvojine

Katji in Aljažu lahko sledite na njunem Instagram profilu V dvoje. 

 

Foto: Katja in Aljaž, V.dvoje

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na anja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Slovenski par, ki živi v kombiju in se vsako jutro zbudi v novem kraju #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

 

“Vse, kar potrebuješ, je pogum!” – Anja Širovnik in Kaja Casar o selitvi na Tenerife

Anja Širovnik in Kaja Casar sta tisti tekmovalki resničnostnega šova, ki sta s svojo simpatičnostjo osvojili največ gledalcev. Njuna priljubljenost je na družbenih omrežjih zrasla visoko in pogumno sta zagrabili ponujeno priložnost. Ker jima delo na družbenih omrežjih to omogoča, sta spakirali kovčke in sledili svojim sanjam po soncu in morju. Z majem sta se preselili na Kanarske otoke. Pravita, da nista potrebovali drugega kot pogum.

Kako bi se predstavili tistim, ki vaju še ne poznajo? 

Sva Kaja Casar in Anja Širovnik, spoznali sva se v resničnostnem šovu in razvili prijateljstvo. Radi potujeva, radi dobro jeva, radi športava. Imava veliko skupnih interesov, zato z veseljem preživljava čas skupaj. Ker opravljava isto delo, sva se odločili, da se skupaj podava na novo preizkušnjo in se skupaj preseliva na Kanarske otoke. 

Zelo lepo je opazovati, kako se iz neke skupne izkušnje razvije takšno prijateljstvo. Vidve sta se celo odločili za življenje pod isto streho. In to na kanarskih otokih. Kaj je pripeljalo do tega? 

Želeli sva si spremembe, želeli sva si toplo vreme, morje in sonce. Zaradi dela kreiranja vsebin za podjetja, sva vseeno želeli ostati nekje v Evropi, da lahko s tem nadaljujeva. Da je ista valuta, isti standard, da poznava jezik. (Obe obožujeva španščino). Kanarski otoki so bili idealna izbira. 

Kako sta izbrali otok in zakaj? 

Prva izbira so bili Tenerifi. To je otok stalne pomladi. Temperatura je prava skozi celo leto. Odločili sva se, da greva poskusno, za en mesec, da vidiva, če nama življenje ustreza. Ni bil potreben cel mesec, že po dveh tednih sva vedeli, da je to to. Atmosfera, “vibe”, čudovito je! Začeli sva iskati stanovanje in se odločili, da z majem zaživiva na Tenerifih. 

Kakšno je življenje na Kanarski otokih? Kako se razlikuje od tega v Sloveniji? 

Bolj preprosto je, ljudje so bolj sproščeni, prijazni, odprti. Sprejemajo naju brez predsodkov, zavisti. Presenečeni sva bili na primer, kako so povezani, kako jim ni težko priporočiti sosednje trgovine, če v prvi nečesa nimajo ali imajo slabše. Tu je otoško, morsko življenje. Sproščeno, prijetno, lažje, preprosto. Težko se opiše z besedami. 

Torej niti ni bilo težko zapustoti službe in se podati v neznano? Sta sploh imeli kakšne pomisleke? 

Ne! Če ne poizkusiš, ne veš. Saj nimaš kaj izgubiti v resnici. Če ni ok, se vrneš. Greš, pogumno. Pogum je vse, kar potrebuješ 

Kakšno službo bosta opravljali? Je težko dobiti službo?

Trenutno imava srečo. Izkoristili sva priliko prepoznavnosti na družbenih omrežjih in imava veliko dela. Tako da bova potencialno dodatno delo kombinirali s tem. Ni lahko, je težje kot izgleda v resnici. Veliko je organizacije in samodiscipline. Predvsem to, da ločiš delo in zabavo. Za dodatno delo na Kanarskih ni problema, ni težko najti službe, saj gre za turistično destinacijo. Vedno lahko dobiš delo v nekem lokalu. Že prvi dan so nama povedali, da ne potrebujeva niti znanja španščine, če bi želeli delati. Če želiš delati, se hitro najde nekaj. 

Kako pa je s stanovanji? Kakšne so cene? 

Cene so odvisne od lokacije. Nižje so na severu otoka, kjer je slabše vreme. Cenejša so stanovanja, ki so v hribu. Za južni del otoka pa so cene primerljive s cenami v Ljubljani. Tudi cene v trgovini so zelo podobne slovenskim. 

Zakaj sta se vrnili in kdaj spet odhajata? Kako dolgo planirata ostati?

Vrnili sva se izključno zato, da se dobro pripraviva. Da pametno spakirava, da urediva vse, kar morava urediti. Kajo je čakala še operacija kolena, zaradi poškodbe v Exatlonu. Torej zato, da lahko začneva tam na sveže, brez skrbi. Kako dolgo bova ostali? Bova videli. Stanovanje imava zaenkrat za 3 mesece.

Bosta svoje dogodivščine delili na Instagramu? Vama to vzame veliko časa? Planirata vsebino vnaprej ali se je lotujeta spontano? 

Seveda! V bistvu vzame cel dan. Ljudi zanima, kaj počneva, kaj se dogaja in trudiva se prikazati čimveč. Večino stvari posnameva spontano, sploh storije. Želiva, da je pristno. Veliko časa vzamejo tudi sodelovanja, kjer morajo biti objave bolj organizirane. Ne vidi se, ampak: izbrati morava obleko, se urediti, frizura, make up, izbrati lokacijo, kadre, prave kote, … umestiti izdelek v najino življenje, kontekst, zgodbo. Narediti vse skupaj zanimivo in hkrati zares pristno. Ne izgleda, ampak dela je ogromno. Veliko časa preživiva online, Najine misli so obremenjene. Zato si trudiva vzeti tudi dan brez telefona. Da zbistriva misli. Super je tudi surfanje, ker v vodo ne moreva vzeti telefona (smeh).

Želimo vama vse naj naj naj naj najlepše in se veselimo objav. Za konec še: Kje se vidita čez 5 let? 

Hvala! Veseli bova vašega spremljanja! Kje se vidiva čez pet let? Trenutno je najin moto: “go with the flow”. Včasih sva vse planirali, pa sva ugotovili, da je bolje, če se samo prepustiš. Zdi se nama, da naju pot ne bo kmalu zanesla nazaj v Slovenijo, ampak puščava odprto tudi to možnost. 

Anji in Kaji lahko na novi poti sledite na njunih Instagram profilih. Anja Širovnik bo svoje dogodivščine objavljala TUKAJ , Kaja pa TUKAJ.

 

 

Foto: Anja Širovnik in Kaja Casar

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na anja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Slovenski par, ki živi v kombiju in se vsako jutro zbudi v novem kraju #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Slovenski par, ki živi v kombiju in se vsako jutro zbudi v novem kraju #intervju

Alja Nike Skrt in Mihael Žgajnar sta par, ki živi svoje sanje. Kako? Tako, da vsako noč sanjata nekje drugje, njuna postelja pa stoji na štirih kolesih. Marca sta se namreč preselila v predelan bivalni kombi, ki sta mu nadela ime Berti in šla na pot …

Alja Nike Skrt je dekle, ki ga številni Slovenci že kakšno desetletje spremljamo na Instagramu. Mimogrede – danes ji tam sledi že prek 20 tisoč ljudi! Prav ta trenutek pa lahko na njenem profilu v živo spremljate dogodivščino, na katero sta se podala s partnerjem Miho. Trenutno živita v Bertiju, njunem predelanem kombiju, ki ju bo popeljal po številnih imenitnih kotičkih Evrope. Ker jima karierna pot to omogoča, lahko iz Bertija tudi delata na daljavo, zato njuno življenje na štirih kolesih ni nujno strogo časovno omejeno. Kam vse ju bo zaneslo?

V tokratnem Vandraj intervjuju sva z Aljo klepetali o tem, kako sta se navadila na življenje na nekaj kvadratnih metrih, kako so takšna neskončna potovanja pravzaprav lahko ugodnejša od najemnine v Ljubljani in kako drugače jima na poti tečejo dnevi …

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva Alja in Miha, strastna popotnika, ljubitelja fotografije, zaljubljena v hribe in dolge kolesarske ture. Navdihujejo naju raziskovanja in odkrivanja novih krajev ter vračanja na ljube kotičke. Doživetja naju osrečujejo, širijo obzorja, izpopolnjujejo in so za naju največji zaklad. Osvajanje novih vrhov, kolesarjenje po še neobiskanih cestah, sprehajanje skozi odmaknjene vasice, izgubljanje v mogočnih mestih, lovljenje sončnih zahodov na klifih, spanje pod zvezdami … so reči, ki nama dajejo občutek svobode, hvaležnosti in zadovoljstva.

Začetek marca sta se torej podala na imenitno dogodivščino. Kakšni so po prvih nekaj tednih vtisi o življenju v kombiju, ki sta ga poimenovala Berti? Kaj pogrešata in česa popolnoma nič?

Zadnjih nekaj let sva ogromno prepotovala z najinim sedaj ‘bivšim’ karavanom, kjer sva na podrtih zadnjih sedežih pod zvezdami prespala na desetine noči. Od nekdaj pa sva sanjala o pustolovščini, kjer bi brez časovnih omejitev lahko na tak način živela dlje časa. In letos sva si željo končno uresničila! Kupila sva si kombi, ga malo preuredila in osvežila, in se podala na pot.

Z Bertijem smo sedaj na popotovanju že dva meseca in oh, kako hitro beži čas! Večino časa še kar ne dojameva, da se vse skupaj zares dogaja, spremenila pa bi le to, da bi čas počasneje tekel! Prav noben dan si ni podoben, skoraj vsako jutro se zbudiva na drugi lokaciji in odkrivava nove kraje – včasih peš, včasih s kolesom. Brezciljno se izgubljava po barvitih ulicah, hribolaziva in osvajava vrhove, za katere prej še nikoli slišala nisva, kolesariva mimo cvetočih polj in grizeva razgledne prelaze. Ko pa nama zapaše mestni vrvež, skočiva v kakšno večje mesto in se naužijeva ‘civilizacije’. Na življenje na nekaj par kvadratnih metrih sva se že povsem navadila – kuhava bolj preprosto, oblačila pereva precej bolj poredko kot doma, spiva pa enako dobro, če ne še bolje! Pogrešava pa samo prijatelje in družino – vse drugo je tako zelo drugače, novo in razburljivo, da nama nič od doma ne manjka.

Kako strogo – če sploh – je zarisana vajina pot? Kako izbirata naslednjo destinacijo?

Običajno sva si najina potovanja splanirala precej do potankosti, s pomočjo Google mapsov in Excel tabelic, tokrat pa sva si rekla, da bo čar ravno v tem, da se ne omejujeva. Želela sva si le to, da prečeševa čim več zahodne in severne Evrope. No po nekaj tednih življenja na poti in popotovanja sva ugotovila, da sva si zadala kar precejšen zalogaj in da nama na državo pripada manj kot mesec. Kar vsekakor ni dovolj, a se kljub temu poskušava naužiti čim več. Tako da ja, imava ‘seznam držav’, natančnejše mikrolokacije pa definirava sproti oz. si privoščiva vsaj malo spontanosti.

Kaj pa časovni okvir, za koliko časa je vajino življenje postavljeno na štiri kolesa?

Pred odhodom na pot sva si zadala, da se do jeseni vrneva domov, a se nama z vsakim dnem močneje dozdeva, da se bo tole popotovanje, če le ne pride kaj hujšega vmes, še malo zavleklo …

In kako je videti vajin dan?

Čisto zares je prav vsak dan drugačen, jaz jih delim kar na:

– dneve doživetij, to so dnevi, ki jih od jutra do večera preživiva zunaj. Bodisi na kolesu, bodisi na hajku. In take dneve imam najraje. Svež zrak, neprecenljivi razgledi in nepozabne dogodivščine.

– počasni dnevi so dnevi, ki običajno nastopijo po parih dneh doživetij. So dnevi brez cilja oz. dnevi, ko je edini cilj, da nisva lačna. Takšni dnevi so najlepši taki, ko je Berti sparkiran nekje na samem in ni okoli naju nikogar.

– real life dnevi pa so ponavadi takrat, ko dežuje in naju ni strah, da kaj zamujava. Take dni posvetiva delu – delu na poti, pospravljanju, tankanju, nakupovanju hrane in vsem ostalim opravkom, ki pridejo sproti.

Sicer pa dnevi tečejo povsem drugače. Že samo ‘življenje’ vzame veliko časa (smeh). Npr. v kombiju moraš vse sproti pospravljat, ker če ne, ne moreš nikamor stopit, kaj šele se odpeljat naprej. Nimaš tudi pomivalca, ki bi namesto tebe opral posodo. Ko daš prati perilo, moraš najprej najti pralnico in potem tam počakat na vrsto, itd. Ko se želiš oblečt, moraš najprej vse košare z oblekami prestavit, da najdeš tisto kar iščeš – in predstavljaj si to z dvema osebama na 2 kvadratnih metrih. Pa vsak dan sproti najti lokacijo, kje boš spal, itd. itd. A za naju so to sladke skrbi.

Sta kombi še kaj predelovala in prilagajala svojim potrebam? Kakšen izziv je bil to?

Najin kombi je bil včasih pekarna, potem pa ga je že prejšnji lastnik osnovno predelal. Midva pa sva opravila še par manjših mizarskih del, celo notranjost pobarvala na belo in dodala en kup okraskov.

Priprave so tekle slaba dva meseca. Veliko je bilo papirologije, vezane na kombi in na samo potovanje, veliko raziskovanja in razmišljanja, skakanja naokoli in urejanja raznoraznih reči. Ogromno sva postorila sama, nekaj stvari pa sva prepustila tudi strokovnjakom (predvsem tehničnih, vezanih na vozilo). Načrtovala sva predvsem z mislimi na najin nov življenjski slog, kaj vse bova potrebovala, da nama bo čim bolj udobno na poti, da se, ko enkrat ‘odrineva’ lahko v čim večji meri prepustiva samemu popotovanju.

V enem od zapisov sta zaupala, da je življenje na poti dejansko cenejše od najemnine v Ljubljani. Kako dolgo sta varčevala za nakup kombija in kako je danes videti vajina služba?

Res je. V življenju ima vsak posameznik svoje prioritete. In moja največja želja je od nekdaj videti in doživljati, ne kopičiti. V praksi to pomeni: namesto na počitnice v hotele – na počitnice v prtljažnik pod zvezde, namesto v restavracijo – na piknik dekco, namesto na plačljive aktivnosti – peš ali s kolesom v naravo, itd. Zame to niso odrekanja, ampak prerazporejanje za tisto, kar mi pomeni največ. Nakup vana je zagotovo precej velika začetna investicija, a tudi tukaj imaš na voljo nek razpon. Res pa je, da zna posamezna odločitev prinest tudi en kup nepredvidenih stroškov. No, v vsakem primeru je lažje, če se za nakup odločita dva. V najinem primeru je to izkupiček večletnega varčevanja.

Samo življenje na poti pa je potem dejansko ugodneje od najemnine v Ljubljani. Poleg fiksnih stroškov (zavarovanje in telefon), trošiš praktično samo za hrano (kjer spet lahko prišparaš, če se znajdeš) in bencin. Pa vsake toliko za plin, elektriko imava midva na sonce, vodo pa tankava na štirnah.

Trenutno je najin edini vir prihodkov ustvarjanje vsebin za naročnike in najine kanale. To v praksi zajema vse od researcha, snovanja konceptov, iskanja lokacij, ‘modelinga’, post-produkcije, pisanja, vmes pa še en kup sestankovanja, mailov, papirologije, vodenja financ in izdajanja računov. Je pa to delo, o katerem sem sanjala od nekdaj in služba, za katero sem neizmerno hvaležna in srečna, da sem si jo ‘zgradila’.

Kako so vajino odločitev, da svoje življenje preselita v kombi, sprejeli vajini bližnji?

Moji starši so krivi, da so me sploh navdušili za popotovanja in mi razkazali svet, saj sem potovala že od malih nog. Ker so bili vajeni, da sem že v mladosti ogromno potovala in odšla na raznorazne gimnazijske in študentske izmenjave ter potiho sanjala o življenju v kombiju, jih odločitev niti ni tako presenetila. Bolj je presenetilo mene, s kakšnim navdušenjem so naju podprli! Tudi Mihova družina je bila neizmerno vesela za naju. Da ne govorim o prijateljih! Zdaj samo še upava, da naju končno kmalu kdo obišče. 🙂

Sledilci na Instagramu – ki je kar 20 tisoč! – vaju sicer poznajo kot zagrizena hribolazca, gorska in cestna kolesarja, fotografa in zbiratelja lončnic – te zelene rastline smo prav tako pogosto občudovali na profilu. Kdo jih zdaj zaliva in občuduje?

Večino mojih preljubih rastlin sem pred odhodom na popotovanje oddala v nove domove, nekaj čisto malega pa me čaka doma, pridno pa jih zalivata moja mami in ‘tašča’. 🙂

Kako stresno je spakirati svoje življenje na nekaj kvadratnih metrov in kaj sta naredila z vsem, kar sta pustila za sabo?

Zdi se mi, da sva odpotovala tako na hitro, da sva se takrat več ukvarjala z Bertijem, kot pa z nama. Tako da sva spakirala res last minute in vsaj jaz precej brezglavo! Sicer pa imava to srečo, da sva lahko vse ostale stvari pustila doma, pri starših.

Se je v zadnjih dveh letih vajin odnos do potovanj in njihove še do predlani samoumevne dostopnosti kaj spremnil?

Definitivno! Čeprav je celotna situacija prinesla tudi veliko dobrega – na novo sva se zaljubila v domače kraje in odkrivala kotičke naše dežele, ki jih sicer morda nikoli ne bi. Spomnim se, kako zelo srečna sem bila, ko sva lahko prečkala občinsko mejo, pa potem regijsko, to so bili dnevi! Ko sva šla prvič čez mejo, v Italijo, sem sredi trga v Benetkah na ves glas jokala!

Za to, da sva tukaj in zdaj, kjer sva, sva neizmerno hvaležna in zares srečna, da svet spet lahko doživljava brez omejitev.

Si predstavljata potovanje, na katerem ne naredita niti ene fotografije?

Ne. Fotografija je poleg pohodništva in kolesarjenja najina velika strast in pogled skozi objektiv je za naju kot platno za slikarja. Narava naju navdihuje, iskanje motivov pa osrečuje. Neizmerno pa uživava tudi v urejanju fotografij, delanju kolažev in v pripovedovanju zgodb ob spremljavi fotografij najinim najbližjim.

Kateri je najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

Samo pojdi, svet te čaka z odprtimi rokami! In o izzivih ne razmišljaj vnaprej, s problemi se boš, če že, ukvarjal takrat, ko bodo nastopili.

Sta imela na kakšnem potovanju tudi kakšno neprijetno izkušnjo?

Zaenkrat še nobena stvar ni bila tako huda, da bi si jo zapomnila. Ko pogledam nazaj, se spomnim le dobrih stvari!

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

To, da za potovanja potrebuješ veliko denarja! Mislim, da se res da ogromno doživeti in odkriti, če si le pripravljen sprejeti kakšne kompromise oziroma prerazporediti prioritete.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Da nič ni tako zelo hudo, kot se zdi na prvi pogled!

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata?

Zaenkrat še nič ne pogrešava, lahko se pa slišimo spet čez par mesecev! 🙂

HITRIH 6

Najljubša država: Dva meseca nazaj bi rekla Islandija, danes pa Španija
Najljubše mesto: Za kolesarjenje Girona, za hribolazenje Granada, za vajb pa Sevilla
Najljubša plaža: Bela plaža na Lošinju, ker jo imaš čisto samo zase
Najljubša kulinarika: mediteranska
Naljubši način transporta: kolo
Najljubši jezik: francoski

FOTO: Alja Nike Skrt / osebni arhiv Alja Nike Skrt Alja Nike Skrt Alja Nike Skrt

Alji, Mihu, Bertiju in njihovim dogodivščinam lahko sledite na Instagram profilih: @aljaskrt in @mihael.cc

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: 1000 ur zunaj: Gozdarka iz Bohinja z najboljšimi idejami, kaj početi v naravi #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

“Otok Krk je raj za otroke!” – z Mami blogerkami o Naj družinski destinaciji 2022

Mami blogerke so v aprilu obiskale že tretjo destinacijo, ki se poteguje za naslov Naj družinska destinacija 2022. Skupaj z Megabonom so tokrat izbrali Hotel Malin na otoku Krku. Kako so se imeli, je destinacija res najboljša za otroke? Vse to in še več smo vprašali Mami blogerke!

Zakaj ste izbrali hotel Malin na Krku?

Zagotovo smo vedeli, da moramo na seznam Naj družinskih destinacij umestiti otok Krk. Gre za med Slovenci najbolj priljubljen otok, ker je blizu, ker ima čisto vodo in lepo naravo. Na Megabonu so nam priporočili hotel Malin. Hotel sicer ni specifično družinski hotel, kot je bil na primer Lišanj, ampak ustreza vsem pogojem, ki smo si jih za Naj družinske destinacije zadali. Hotel ima svojo plažo, čudovito teraso z bazenom, udobne sobe, veliko igralnico in krasno lego ob mestecu Malinska.

Kdo je obiskal Malin?

Malin sta obiskali dve družini  Mami blogerk. Blaž, Tjaša in dojenček Kris, ki ustvarjajo blog Midvakuhava.si in Anja, Uroš, osemletna Nina in štiriletni Ian, ki ustvarjajo blog Maminamaza.si. Želeli smo preveriti, kakšna je ponudba za najmlajše, mlajše in malo večje otroke. Vse naše izkušnje smo live delili na zgodbah v Instagramu: https://www.instagram.com/stories/highlights/17936283787945957/

Je hotel Malin izpolnil vaša pričakovanja?

Zagotovo, ja. Sama stavba je že na pogled mogočna in krasno umeščena v okolje. Sobe so moderne, z balkoni ali terasami, ki večinoma gledajo proti morju. Do morja se spustiš po klančku, mimo parkirišča. Vmes ni ničesar drugega. Plaža je betonska, so pa poskrbeli, da sta na njej dva velika peskovnika, nekaj igral in morski bazenček z nižjo vodo za otroke. Voda je kristalno čista, atmosfera s palmami in borovci pa pričara vse tisto, kar potrebuješ za popoln oddih. Otok Krk kot tak, s plažami, čistim morjem in atmosfero, pričara pravi raj za družine!

Kako je s ponudbo za otroke?

Hotel ima krasno igralnico in zunanja igrala. Igralnica je odlično opremljena, mi smo v njej preživeli kar nekaj časa in se kregali, ko smo morali ven. Na terasi je bazen za otroke, ki žal še ni bil odprt v času našega bivanja (je odprt v sezoni). Imajo posteljico za dojenčka (ob doplačilu), mini kuhnijski kotiček v sobah in stolčke za dojenčke v jedilnici. Všeč sta nam bila velika peskovnika na plaži.

Ste kje pričakovali manj ali več?

Poleg čudovite atmosfere bi v pozitivno smer zagotovo izpostavili odlično lego. Ker je hotel obdan z rastlinjem, skrbi za odlično senco in si predstavljamo, da je poleti temperatura idealna za mirne dneve in večere. Navdušila nas je velika igralnica, čeprav bi odpiralni čas bil boljši. Nismo pričakovali takšne terase z bazenom in razgledom. Malo več smo pričakovali od hrane, ker to največ gostov izpostavi kot odlično, a smo potem imeli krasno izkušnjo v njihovi restavraciji Mulino na plaži.

Kaj ste počeli? Ste se odpravili tudi kaj po okolici?

Ker nas je tako zelo navdušil hotelski bazen, smo veliko časa preživeli tam in seveda spodaj na plaži. Plaže so čudovite! Sprehodili smo se do Malinske in skozi marino, center, vse do hotela Haludovo. Sprehod ib morju po Malinski, s sladoledom v roki, je bila čudovita izkušnja. Raziskovanje zapuščenega hotela pa taka, ki je ne bomo zlepa pozabili. Zadnji dan smo zaradi močnega vetra Krk zapustili malo prej, kot je bilo mišljeno, a vseeno nam bo v spominu ostalo predvsem veliko morja in sonca.

Je to do sedaj vaša najljubša Naj družinska destinacija?

Uff, zelo zelo zelo težko bomo izbrali najboljšo! Family hotel Lišanj je bila neverjetna izkušnja, ko je vse od prve do zadnje sekunde prilagojeno otokom. Maslinica nam je pričarala tisto nostalgijo, ki jo nosimo v sebi, ko na svetu ni nič bolj pomembno kot tisti sončen dan z družino na plaži. Hotel Malin pa nas je navdušil z neprimerljivo otoško atmosfero, čudovitimi plažami, kristalno čisto vodo in možnostmi za raziskovanje otoka.

Komu bi priporočali oddih v hotelu Malin?

Vsem družinam, ki so malo bolj zahtevne, kar se tiče lokacije hotela, urejenosti sob, bazena in ponudbe na splošno. Tisti, ki radi na plaži kaj dobrega pojejo in spijejo. Tistim, ki si želijo sodobno urejenih sob. Hotel Malin bi priporočili tud tistim, ki se z vročine radi umaknejo v zavetje sence, tistim, ki so pripravljeni s sprehodi raziskati okolico in tistim, ki jim veliko pomeni atmosfera. V hotelu in okolici ni veliko sodobne, umetne animacije za otroke. So pa pesek, voda, kamenčki in sladoled.

Ponudbo za hotel Malin si lahko pogledate TUKAJ. 

Mami blogerkam in njihovemu iskanju Naj družinske destinacije 2022 sledite TUKAJ. 

 

Foto: Mami blogerke

INTERVJU s Slovenko, ki jo je želja po boljšem življenju odpeljala v Celovec

Ana Režek je tista Instagramerka, ki vsak dan znova poboža našo dušo z lepimi fotografijami in zapisi za osebno rast. Njena želja po boljšem življenju jo je, s partnerjem in tremi otroki, vodila v Avstrijo. Zaupala nam je, kakšno je življenje v Celovcu, kaj moramo tam doživeti in kje jesti, ko smo na obisku.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo? 

Moje ime je Ana Režek. Odraščala sem med Ljubljančani, danes pa z družino živim na drugi strani Alp, v Celovcu. V prvi vrsti sem ženska, ki v natrpanih vsakdanjikih išče in tudi najde čas zase. Vzeti si čas zase, se mi zdi ključnega pomena za osebni razvoj, dobro počutje, zdravje in medsebojne odnose. V prostem času se zelo rada izgubim v čudoviti naravi, obožujem dolge sprehode med zelenimi krošnjami (pa tudi po starih meščanskih ulicah). Dan najraje začnem s treningom v fitnesu, še rajši pa z dolgim tekom na svežem zraku. Zelo rada berem dolge romane, brskam po novem znanju in čvekam ure in ure po telefonu s sestro. Sem mama treh otrok, petletniku in dvoletnima enojajčnima dvojčicama. Srečno sem poročena že 7 let in menim, da mi je odnos med mano in možem dal največjo osebno šolo, za kar sem neizmerno hvaležna. Po poklicu sem diplomirana medicinska sestra, zaposlena v domu starejših. S starostniki delam že kar nekaj let in prav delo z njimi mi postaja vedno bolj srčno. 

Kako to, da ste se preselili v Celovec? 

Ne vem točno, kakšna je trenutna situacija z zdravstvenimi delavci v Sloveniji, ampak leta 2015, ko sva se preselila v Avstrijo, je bilo stanje kar precej zastrašujoče. Oba z možem sva zdravstvenika in pred letom 2015 so bili v Sloveniji za medicinsko sestro slabi plačilni pogoji. Napredovanja so bila zamrznjena, za težko troizmensko delo smo prejemali minimalno osnovno plačo, regres je bil v višini vikend izleta, božičnica sir in med, mesečno smo oddelali vrtoglave številke nadur, ki niso bile nikoli izplačane itd. Vse to je seveda privedlo do nezmožnosti nakupa stanovanja in ostalih sredstev za neko normalno povprečno življenje v Sloveniji. Po moji diplomi, aprila 2015, sva dobila možnost za zaposlitev v Avstriji in to priložnost sva zagrabila. Najina odskočna deska je bil Dom starejših v Schladmingu. Nekje leto kasneje pa sva se preselila bližje v Celovec, kjer bivamo še danes.

Kako se življenje v Avstriji razlikuje od življenja v Sloveniji? 

Če bi na kratko odgovorila lahko rečem, da je življenje tukaj povsem drugačno, kot življenje v Sloveniji. Že jezik, ki ga govorimo je povsem drugačen, pa vendar je v Celovcu življenje, v primerjavi s Schladmingom, bližje življenju v Sloveniji. Kljub temu so številne razlike, seveda. 

Avstrijski narod ravna oz. se zelo drži zakonskih predpisov, velikokrat povedo, da je tako po zakonu in drugega ni za storiti. Tudi šolanje tukaj je povsem drugače. Če vzamem za primer leta izobraževanja npr. Slovenija ima 9-letno osnovno šolo, Avstrija ima 4-letno osnovno šolo, nato 4-letno nižjo gimnazijo in potem čisto različno število let za nadaljna izobraževanja, poklicne srednje šole nimajo. V Avstriji je za vse moške in ženske obvezno 6-mesečno vojaško ali civilno služenje. Kot zanimivost, Avstrija nima srednjih medicinskih sester, ima le program bolničar negovalec in diplomirana medicinska sestra. Za diplomirano medicinsko sestro pa ne potrebuješ predhodnje gimnazijske ali pa poklicne mature. 

Kaj najbolj pogrešaš in kaj najmanj? Je v Celovcu veliko Slovencev? 

V Celovcu seveda najbolj pogrešam svojo družino in prijatelje. A sem vesela, da smo oddaljeni le dobro uro vožnje in da živimo v informativni dobi, tako, da smo praktično vsak dan v kontaktu. Pogrešam babico in dedka za kakšno varstvo otrok, a z leti sem ujela svoj (najin) ritem in moram reči, da nama, kar gre. Pogrešam slovensko hrano, čeprav sem se skozi leta dobro izurila v iskanju alternativnih živil. Kar najmanj pogrešam je občutek, ali bom lahko prišla finančno čez mesec, ali bomo lahko odšli za vikend na morje, ali bom imela še dovolj denarja za to in ono.

V Avstriji je za mlade družine in zdravstvene delavce zelo dobro poskrbljeno in to je glavni razlog, da smo tukaj še danes, če odmislim to, da imamo sedaj tukaj urejeno življenje, tako midva, kot najini otroci. Seveda, v Celovcu je ogromno Slovencev in tudi mnogo koroških Slovencev. Tudi v službi imam kar nekaj sodelavk Slovenk, prav tako pa je redkost če kateri od stanovalcev v službi ne zna slovenskega jezika. Celovec ima kar nekaj dvojezičnih vrtcev in tudi šol, slovensko knjižnico in nekatere urade. Veliko je tudi slovenskih zdravnikov, ki govorijo oba jezika. V Celovcu si zelo prizadevajo za ohranjanje dvojezničnosti in slovenske kulture. 

Kako je opazovati domovino z druge perspektive? 

Slovenija bo vedno moj dom. V Sloveniji imam družino, prijatelje, korenine, spomine, ki me vežejo na mojo mladost. V Slovenijo se vedno rada vračam in prav tako moji otroci. Slovenija bo vedno moje toplo zavetje.

Kako je selitev vplivala nate kot osebo? 

Ne vem, kakšna oseba bi bila, če bi ostala v Sloveniji, vem pa, da sem (oz. postajam) takšna oseba, kot si želim biti. Selitev v tujino je v prvem letu bila kar stresna, predvsem zato, ker nisem poznala nemškega jezika in občutek nezmožnosti izražanja samega sebe, svojega mnenja in znanja res ni prijeten. Prav zaradi neznanja jezika si dolgo nisem upala, kot diplomirana sestra delovati v bolnišničnem okolju, čeprav je bila to moja želja še iz srednješolskih časov. Danes sem zaposlena v domu štarejših, kjer delujem brez prisotnosti zdravnika, sprejemam težke odločitve in nosim ogromno odgovornosti. Delo s starejšimi me iskreno ni nikoli veselilo, danes pa menim, da mi delo s starostniki zelo odgovarja, saj sem ob njih v njihovem zadnjem življenjskem obdobju in imam to moč, da jim ga naredim čim bolj prijetnega, mirnega in predvsem ter popolnoma po njihovih željah.  

Kaj moramo v Celovcu pogledati, če pridemo na izlet?

Iskreno priporočam kar nekaj izletnih točk in sicer:

  • Minimundus
  • Pyramidkogel
  • Celovška katedrala
  • Vrbsko jezero
  • Vožnja z ladjo po Vrbskem jezeru in ogled večjih mest ob jezeru
  • GTI Treffen v mesecu maju v Reifnitzu
  • Velden
  • Meerauge v Bodentalu
  • Sprehod ob Landkanalu
  • Staro mestno jedro in zmajev vodnjak
  • Grad Hochosterwitz (2o km iz Celovca)

Kje bomo v Celovcu dobro jedli?

Priporočam slednje:

  •  čisto ob Vrbsem jezeru je najbolj znana restavracija Villa Lido
  • kitajska restavracija Babaru, ki se nahaja tudi v bližini Vrbskega jezera
  • restavracija Cafe Del Sol, kjer imajo mehiško hrano, pice, katere režeš s škarjami in različne brunche
  • Schnitzelwelt – bolj fast food dunajski zreki
  • Frankie’s restavracija, znana bo burgerjih in hitri hrani, nahaja se poleg hokejske dvorane KAC
  • Sladolednica Tuti-fruti z najboljšim Gelatom iz Italije (odprto le v sezoni)
  • v Celovcu pa se nahajajo tudi trije McDonaldsi za vse ljubitelje ultra hitre hrane, Burgerking itd.

Kam naj v Celovcu peljemo otroke? 

  •  Europapark poleg Vrbskega jezera, ogromno otroško igrišče
  • Strandbad – kopališče ob Vrbskem jezeru
  • Minimundus
  • Reptilien zoo – živalski vrt s kuščarji, plazilci in dinozavri
  • Rosseg – odprti živalski vrt z gozdnimi živalmi (27 km iz Celovca)
  • Affenberg – gora opic (32 km iz Celovca)

Kje najraje preživljate poletne počitnice? 

Večinoma smo do sedaj za daljši dopust izbrali hrvaško obalo – Dalmacijo. Letos se odpravljamo v mobilne hišice tik ob obali, mestece Živogošče. Že prav komaj čakamo, saj tam še nismo bili. Do sedaj sva z otroki najraje odhajala na  robinzonski odklop v Pine beach Pakostane, ki ga mladim družinam vedno toplo priporočam, saj tam dopust zaužiješ res v polni meri. 

Kakšen je tvoj življenjski moto? 

Imam jih kar nekaj, haha, ker zakaj pa ne? In to je moj najlubši življenski moto. Če sem včasih bolj hodila po poti »kaj pa če«, hodim sedaj, kar pogumno po poti »zakaj pa ne«. Smisel življenja ni v tem, kako dolgo si živel, temveč v tem, koliko življenja je v letih. Predvsem pa, življenja ne jemati preveč resno.

Ana Režek ustvarja zanimive vsebine na svojem Instagram profilu! Spremljate jo TUKAJ

Foto: Ana Režek

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na anja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: H(r)ana: Slovenski par, v družbi katerega ne boste slabo jedli #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

1000 ur zunaj: Gozdarka iz Bohinja z najboljšimi idejami, kaj početi v naravi #intervju

Lucija Odar je mama, partnerka in gozdarka iz Bohinja, ki je zaljubljena v hribe. Navdušila nas je s projektom 1000 ur zunaj, ki ima prav poseben namen. 

Lucija Odar je velika ljubiteljica narave in stoji za projektom 1000 ur zunaj. Ustvarila je ilustracijo drevesa s 1000 listi, ki si jo lahko natisnete in nato za vsako uro, ki jo preživite zunaj, pobarvate en listek. Cilj je, da v enem letu pobarvate celo krošnjo. Odličen izziv, kako k uživanju trenutkov na svežem zraku spodbuditi vso družino, kajne?

Z Lucijo smo v tokratnem VANDRAJ INTERVJUJU klepetali o projektu 1000 ur zunaj in njenem istoimenskem profilu na Instagramu, kjer ji sledi že več kot 10 tisoč ljudi. Tam objavlja imenitne ideje, kaj vse lahko ustvarjamo v naravi, ki pokajo od kreativnosti in pisane domišljije …

Začelo se je s krasnim projektom 1000 ur zunaj in drevesu, ki mu za vsako uro na zraku pobarvamo en list … Povejte nam več o njem.

Že celo življenje si zastavljam kratkoročne cilje, ki so bili zadnjih 10 let povezani predvsem s hribi in višinskimi metri. Ko sem leta 2020 rodila, sem morala cilj prilagoditi moji dojenčici. Takrat sem zasledila idejo o beleženju ur, preživetih zunaj in si ustvarila svoj sledilnik v obliki drevesa s 1000 listi. Moje drevo in cilj sem pokazala prijateljem in ker so bili navdušeni, sem ustvarila Instagram profil, preko katerega drevo delim vsem, ki se želijo pridružiti izzivu 1000 ur zunaj.

Sicer ste magistrica gozdarstva. Po kakšni karierni poti stopate in kako vam je pisana na kožo?

Zaposlena sem kot gozdarka načrtovalka na Zavodu za gozdove Slovenije in služba mi veliko pomeni. V gozdarstvu sem se znašla po spletu naklučij ob zaključevanju srednje šole, vendar sem res vesela, da sem pristala tu kamor spadam.

Je vaša glavna pisarna – pisarna med štirimi stenami ali gozd? Kako je običajno videti vaš delovni dan?

Hladnejšo polovico leta sem večinoma v pisarni, kjer digitaliziramo podatke, pridobljene na terenu, podatke obdelujemo in iz rezultatov napišemo desetletne gozdnogospodarske načrte. Ko je načrt napisan, se prične lepša polovica leta, ko delam na terenu. Običajen dan je videti tako, da si pripravim karto območja, kamor grem, se pripeljem v gozd in tam prehodim približno 50 ha gozda, si narišem sestojno karto in vnesem podatke, ki jih potrebujemo.

Vaš profil na Instagramu, kjer objavljate poučne vsebine o naravi in ideje za ustvarjanje na zraku, spremlja že prek 10 tisoč ljudi. Se vam je ob odprtju profila sanjalo, da boste zgradili in navdihnili takšno skupnost?

Ne, nikakor. Še danes sem presenečena nad tem, hkrati pa me veseli, ker vem, da vsebine, ki jih pripravljam, niso zavržen čas.

Zanimivo je, da prav s pomočjo tehnologije, ki nas je v zadnjih dveh desetletjih iz narave potegnila pred ekrane – sledilce na inovativen način spet vračate k naravi. Koliko časa pa vam za promocijo svežega zraka ukrade tehnologija?

Veliko. Občasno preveč. Vsaj eno uro na dan. Ampak skoraj vsak dan zunaj naletim na kaj zanimivega, za kar mislim, da bi koga zanimalo in potem fotografiram, posnamem, napišem kakšno dodatno razlago in objavim. Odzivi sledilcev pa me motivirajo, da naslednji dan, ko naletim na nekaj drugega, naredim enako. Si pa približno 1x na teden vzamem dan, ko na telefonu opravljam le najbolj nujne stvari.

Na svojem profilu delite imenitne ideje, kako ustvarjati v naravi, ne da bi ji hkrati tudi škodili, pa tudi poučne vsebine, na primer o strupenih in užitnih rastlinah … Od kod črpate vse te ideje in kaj je njihovo glavno vodilo?

Kar se tiče ustvarjalnih vsebin, je mešanica mojih idej, ki mi padejo na misel, ko vidim kakšne plodove, liste, kamne in drug zanimiv material v naravi, ter idej, ki jih sem in tja zasledim na internetu. Kar pa se tiče poučnih vsebin o naravi, vse nastanejo spontano med mojimi obiski narave. Namen mojih objav je sledilcem vliti ljubezen in spoštljiv odnos do narave.

Pravite, da je narava najboljša učilnica. Katere so vaše najljubše aktivnosti v naravi na lep pomladni dan? In katere najbolj navdušijo otroke?

Sama najraje hodim v hribe, ne glede na letni čas. Z družino pa spomladi veliko časa preživimo ob Savi ali jezeru, kjer si malčica sama najde zaposlitev – ustvarja hiške za škrate, sestavlja stolpe iz kamnov, spušča ladjice in podobno. Otrokom je dovolj to, da jih peljemo v naravo in jim damo čas in prosto pot.

V gozdu najdemu tudi kup užitnih dobrot. Kaj moramo vedeti, preden iz gozda prinesemo polno košaro gob, borovnic ali česa, za kar niti nismo prepričani, če je užitno ali morda celo zaščiteno? In kje takšne stvari lahko preverimo?

Prvo pravilo je, da nabiramo le rastline, ki jih poznamo. Prepoznavanje rastlin ni nekaj, kar bi se lahko človek na hitro naučil. Jaz sem se veliko naučila na predavanjih iz botanike in fiticenologije na fakulteti, pa še vseeno večkrat določam rastlino po knjigi Mala flora Slovenije. Na svojem Instagram profilu pa objavljam tiste bolj pogoste užitne in tudi strupene rastline ter povem, kako jih jaz prepoznan.

V gozdu smo gostje, pogosto pa pozabimo, da smo hkrati tudi v domu številnih živali. Kako se lahko najbolj učinkovito zaščitimo pred klopi in kakšna je najbolj ustrezna reakcija, če pot presekamo medvedu?

Iz lastnih izkušenj sem se naučila, da noben repelent ne zaščiti pred klopi 100 %. Največ naredimo, če se po obisku gozda stuširamo, pregledamo in preoblečemo v druga oblačila. Kar pa se tiče medvedov, se moramo zavedati, da medvedi nimajo želje po napadih na ljudi. Kadar pa so v stiski in prestrašeni, lahko storijo tudi kaj, česar si ne želijo ne oni in ne mi. Zato je ob srečanju z medvedom najbolje, da mirno odidemo v drugo smer.

Če govorimo o fobijah, so tudi bližnja srečanja s kačami precej na vrhu seznama številnih ljudi. V Sloveniji živi 11 vrst kač, od katerih so strupeni modras, laški in navadni gad. Kakšna je sploh verjetnost, da jih srečamo in kako upravičen je strah pred njimi?

Na to vprašanje ne morem dati objektivnega odgovora, ker se kač bojim tudi sama. Srečam jih večkrat letno, nobena pa mi ni še nič naredila.

Skoraj 60 odstotkov Slovenije prekriva gozd. Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o slovenskih gozdovih in česa si kot gozdarka želite, da bi se ljudje, ki jih obiskujejo, vendarle že enkrat naučili?

Slovenci premalo cenimo to, da imamo prost dostop v gozd, da lahko brezplačno nabiramo gobe, borovnice, kostanj… To je po svetu (tudi pri naših sosedih) bolj izjema kot pravilo!

Bi rekli, da sta nam zadnji dve leti, odkar se je svet obrnil na glavo, kaj spremenili pogled na gozdove, ki nas obdajajo?

Predvsem se mi zdi, da je več ljudi začelo redno obiskovati gozd in upam, da ga zato tudi bolj cenijo.

Kako uvidevni obiskovalci narave smo sicer Slovenci?

Težko je zapisati nekaj, kar bi držalo za vse, ker v gozdu naletim na zelo različne ljudi.

Kam po Sloveniji jo najraje mahnete na izlet?

Doma sem iz Bohinja, ki mi je zelo ljub. Tu imamo vse – hribe, reke, jezero, plezališča, gozd ipd., zato tudi večino prostega časa preživimo v Bohinju. Všeč mi je tudi Zgornjesavska dolina in Posočje.

Katera je najboljša lekcija za življenje, ki vam jo je prišepnilo šumenje listja?

Vse se zgodi z razlogom.

FOTO: osebni arhiv / 1000 ur zunaj

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: H(r)ana: Slovenski par, v družbi katerega ne boste slabo jedli #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

“Na potovanjih mi največ pomenita svoboda in dostop do domačinov.” – Urška Repnik #intervju

Urška Repnik je ženska, ki s svojimi prodornimi modrimi očmi in močno energijo zavzame vsak prostor. Pove tako, kot je. Odločno, naravnost, brez sprenevedanja, a vedno z neko iskrico v očeh. Taka je v prostoru, taka je na Instagramu in taka je bila, ko smo spremljali njen dopust v Mehiki. 

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo? 

Sem Urška Repnik, svetovalka za dojenje, skupaj s sodelavko sem ustvarila prvo slovensko online šolo za starše. Želja po podpori in širjenju znanja med starše zavzame večino mojega dneva in bi rekla, da je to moje bistvo. 

Med drugim ste tudi velika ljubiteljica potovanj. Kakšna potovanja si izbirate, kakšna vas navdihujejo? 

Navdušujejo me potovanja, kjer me destinacija pokliče. Destinacija me mora poklicati. Ni nujno, da je priljubljena, ni nujno, da je lahko dostopna, najbolj ugodna, najbolj nekaj … Poklicati me mora in mi biti v izziv. Zelo močno me na primer kliče Azija. 

Potujete raje z agencijo ali v lastni režiji?

Potovanj se najraje lotim v lastni režiji, pomembna mi je svoboda na potovanjih, spontanost. Nimam rada, da je vse organizirano, rada se prepustim toku in doživim čimveč. Želim razumeti atmosfero, ljudi, deželo. Zelo pomemben sta mi dostop in komunikacija z domačini. Da “zaštekam” državo, ki sem jo obiskala in ne samo opazujem. Z eno besedo: svoboda. Svoboda mi je najbolj pomembna. 

Ste na potovanjih pozorni na kaj, na kar drugi niso? Kaj vam je pomembno, ko raziskujete neko deželo?

Ja, mislim, da bolj kot običajen človek opazim odnos do hrane. Ker o hrani in uvajanju hrane v Sloveniji predavam, sem posebej pozorna na to, kako se prehranjujejo otroci in odrasli na različnih koncih sveta. Vedno znova, z vsakim potovanjem, ugotovim, kako zelo srečni smo Slovenci, ker imamo pitno vodo iz pipe in ker imamo zares enostaven dostop do svežega sadja in zelenjave. Tako v Aziji kot sedaj nazadnje v Mehiki sem opazila, koliko gazirane pijače spijejo domačini. In kako nezdravo se prehranjujejo na splošno. Slovenci smo veliko bolj ozaveščeni. 

Z družino ste pred kratkim obiskali Mehiko. Tri tedne ste potovali po Yucatanu. Kakšni so bili vaši vtisi? 

Tako je, želeli smo v Azijo, ampak zaradi ukrepov žal ni bilo opcije, zato smo izbrali Mehiko. Odpravili smo se na tritedensko raziskovanje Yukatana. Iskreno, vtisi niso bili dobri oz. so bili precej drugačni od pričakovanj. Ampak najprej dobri vtisi:  Ljudje so nas zelo pozitivno presenetili. Take prijaznosti nismo pričakovali. Na primer, kar dvakrat sem izgubila telefon in ga obakrat dobila nazaj. Bili so izjemno prijazni. Ker govorim špansko, mi je bilo lepo komunicirati z njimi. Negativno smo bili presenečeni nad hrano. Sem pričakovala več zelenjave in nekih tortilj, pa je večina jedi bazirala na mesu. Jemo meso, ampak to je bilo preveč mesa. Negativno sem bila presenečena tudi nad stalno prisotnostjo vojske. Sem vprašala, zakaj jih je toliko, tudi na plaži na primer, kjer smo se sončili, so mi odgovorili, da je to za zaščito turistov pred karteli. Ni prijeten občutek. 

Zakaj bi jo priporočali in zakaj je ne bi? 

Absolutno bi vsem priporočala vsako dstinacijo. Za širjenje obzorij, za doživetje vsega, kar se da doživeti in videti. Nam je bil zelo všeč Holbox na primer. Bi pa mogoče priporočala obisk, ko se pandemija umiri. Pogled na majhne otroke, ki na plaži nosijo maske, ni najbolj sproščujoč. 

Kakšna so potovanje pred in po otrocih? 

Neprimerljiva. Veliko bolj se moraš prilagajati, veliko bolj si odgovoren, veliko manj si lahko privoščiš. To je popolnoma drugačen turizem. Seveda je še vedno čudovito, če ne bi tako mislila, se niti ne bi lotila tega, ampak je pa drugače. 

Kakšne plane imate za potovanja v prihodnosti, poletni dopust? 

Planov ne maramo preveč. Lani smo se na primer šele dan pred dopustom odločili, da gremo na Pag. In to kampirat. To je pomenilo, da smo en dan prej morali nakupiti tudi vso potrebno opremo. Nimam pojma, kam gremo letos na počitnice. Me pa zelo kliče Dubaj. 

HITRIH 6 

Najljubša država: Tajska

Najljubše mesto: Ljubljana

Najljubša plaža: Koh phangan

Najljubši način transporta: skuter

Najljubši jezik: Slovenščina

Najljubša kulinarika: azijska, tajska 

 

Urški Repnik in njenim dogodivščinam lahko sledite
na njenem Instagramu.

Foto: Urška Repnik

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na anja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: H(r)ana: Slovenski par, v družbi katerega ne boste slabo jedli #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

H(r)ana: Slovenski par, v družbi katerega ne boste slabo jedli #intervju

Hana in Tom sta Ljubljančana, ki sta najbolj srečna, ko dobro jesta. In to srečo rada delita tudi z nami. Na Instagramu namreč ustvarjata profil H(r)ana, nadvse simpatičen kulinarični kotiček, kjer objavljata pisane recepte pa tudi utrinke s potovanj, kjer je običajno v prvem planu – uganili ste – hrana. 

Ste že kdaj poslušali koga, ki o hrani govori s prav posebnim žarom v očeh in svoje kulinarične dogodivščine opisuje tako živo in navdušeno, da se tudi vam pocedijo sline? Takšna sta Hana in Tom, ki sta nas navdušila z Instagram profilom H(r)ana, od koder – čeprav gre za virtualni kraj – skoraj prisežemo, da včasih prav zares diši. V tokratnem Vandraj intervjuju smo klepetali o vihtenju kuhalnic, o ljubezni do nevsakdanje kuhinje in kulinarično obarvanih potovanj.

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo? 

Sva Hana in Tom, oba sva iz Ljubljane, a sva za to, da se spoznava, morala na smučanje na Kronplatz. Sva popolni nasprotji – Tom je inštruktor matematike in fizike, jaz pa delam kot strateginja za družbena omrežja v oglaševalski agenciji. Dokler nisem spoznala Toma, sem v gimnaziji pri matematiki imela same nezadostne ocene in celo popravni izpit. Tom obožuje načrtovanje in red, jaz sem poosebitev kaosa in spontanosti. Imava pa tudi ogromno skupnih lastnosti, oba obožujeva kuhanje, jedenje, poskušanje novih stvari, potovanja, smeh, zabave in najino mačko (vsaj 3/4 časa, včasih je res naporna).

Vajin profil na Instagramu – H(r)ana – je, kot namiguje že njegovo ime, poln slastnih kulinaričnih utrinkov, omamnih receptov pa tudi odličnega humorja. Od kod ljubezen do vihtenja kuhalnice in deljenja te sreče s sledilci? 

Oba izhajava iz družin, kjer je mama tista, ki kuha vrhunsko, oče pa (se dela, da) zna skuhati samo hrenovke, ampak z veseljem poje vse, kar mama skuha. Jaz (Hana) sem na večini fotografij iz otroštva nekje v kuhinji. Ponavadi sedim na pultu in kradem vse, kar mami pripravi, ali pa imam pručko in vestno pomagam pri kuhanju kosila. Tom pa na ¾ fotkah nekaj jé. Ljubezen do vihtenja kuhalnice in do hrane nasploh tako pri obeh izvira že iz otroštva, skupaj pa sva ljubzen do eksperimentiranja z novimi okusi in tehnikami še nadgradila.

Z deljenjem najinih najrazličnejših kulinaričnih prigod in najinega kuharskega ustvarjanja s sledilci želiva pokazati, da je kuhanje in jedenje ena sama zabava in da nekaterih stvari v življenju ni treba jemati tako zelo resno.

Katere so top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?

Banh mi (vietnamski sendvič), žaba na žaru na vietnamskem nočnem food marketu in rissoles (portugalski ocvrti žepki, polnjeni z rakci). Sva pa v Vietnamu jedla tudi najboljšo ribo v življenju – »red snapper«, kuhan na sopari v bananinih listih. Ta jed naju je tako navdušila, da sva šla naslednji dan v isto restavracijo in jedla isto jed, kar se pri nama res ne zgodi pogosto.

Kje v Sloveniji najraje spijeta kavo, pojesta brunch in gresta na večerjo?

Kavo (ali kaj drugega) najbolj pogosto spijeva v kavarni SEM, ki ji s prijatelji rečemo kar naš vrt, ker vsi živimo v radiu 300 metrov in nihče od nas nima dejanskega vrta.

Brunch najraje pojeva v bistroju Ek.

Obožujeva Grič v Šentjoštu nad Horjulom. Ker imata Tom in moja mami na isti dan rojstni dan, je novembrski obisk postala naša vsakoletna tradicija. Pa tudi ko nimava nekega razloga, pogosto zaideva tja. Če nama ni do vožnje, pa naju najdete v Bregu v Ljubljani.

Kaj in kje sta nazadnje tako dobro jedla, da vama zaplešejo brbončice že zgolj ob misli na to?

Februarja v Lizboni. Favorita: »Foie gras with cotton candy and lyo raspberry« v Mini baru in »Giant Tiger Prawn« v pivnici Ramiro.

V čem uživata bolj – v samem kuhanju, v degustiranju tega, kar sta skuhala ali morda raje v tem, da vama kuha kdo drug?

Eno brez drugega ne gre. Zakaj izbirati, če imaš lahko vse?

Česa nikoli ne bomo našli v vajinem hladilniku ali shrambi in kaj mora tam vedno biti na zalogo?

Tu se glede mnenj kar razhajava, tako da se je verjetno v najinem hladilniku na neki točki znašlo že vse, kar se da. Tako da morava na to vprašanje odgovoriti ločeno.

Hana: Najraje ne bi nikoli videla kislih kumaric in (predvsem vohala) turistične paštete. Kar pa MORA bit, so olive. Prav določene, male, grške, zelene. Če jih ni, spustim vse iz rok in grem v trgovino.

Tom: Pri meni morajo biti kisle kumarice in turistična pašteta. Nikoli pa ne bi našli leče, ampak jo Hana vsake toliko kupi, ko ima preblisk, da bo zdravo jedla.

Vama kdaj zmanjka idej, kaj bo za kosilo? In iz kje jih vlečeta? 

Nikoli, ker je to vedno prva misel, ko ustaneva. Kuharskih knjig imava toliko, da imava že prostorsko stisko, ker si jih pogosto podarjava za darila, gledava kuharske oddaje, brskava po spletu in potujeva. Inspiracija pride sama od sebe.

Če bi morala do konca življenja jesti le eno jed, katera bi to bila?

Hana: Sicer bi v tem primeru želela, da ta konec življenja pride kmalu, ampak recimo da pašta.

Tom: Pašta.

Katera tradicionalna slovenska jed vama je najbolj pri srcu?

Hana: A lahko Nobel burek šteje kot tradicionalna ljubljanska jed? (smeh)

Tom: Krvavice, kislo zelje z ocvirki in pire krompir.

Kakšno težo pri določanju destinacije za dopust ima tamkajšnja kulinarika?

Če je celotno potovanje težko 2 kg, je kulinarika nekje 1,8 kg. 

Kako je videti vajino načrtovanje potovanj? Gresta že od doma z zaznamki kotičkov, kjer bosta jedla ali se raje prepuščata trenutnemu navdihu?

Pred potovanjem si pogledava oddaje (recimo Somebody Feed Phil ali kaj podobnega), ki so povezane z najino destinacijo, vsak zase malo pobrska po spletu, včlaniva se v kakšne Facebook skupine, povezane z destinacijo in si potem v Google Maps označiva vse ideje. Ko sva enkrat tam, pa se prepustiva navdihu, spoznava lokalce, upoštevava njihove nasvete, na Google Maps spremljava, kdaj se nahajava blizu kakšne označene lokacije … Pogosto se zgodi, da zato, ker sva ravno blizu večih označenih lokacij, na koncu pojeva 3 kosila.

S katerimi aplikacijami si pomagata pri iskanju dobrih restavracij?

Razen zgoraj naštetih primerov nimava kakšne posebne aplikacije. TripAdvisorju ne zaupava, ker se nama je že zgodilo, da sva ravno v tistih z najslabšimi ocenami najbolj uživala.

Odločitev, kam in kaj jesti, je – kot kaže neuradna mini notranja raziskava v Vandraj uredništvu J – eden pogostejših razlogov za prepir na potovanju. Se strinjata s to domnevo?  

Ne. Edini problem, zaradi katerega se skregava, je če predolgo ne jeva nič (kar se zgodi reeeees redko) in sva potem zaradi lakote oba tečna. 

Kakšen tip popotnikov sta sicer?

Zelo spontana, hrano, spanje, oglede znamenitosti in vse ostalo planirava vsak dan sproti, ker se nama vedno zgodi, da doživiva nepričakovano in bi se nama plani v vsakem primeru podrli. Poskusiva se čim več premikati (po zemljevidu in absolutno ne v športnem smislu) in čim več doživeti, če pa nama neko mesto res ustreza, pa brez težav ostaneva tam zelo dolgo. 

Kakšne spominke nosita s potovanj? Magnete za NA hladilnik ali raje dobrote za V hladilnik?

Absolutno dobrote za V hladilnik. Sva poskusila tudi z magneti za NA hladilnik, ampak sva ob prihodu domov ugotovila, da najin hladilnik ni kovinski in da magneti v sekundi padejo na tla. To je bil le še dodaten znak, da se morava držati najine tradicije – dobrot za V hladilnik.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih? 

Nimava pojma, odvisno kateri ljudje. Motiti se je človeško, potovati pa božansko.

Pa o kuhanju? 

Misliva, da pri kuhanju ni zmot. Če kuhaš z ljubeznijo in če ješ dobro hrano v dobri družbi, se nikoli ne motiš.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Zaključila bova s klišejskim pregovorom, ki še kako drži. Najboljše stvari se zgodijo, ko jih najmanj pričakuješ.

HITRIH 6 – Tom

Najljubša kulinarika: italijanska

Najljubša država: Slovenija

Najljubše mesto: Kot bi rekel Jankovič: »Ljubljana je najlepše mesto, de«

Najljubša plaža: Lubenice na Cresu

Najljubši način transporta: letalo

Najljubši jezik: danščina

HITRIH 6 – Hana

Najljubša kulinarika: če moooram izbrati, verjetno italijanska, ampak obožujem raznolikost in posebnosti vsake posebej

Najljubša država: Portugalska

Najljubše mesto: Lizbona

Najljubša plaža: nimam nekih posebnih čustev do plaž, samo da ni meduz, ostrih kamnov in ultra glasnih turistov

Najljubši način transporta: letalo, če bi obstajal teleport, pa bi kar to izbrala

Najljubši jezik: goveji jezik v omaki (smeh)

FOTO: osebni arhiv/ H(r)ana

Hani, Tomu in njunim dogodivščinam lahko sledite na Instagramu na profilu H(r)ana – TUKAJ.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: INTERVJU s Sanjo Cvitić o Home exchange-u: “Stanovanje v Ljubljani sva zamenjala za vilo z bazenom v Provansi.”

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

INTERVJU: “Kam na morje z otroki? V Maslinico!”

Vsako leto se na nas obračajo starši, ki želijo najti najboljšo možno destinacijo za morje z otroki. Mi smo za idejo vprašali kar strokovnjakinje – Mami blogerke, ki letos raziskujejo Hrvaško v lovu za Naj družinsko destinacijo 2022.

Mami blogerke, če bi morale izbrati samo eno naj destinacijo za morje z otroki, katera bi to bila?

Težko je na tem mestu govoriti o najboljši od vseh, ampak brez problema lahko za eno najboljših destinacij za morje z otroki razglasimo Maslinico, v Rabcu.

Zakaj ravno Maslinica v Rabcu?

Ko iščeš najboljše počitnice z otroki, so glavni kriteriji: oddaljenost, ponudba, aktivnosti, cena in plaža. Maslinica v Rabcu brez težav odkljuka vse. Dobri dve uri vožnji, da prideš do čistega morja in odlične plaže, je ravno prav. Potem je tukaj plaža oz. več plaž, ki so prodnate, voda pa nizka še kar nekaj deset metrov v morje. V morju je po tleh mivka. Plaž je dovolj, da najdeš svoje mesto, hotel poskrbi za senčnike, prav tako se lahko ob najhujšem soncu skriješ v borov gozd ali pod senčnik na bazenih. Všeč nam je tudi raznolikost aktivnosti in odlična animacija za otroke.

Kakšne aktvnosti na primer?

V resortu so 3 otroška igrišča, igrišče za mini golf, tenis igrišča, poti za kolesarjenje, pot po gozdu do Labina, možnost izposoje različnih vodnih pripomočkov, otroški bazeni s tobogani, pot ob morju, ki pelje do Rabca, … možnosti so res številne. V resortu je tudi trgovina in nekaj kioskov ter restavracija na plaž ter ob bazenu.

Omenili ste otroško animacijo, zakaj vam je bila všeč?

Všeč nam je bila, ker je bila “old school”, takšna, kakršne se spominjamo mi. Mini klub, v katerem se združijo vsi otroci iz resorta, starši pa dobijo 2 uri za kavico in obisk čudovitega SPA centra. Ali pa za preprosto ležanje pod oljko, palmo ali borovcem. Med animacijo, ki poteka dopoldan in zvečer, ko je mini disco, se otroci zabavajo, spoznavajo, ustvarjajo, gibajo… in se nazaj vrnejo nasmejani in polni vtisov ter novih poznanstev.

“Old school”? V časih, ko je na voljo toliko sodobnih družinskih hotelov?

Družinski hoteli so super, zelo jih priporočamo. Ampak tisto so popolnoma drugačni dopusti. Tam se vse vrti okoli otrok, starši pa se temu prilagajamo. Tu je drugače. To je res morje, morje. V Maslinici je vsega manj, pa hkrati vsega toliko več. Sprehod po promenadi do Rabca, stojnice, pa potem vrnitev v hotel, pa velike terase, kjer starši lahko klepetajo, pa mini golf, … To je morje za starše, ki noro uživajo in posledično se imajo super tudi otroci. To je to. Sproščenost in nostalgija.

Če bi morali primerjati Istro, Kvarner in Dalmacijo, kje je najbolje z otroki?

Uff, nemogoče. Vsaka ima svoje prednosti. Če tokrat izpostavimo prednosti Istre, so to zagotovo bližina, vrhunska hrana in stara mesteca, po katerih se sprehodiš s sladoledom.

Katero tako mesto je blizu Maslinici?

Najbližje je Rabac. Do Rabca je po urejeni poti ob plaži le dobrih 10 minut hoje, lahko pa se po njej zapeljete tudi s kolesi. Rabac je živahno središče oz. pristanišče, ki je zelo zelo urejeno in ima tudi nekaj čudovitih prodnatih plaž. Tu je ogromno stojnic in restavracij, odlično za večerni sprehod. Na drugi strani oz. nad Maslinico pa kraljuje čudovito mesto Labin. To pa je tako staro istrsko mesto, kjer se boste sprehodili po kamnitih ulicah, marsikaj lepega videli in pojedli.

Kje v Maslinici priporočate družinam nastanitev z otroki?

Mi smo se tokrat odločili kar za hotel v Maslinica resortu. Imajo prostorne sobe in velike balkone, ki vsi gledajo na morje, odlično hrano in prijazno osebje. Pa topel notranji bazen in čudovit SPA center. Imajo pa na voljo tudi mobilne hiške in kamp, tako da je to popolnoma stvar okusa in želja. Kamp in mobilne hiške stojijo v nasadu oljk, kar mora biti tudi čudovita izkušnja. Tudi gostje tega dela resorta se lahko odločijo za hrano v hotelu, tako da je res poskrbljeno za vse.

Mami blogerke, hvala za vašo izkušnjo, se že veselimo naslednje Naj družinske destinacije! Še več o tem, kako je v Maslinici in zakaj je to idealna destinacija za morje z otroki, si lahko pogledate na Instagram profilu Mami blogerk (TUKAJ).

Če tudi vas zanima ugodna ponudba za morje z otroki v Maslinici v Rabcu, sledite TEJ POVEZAVI. 

Foto: Mami blogerke

PREBERITE ŠE: INTERVJU z Mami blogerkami: “Družinski hotel? Ja, lepo prosimo!”

INTERVJU z Mami blogerkami: “Družinski hotel? Ja, lepo prosimo!”

Štirje odrasli, en dojenček, en malček in ena osnovnošolka so pretekli vikend preživeli v družinskem hotelu Family Hotel Lišanj. Ta je bil prva destinacija v projektu Naj družinska destinacija 2022, v kateri Mami blogerke skupaj z Megabonom raziskujejo najboljše destinacije za družine. Je družinski hotel zares tako drugačen od navadnega?

Tjaša in Anja, s svojima družinama sta se podali na raziskovanje prve Naj družinske destinacije 2022. Lahko za začetek povesta kaj več o projektu?

Naj družinska destinacija 2022 je projekt, v katerem raziskujemo različne hrvaške destinacije, z namenom poiskati le najboljše za družine z majhnimi otroki. Vsak mesec bomo obiskali en družinski hotel, ki ga bomo dobro raziskali, svojo izkušnjo pa delili s svojimi sledilci v pisni, video in slikovni obliki. Naši sledilci se bodo tako lahko iz prve roke prepričali o destinaciji in se lažje odločili, kje bodo dopustovali in zakaj. Lahko bodo vprašali, komentirali, pogledali karkoli jih bo zanimalo. In me se bomo potrudile pokazati čisto vse. Vsakič bomo na destinacijo popeljali tudi eno družino naših sledilcev, da se bodo lahko še sami prepričali o kvaliteti in ponudbi destinacije.

Za prvo destinacijo ste skupaj z Megabonom izbrali Family Hotel Lišanj. Zakaj?

V resnici smo se tokrat popolnoma prepustile Megabonu, ki odlično pozna ponudbo hotelov na Hrvaškem. Oni so rekli: “Family Hotel Lišanj je mega!” in me smo se po hitrem pregledu popolnoma strinjale. Gre za izrecno družinski hotel. Tega koncepta v Sloveniji še ne poznamo in povedati moramo, da nas je vse skupaj zelo presenetilo. Family Hotel Lišanj res od prvega do zadnjega trenutka skrbi za dobro počutje otrok in posledično staršev.

Družinski hotel so raziskovali Tjaša, Blaž in mali Kris…

… in Anja, Uroš, Nina in Ian.

Kaj pomeni koncept “družinski hotel”?

Družinski hotel je hotel, ki je s svojim designom in ponudbo prilagojen otrokom. Animacije, igralnice, poseben kotiček ob obrokih, mini disco, mini klub, varstvo, oprema, sobe… vse je narejeno tako, da se otroci ves čas počutijo več kot odlično. V Family Hotelu Lišanj je na primer že pri recepciji velik bazen z žogicami, v katerem se lahko majhni otroci poigrajo medtem ko starša opravljata check-in. V kavarni so ob stolih tudi ležalniki za dojenčke. V hotelu je več igralnic, notranji karting, soba z video igrami in napihljiv grad. Poleti pa se zabava preseli tudi ven, kjer je poleg plaže na voljo več otroških bazenov in igrišč.

Vi ste obiskali družinski hotel februarja. Je bilo vseeno dovolj zabave, če upoštevamo dejstvo, da bazeni, plaža in morje niso prišli v poštev?

Vsekakor! V hotelu je toliko animacije in dogajanja, da nam nikoli ni bilo dolgčas ali žal, da smo hotel obiskali pozimi. Izkoristili smo vse igralnice. Krisu (5 mesecev) je bila najbolj všeč tista za dojenčke, Ianu (3 leta) napihljiv grad in vožnja z avtomobilom, Nini (8 let) pa soba z video igrami in notranji bazen. Nam staršem pa je bil všeč sprehod ob morju in število možnosti za miren pogovor s partnerjem medtem ko so se otroci neizmerno zabavali v bližini.

Bazen z žogicami na recepciji.

Igralnica in mini klub.

Notranji karting in napihljivi grad.

Family Hotel Lišanj se je torej izkazal za dobro družinsko destinacijo. Je bilo kaj, kar vas je ekstra pozitivno presenetilo?

Od vstopa v hotel smo bili presenečeni (smeh). Na vhodu sta nas pričakali dve maskoti, sobe so bile velike in razgled prečudovit. Pozitivno nas je presenetil tudi zelo topel notranji bazen in ozračje. Všeč nam je bila all inclusive light ponudba, ki je vključevala tudi pijačo iz šankomata in popoldansko malico za otroke. Pa karting, pa ogromna plaža! In sprehod do marine. Vse nam je bilo všeč.

Pa je bilo vseeno tudi kaj takega, kar vas je negativno presenetilo?

Iskreno, najprej smo se morali kar navaditi na vso glasnost in dogajanje v hotelu. Tu kraljujejo otroci. A smo hitro ugotovili, da je to pozitivno, saj naši niso preveč izstopali (smeh). Malo smo bili tudi omejeni zaradi ukrepov ob pandemiji, saj smo morali igralnice in dejavnosti rezervirati zaradi omejitve števila otrok. Sicer pa takšne izkušnje še nismo imeli in jo priporočamo vsem staršem z otroki.

Zabava 24/7.

Pogled na naše sobe s kavarne.

Komu bi priporočili destinacijo Family Hotel Lišanj?

Vsem družinam z majhnimi otroki, ki obožujejo morje in hotel z veliko animacije. Tudi za poletne počitnice se nam zdi hotel odlična izbira, saj je pred hotelom in levo in desno od njega več različnih plaž, čudovito igrišče in več otroških bazenov. Še več razlogov, zakaj priporočamo družinski hotel Lišanj lahko preberete TUKAJ. 

Iskanje Naj družinske destinacije 2022 lahko spremljate tudi na Instagramu Mamiblogerke_slovenija, kjer bo za vsako destinacijo potekala tudi nagradna igra! 

Ponudbe za Family Hotel Lišanj pa najdete na Megabonu, TUKAJ

 

Foto: Mami blogerke

PREBERITE ŠE: Na lovu za NAJ DRUŽINSKO DESTINACIJO 2022

 

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.