Zgodbe iz lonca: šparglji in slasten recept vrhunskega Tomaža Kavčiča

Destinacija Miren Kras je med drugim znana po tradicionalnem festivalu špargljev, ki ponavadi poteka v pomladnih mesecih. Letos pa vas s kampanjo Zgodbe iz lonca vabi, da odlične jedi iz špargljev preizkusite pri gostincih, ki so svoje veščine in znanje za pripravo vrhunskih špargljevih krožnikov združili v knjigi receptov Šparglji-Beluši.

Šparglji izpod rok vrhunskih domačih chefov

Poznate Zgodbe iz lonca? Do pozne pomladi bodo gojene in divje šparglje kot predjedi, glavne jedi in celo sladice v svojih lokalih za vas pripravljali: Tomaž Kavčič – Restavracija z Michelinovo zvezdico Dvorec Zemono, Katjuša Batistič – Gostilna Bric, Darja Makorič Špiljak – Gostilna Makorič, Jurij Golob – Gostilna Štirna, Adrejka Harej in Karla ter Tomaž Kogoj – Gostilna Kogoj.

Vabijo vas, da jih v teh mesecih obiščete in poskusite njihove odlične špargljeve krožnike ter druge izvrstne jedi iz svežih lokalnih sestavih. Najboljši beli šparglji, ki jim pravijo beluši, uspevajo na sipinah Vipave, na Kmetiji Ušajevih v Orehovljah. Tam poleg belih gojijo tudi zelene in vijolične. Na potepanju po obronkih Vipavske doline in Krasa pa lahko v pomladnih mesecih naberete divje šparglje. Tako gojeni kot divji so polni antioksidantov in zdravilno očistijo telo.

RECEPT 1: Gostilna pri Lojzetu, dvorec Zemono, Tomaž Kavčič – Krompir, šparglji, jajčna krema in hrustljav pršut

Sestavine za 4 osebe:
0,2 kg krompirja (manjši, približno enako veliki gomolji),
4 beli šparglji,
0,15 kg masla,
0,15 dl sirotke iz kozjega mleka,
4 jajca proste reje,
0,2 dl zelenjavne/jušne osnove,
10 dag surovega pršuta (pršut lahko nadomestimo tudi z domačo panceto),
solni cvet.

Priprava:
Špargljem odrežemo oleseneli del in steblo narežemo na majhne kolute, vršičke prihranimo. Krompir olupimo, operemo in skuhamo v osoljeni vodi. 3 minute preden odcedimo tekočino, dodamo polovico narezanih špargljev. Kuhan krompir in šparglje odcedimo, pretlačimo, dodamo maslo in sirotko, k smo jo zmešali z enim beljakom. Zmiksamo, da dobimo gladek, kremni pire.

Rezine pršuta zrežemo na tanke trakove in jih položimo v pekač in v predhodno ogreti pečici na 130 stopinj Celzija osušimo, da postanejo hrustljavi. Posušene trakove pršuta drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo maslo in na njem na hitro prepražimo preostale šparglje in vršičke, zalijemo z jušno osnovo, znižamo temperaturo in dušimo, da se omaka zreducira. Beljake in rumenjake ločeno stepemo, pasteriziramo in vlijemo v aparat za smetano, ki mu dodamo dve bombici.

Postavitev:
V jajčno lupino nabrizgamo krompirjev pire, prelijemo z reducirano omako, dodamo jajčno kremo, na vrh pa položimo vršiček šparglja. Potresemo s hrustljavim pršutom, ki smo ga zmešali z malce blanširanih kosov špargljev.

Tomaž Kavčič – Restavracija z Michelinovo zvezdico Dvorec Zemono

RECEPT 2: Gostilna Bric, Katjuša Batistič – Krompirjevi ravioli s špargljevo omako

Sestavine za 4 osebe:
– 500 g belih špargljev,
– 100 g pršuta,
– 500 g krompirja,
– 1 jajce,
– 200 g moke,
– sirni namaz za nadev,
– 1 žlička kisle smetane,
– parmezan,
– maslo,
– smetana,
– sol.

Priprava:
Čas priprave: 1 ura 30 min. Cel krompir skuhamo, še vročega olupimo in pretlačimo. Ko se ohladi, dodamo jajca, sol in moko in zgnetemo v testo. Količino moke prilagajamo lastnostim krompirja. Na pomokani deski oblikujemo svaljek, nato kose testa na tanko razvaljamo na debelino 3 do 4 mm. Z modelčkom za piškote izrežemo koščke testa. Med dve plati testa damo žličko nadeva, robove pa z vilicami potisnemo, da se zlepijo. Robovi morajo biti čisti, sicer se testo ne bo zlepilo. Za nadev uporabimo poljubni sirni namaz, ki mu dodamo malo ribanega parmezana in kisle smetane. V slanem kropu jih kuhamo toliko časa, dokler ne priplavajo na površje. Šparglje operemo, olupimo in odlomimo spodnji, že oleseneli del. Postavimo jih v visok lonec in jih kuhamo tako, da so do treh četrtin pokriti z vodo. Po desetih minutah, ko se zmehčajo, jih odcedimo in ohladimo. Ohlajene zmešamo z mešalnikom. Rezine pršuta narežemo na trakce in popražimo na maslu. Dodamo zmešane šparglje in smetano, posolimo in pokuhamo, da nastane kremasta omaka.

Postavitev:
Na krožnik postavimo raviole in prelijemo s špargljevo omako.

Če radi kuhate doma – čaka vas zbirka receptov

Ljubitelji kuhe lahko zbirko receptov špargljevih jedi po namigih kuharskih mojstrov iz Vipavske doline, Krasa in Brd, naročite na info@mirenkras.si ali se osebno oglasite med sredo in nedeljo, od 10. do 18. ure, v trgovini z lokalnimi izdelki – Cerjanki v Pomniku miru na Cerju. Cena 8 EUR + stroški poštnine, plačilo po povzetju.

Virtualno razvajanje, kuhanje in nagradna igra!

V teh pomladnih mesecih vas bodo čez čarobno obdobje rasti, nabiranja in uporabe zdravilnih špargljev v kulinariki chefi iz navedenih restavracij popeljali tudi preko virtualne izkušnje. V njej so združili kuharsko znanje, poučne vsebine in veliko zabave. Vabijo vas, da še zadnji majski teden sledite Zgodbam iz lonca. 

Vsak ponedeljek bodo najavili kuharski izziv, v katerem bo gostinec do petka pripravil krožnik za posebnega gosta. Kdo bo preizkušal njegove kuharske spretnosti, boste lahko ugibali v nagradni igri Ugani, kdo pride k meni na večerjo?

Izmed pravilnih odgovorov, oddanih preko Facebook profila Miren Kras in Instagram profila @mirenkras, bodo izžrebali tedenskega nagrajenca, ki bo prejel BON za kosilo ali večerjo za 2 osebi v gostujoči gostilni in knjigo receptov Šparglji-beluši. Vse o nagradni igri si lahko preberete v njihovih Splošnih pogojih sodelovanja.

Pridružite se strastno igrivi kuhariji, ki poučuje, zabava in nagrajuje!

FOTO: Unsplash, Zgodbe iz lonca

PREBERITE ŠE: 7 odličnih idej, kje po Sloveniji izkoristiti turistični bon

RECEPTI: Vse to lahko pripravite z odličnim bučnim oljem

Tudi vi naravnost obožujete bučno olje? Zgodba oljarne in mešalnice Jeruzalem SAT iz Središča ob Dravi sega že v leto 1919, mi pa smo izbrskali nekaj njihovih odličnih receptov, ki so brezčasni še danes!

Bučno olje se ponaša z veliko vsebnostjo vitaminov in mineralov ter omamnim vonjem, ki mu ni para. Bučno olje in bučnice lahko razen v solatah uporabimo v kombinaciji ali kot dodatek z različnimi jedmi. Bučno olje se uporablja tudi v kozmetiki in zdravilstvu.

Bučna semena s polj Prlekije in Prekmurja

Tradicija proizvodnje bučnega olja v Središču ob Dravi sega v začetek 20. stoletja. Na isti lokaciji je danes podjetje Jeruzalem SAT, ki je v lasti zaposlenih in njenih sodelujočih članov. Bučna semena tam skrbno izbirajo od lokalnih pridelovalcev, ki jih pridelajo na poljih z največ sonca Prlekije in Prekmurja. Tu proizvajajo štajersko-prekmursko bučno olje, ki je pridelano po naravnem tradicionalnem postopku, po receptu naših prednikov.

In nekaj receptov, kje vse uporabiti bučno olje, so tokrat delili tudi z nami!

Bučna rulada z mletimi bučnicami

Potrebujete:

– 6 rumenjakov,

– 6 beljakov

– 6 žlic sladkorja,

– 1 vanilin sladkor,

– 1 limonin sladkor,

– 100g suhih mletih bučnih semen,

– lonček kisle smetane.

Priprava:
Iz 6 rumenjakov, 6 žlic sladkorja, vanilin in limoninega sladkorja naredite maso. Že umešani masi nato počasi dodate 100g suhih mletih bučnih semen in sneg iz 6 beljakov. Polijete na pekovski papir v pekač in pečete na 180 stopinj Celzija približno 10 minut.

Ko je biskvit pečen in ohlajen, ga namažete s kislo smetano in zavijete. Postavite za nekaj časa v hladilnik, nato postrežete.

Keksi z bučnicami

Potrebujete:

– 600g moke,

– 200g sladkorja v prahu,

– 400g masla (lahko ga nadomestite z delom margarine, v teh piškotih je celo sprejemljiva),

– 200g mletih bučnic,

– ščepec soli,

– dve jajci,

– žlička vanilijine paste ali 3 vanili sladkorji ali 1 postrgan strok vanilije,

– mlečno čokoladna kuvertura,

– po želji marelična ali ribezova marmelada.

Priprava:
Iz sestavin za testo ugnetemo testo in ga za nekaj ur damo v hladilnik. Ohlajenega valjamo na 4 mm debelo med peki papirjem in izrezujemo oblike. Na peki papir jih lahko polagamo zelo skupaj, saj ne narastejo. Pečemo na 180 stopinjah Celzija, dokler niso po robovih rahlo obarvani. Po peki jih prestavimo na mrežo, kjer naj se ohladijo. Pomočimo jih v temperirano čokolado (ogreta na 45 stopinj, nato ohlajena z mešanjem in dodajanjem sesekljane čokolade na 30 stopinj) in posujemo z bučnicami. Po želji jih prej namažemo z marmelado in lepimo po dva skupaj.

Bučni namaz

Bučni namaz je pred več kot 10 leti nastal izpod rok njihovega sodelavca Slavka. Od takrat je stalnica pri degustacijah, ki razvaja brbončice naših obiskovalcev Oljarne. Ker je zanimanje veliko, tega edinstvenega namaza pa ni za dobiti v trgovinah, vam z zaupamo recept.

Potrebujete:

– 100g mletih bučnic,

– 1dcl vroče vode,

– sol,

– poper,

– česen v prahu,

– bučno olje.

Priprava:

Mlete bučnice prelijete z vročo vodo, premešate. Dodate sol, poper in česen. Ko se masa ohladi dodate bučno olje. Namaz hranite v hladilniku.

Rženi kruh z bučnicami in bučnim oljem

Potrebujete:

– 0,5kg ržene moke,

– 0,5kg gladke moke,

– kvas,

– pest mletih bučnic,

– 0,1l bučnega olja,

– sol,

– 0,5l tople vode.

Priprava:

Vse sestavine zamesimo in pustimo vzhajati 1 uro. Pred peko premažemo z mlekom in testo prebodemo. Pečemo pri 200°C.

FOTO: Maja Fister, Oljarna Jeruzalem SAT

PREBERITE ŠE: Celje in 7 odličnih krajev, ki jih tam nikakor ne zamudite

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Lonely Planet o tem, zakaj je Slovenija vroča evropska gastronomska regija

Lonely Planet je objavil nov članek, kjer je predstavljeno, zakaj bo Slovenija v letu 2021 nosilka naziva Evropska gastronomska regija.

Slovenija kot gastronomska regija privlačna za tujce

Kot pravijo v Lonelyju, je Slovenija že zaradi svoje strateške geografske pozicije odlična destinacija in gastronomska regija za preizkušanje kulinaričnih dobrot. Članek opisuje pot do naziva Evropske gastronomske regije za leto 2021. Projekt EGR 2021 je usmerjen v povečevanje kakovosti življenja, vključuje priložnosti za izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije.

“Hrana z vrta na mizo”

Sam projekt krepi nacionalno promocijo kulinarike in gastronomije ter ustvarja sinergijo z lokalnim okoljem oziroma kulturami. V članku je še posebej opisana barvita kultura in gastronomija ter nov koncept »Green Cuisine«. Pišejo o tem, kako blizu nam je princip prehranjevanja “z vrta na mizo”, ki za nas morda res velja za nekaj precej samoumevnega, a čez meje temu nikakor ni tako. Izpostavljena je tudi nova spletna stran, posvečena slovenski gastronomiji TasteSlovenia.si, kjer je moč zaslediti butične zgodbe ustvarjalcev slovenske gastronomije.

Članek lahko na Lonely Planetu v celoti ujamete tukaj.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Letošnji svetovni turizem padel na raven leta 1990

Iščete navdih, kam na oddih, ko bo to spet mogoče? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji.

Božične tradicije, za katere ne boste verjeli, da smo jih ukradli Nemcem

Praznične in božične tradicije, ki jih družine po vsem svetu nadaljujejo iz roda v rod, so v veliki meri k nam prinesli Nemci. Kaj vse smo si za božič sposodili od njih, pa morda sploh ne vemo?

Božično drevesce

Okrašena jelka, novoletno oziroma božično drevesce je simbol decembrskih praznikov in del božične tradicije. Je božič brez tega sploh božič? Tradicija okraševanja božičnega drevesa pa naj bi se začela ravno v Nemčiji in to že v 16. stoletju. Pri tem naj bi imel nekaj tudi Martin Luther, ki so ga jelke v gozdu tako očarale, da je eno posekal, prinesel domov in okrasil s svečami. Prvo pravo božično drevo pa so leta 1785 postavili v Berlinu, nekaj desetletij kasneje pa je prva jelka krasila tudi avstrijski Dunaj. Tradicija krašenja jelke se je leta 1841 preselila v Veliko Britanijo, kamor jo je ob poroki s kraljico Viktorijo ponesel nemški princ Albert. Podobne tradicije so sicer še prej poznali tudi v Estoniji in Latviji. Danes pa je okraševanje drevesc, pravih in umetnih, zelenih, belih in sodobnih preplavilo ves svet.

Hišica iz medenjakov 

Termin hišica iz medenjakov se je prvič pojavil v Janku in Metki bratov Grimm. Tradicija izdelovanja hišic iz medenjakov s sladkornimi dekoracijami pa se je začela prav v Nemčiji, potem ko je izšla ta slavna knjiga.

Adventni sejmi 

Praznični sejmi, stojnice s punčom in kuhančki, pa medenjaki, klobasami, vsemi mogočimi dišečimi dobrotami in spominki ter ročnimi deli so prav tako prišli iz Nemčije.

Adventni venček

Nemške družine so prve začele s polaganjem venčkov na mize že četrto nedeljo pred božičem. Vsako naslednjo pa so prižgale eno od štirih sveč na njem.

Hrestač

Hrestač ali Nutcracker je v osnovi terilec lešnikov in orehov, oblikovan kot lesena izrezljana figura vojaka, kralja ali viteza. Od prvotnega namena danes malce odstopa, saj je postal najprej spominek in zbirateljski predmet, šele potem terilec. V germanskih deželah so se podobe hrestačev uveljavile tudi kot tradicionalni božični okras. Danes je tradicionalni leseni izdelek in eden redkih komercialnih izdelkov te vrste, ki ima širok krog ljubiteljev in zbiralcev.

Stekleni okraski

Stekleni okrogli okraski za na jelko izvirajo iz poznega 16. stoletja iz nemškega mesteca Lauscha. To je zaslovelo po tradiciji pihanja stekla. Iz tega mesta je namreč prišlo nekaj najbolj finih kosov steklovine v Evropi. A šele leta 1847 je Hans Greiner začel z izdelovanjem steklenih okraskov, ki so kasneje postali del božičnega dekorja.

Adventni koledar 

Z adventnim koledarjem so začeli Luterani v začetku 19. stoletja. S prvim decembrom so namreč začeli odštevati dneve do božiča. Najpogosteje je to pomenilo, da so na vrata s kredo vsak dan zarisali eno črtico, drugi so na steno vsak dan obesili majhno sličico z religiozno vsebino ali prižigali sveče. Prvi adventni koledar naj bi natisnili okoli leta 1900 v Hamburgu, danes pa za okenci koledarja najdete vse mogoče, tudi čokoladice.

Sveta noč

Pesem, ki jo za božič prepevajo zbori dolgo v noč, sicer ni nemška, je pa avstrijska, zato si prav tako zasluži omembo. Leta 1818 sta jo skomponirala duhovnik Joseph Mohr in njegov prijatelj Franz Gruber. Sveta noč je zelo priljubljena božična pesem, njeno besedilo pa je prevedeno v več kot 300 jezikov.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Slovenci in Slovenija skozi oči Japonke Kei #INTERVJU

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Recept: Prekmurska gibanica, prava kulinarična uspešnica

Prekmurska gibanica je stara praznična in obredna jed, ki se je v pokrajini ob Muri uveljavila že v zelo starih časih. Zaščiteno ima ime in recepturo, ki je predpisana v specifikaciji. Mi pa z vami tokrat delimo recept, ki so nam ga zaupali pri Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot.

Prekmurci pri svoji kulinariki radi poudarijo, da kalorij ne preštevajo. In ena takšnih jedi, kjer pri energijski vrednosti raje malo zamižimo, je tudi prekmurska gibanica. Prekmurska gibanica je posebnost med sladicami, ki jo uvrščamo med slovenske nacionalne kulinarične dobrote. Ponaša se z evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti.

Prekmurska gibanica je ime dobila po besedi guba

Ta stara prekmurska praznična in obredna jed je dobila ime po besedi guba (güba) in se je v pokrajini ob Muri uveljavljala že v zelo starih časih. Najstarejši pisni vir seže v leto 1828, ko je župnik Jožef Kosič sestavil spis, v katerem omenja gibanico kot posebno prekmursko jed, ki na svatbi nikakor ne sme manjkati, prav tako jo postrežejo delavcem ob večjem opravilu. Zelo podroben zapisan recept za prekmursko gibanico sta objavila Andreja Grum in Ivan Vozelj v knjigi »Slovenske narodne jedi« iz leta 1964. O prekmurski gibanici pa je spregovoril tudi največji prekmurski pisatelj Miško Kranjec v svojem delu »Povest o dobrih ljudeh« (1972).

RECEPT: Prekmurska gibanica

SESTAVINE

Za velikost modela za pečenje cca. 40 x 30 cm potrebujemo:

– krhko testo,
– vlečeno testo,
– 300 g mletega maka,
– 1,2 kg skute,
– 300 g mletih orehov,
– 1,5 kg naribanih jabolk,
– 420 g sladkorja,
– 250 g margarine (lahko tudi masla, svinjske masti ali rastlinskega olja),
– 5 jajc,
– 800 ml kisle ali sladke smetane,
– 6 vaniljevih sladkorjev (po želji),
– cimet,
– sol

PRIPRAVA NADEVOV IN POLIVOV

MAKOV NADEV pripravimo iz 300 g mletega maka, 100 g sladkorja in po želji 1 vaniljevega sladkorja.

SKUTIN NADEV pripravimo iz 1,2 kg skute, ki ji dodamo dve jajci, 100 g sladkorja, po želji 2 vaniljeva sladkorja in po potrebi ščepec soli.

OREHOV NADEV pripravimo iz 300 g mletih orehov, 100 g sladkorja in po želji 1 vaniljevega sladkorja.

JABOLČNI NADEV pripravimo iz 1,5 kg naribanih jabolk bolj kisle sorte, 120 g sladkorja, po želji 2 vaniljevih sladkorjev ter dodamo cimet.

SMETANOV POLIV pripravimo iz 800 ml smetane in treh jajc. Cela jajca počasi razžvrkljamo skupaj s smetano.

MAŠČOBNI POLIV pripravimo tako, da raztopimo 250 g margarine (lahko tudi masla ali svinjske masti) ali uporabimo rastlinsko olje.

POSTOPEK PRIPRAVE IN PEKA 

Na dno pekača najprej položimo plast krhkega testa, nato plast vlečenega testa, na katerega razporedimo polovico makovega nadeva in ga prelijemo z maščobnim in smetanovim polivom. Prekrijemo z drugo plastjo vlečenega testa, na katerega razporedimo polovico skutinega nadeva, nato pa še orehov in jabolčni nadev.

Vsako plast z nadevi prelijemo z maščobnim in smetanovim polivom in vsak nadev prekrijemo s plastjo vlečenega testa in postopek dvakrat ponovimo. Čez zadnji nadev se položi plast vlečenega testa, ki se poškropi s smetanovim ali maščobnim prelivom in čez njo se položi še zadnja plast vlečenega testa, ki se premaže z maščobnim polivom ali kombinacijo maščobnega in smetanovega poliva.

Priporočen čas in temperatura pečenja je 2 uri pri 170 do 180 °C, oziroma se prilagodi vrsti pečice.

Pa dober tek!

Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot sicer združuje ponudnike kakovostnih prehrambnih izdelkov v skupnih prizadevanjih za zaščito, izboljšanje kakovosti in promocijo prehrambnih izdelkov, značilnih za Prekmurje. Več o njihovem delu in še kakšen odličen recept pa najdete TUKAJ.

PREBERITE ŠE:

– Prekmurje: Rajhov recept za langaš, paprikaš in bezgov sladoled

– Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.