Ste vedeli, da niso vsi žlikrofi tudi idrijski žlikrofi in da so samo izbrani žlikrofi – pravi idrijski žlikrofi? Ta kulinarična posebnost tega kraja je znana po vsej Sloveniji, a niso vsi pravi. Danes so celo pod evropsko zaščito. Nacionalno zaščito so prejeli leta 2002, evropsko pa januarja 2010. Certifikat za izdelavo idrijskih žlikrofov ima Društvo za promocijo in zaščito idrijskih jedi. Idrijske žlikrofe lahko izdelujejo le izdelovalci, ki upoštevajo določila iz elaborata o označbi tradicionalnega ugleda za idrijske žlikrofe.
Žlikrofi so pripravljeni iz testa, polnjeni pa so s krompirjevim nadevom. So tudi prav značilno oblikovani. Idrijčani jih od nekdaj radi postrežejo z bakalco, jedjo iz koštrunovega mesa in zelenjave. Pri TIC Idrija so nam zaupali spodnji recept, v pravljičnem Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji, pa smo pred časom v družbi chefov Klavdija Piriha in Francija Pivka žlikrofe oblikovali tudi sami.
Chefa v Kendovem dvorcu Klavdij Pirih in Franci Pivk
Edini pravi recept za izdelavo idrijskih žlikrofov gre po Pravilniku o pogojih za uporabo označbe »tradicionalni ugled« za idrijske žlikrofe, tako:
– do 30 dag moke,
– 1-2 jajci,
– olje, voda ali mleko po potrebi, da je testo mehko.
– 50 dag krompirja,
– do 5 dag ocvirkove masti (zaseke) ali prekajene sesekljane slanine,
– do 5 dag čebule,
– drobnjak,
– majaron,
– črni poper,
– sol.
Iz moke, jajca in vode ali mleka zamesite testo, ki je mehkejše kot testo za rezance. Testo gnetite tako dolgo, da postane prožno, elastično in se ne prijema rok in deske. Če testo prerežete, mora biti gosto in brez luknjic. Nato oblikujete hlebček in ga pokrijete, da se ne izsuši. Pustite počivati najmanj pol ure. Tako pripravljeno testo nato na tanko razvaljate.
Nadev za idrijske žlikrofe pripravite iz kuhanega krompirja, ki še toplega pretlačite. Pretlačenemu krompirju dodate sol in maščobo (ocvirki, zaseka, pražena slanina). Nato primešate praženo čebulo in začimbe (majaron, drobnjak, poper, sol). Vse sestavine dobro premešate in hitro ugnetete tako, da dobite voljno zmes. Nadev ne sme biti drobljiv, zato mu po potrebi dodajate maščobo. Iz nadeva oblikujte enakomerne, za lešnik velike kroglice, ki jih polagajte na testo.
Na razvaljano testo polagamo na primerni razdalji (en prst) kroglice nadeva. Nato testo med kroglicami prerežete po dolgem in počez. Testo vzvihate in med kroglicami stisnete, da se sprime in dobite ušesca. Zgoraj, v vsakega, vtisnete vdolbinico, tako, da se testo ne pretrga. Tako dobijo idrijski žlikrofi značilno obliko klobuka. Mere tipičnega idrijskega žlikrofa: 3 cm v dolžino in 2 cm v višino – višina se meri na sredini idrijskega žlikrofa, na robovih pa so malo višji.
Idrijske žlikrofe stresete v vrelo slano vodo, pomešate in pokrijete. Ko se dvignejo in ponovno zavrejo, so kuhani. Vzamete jih iz kropa in takoj postrežete.
Idrijske žlikrofe lahko servirate kot samostojno jed in jih zabelite z ocvirki. Lahko jih ponudite z znano idrijsko omako bakalco, drugimi mesnimi omakami (politi s pečenkino omako, golažem, raznimi pečenkami), z gorgonzolo ipd. Pa dober tek!
Foto: Maja Fister
Masovni turizem bo počakal, medtem ko načrtujemo letošnje poletne oddihe po Sloveniji in okoliških deželah, pa novo dobljene kuharske veščine izkoristimo za kaj prijetnega in okusnega, na primer za kulinarično pot okoli sveta.
Za to, da preizkusimo vse tiste recepte, ki smo jih prinesli s potovanj ali pa že vnaprej degustiramo, kakšna je lokalna hrana krajev, ki jih še imamo na svojih seznamih želja. V teh negotovih časih prav nič ne škodi, če si znamo zaposliti misli in roke, še manj pa, če pri tem sodelujejo tudi brbončice. Gremo torej na kulinarično pot okoli sveta! Tu so recepti, ki jih lahko preizkusite.
Pomake so tiste omake, v katere nekaj pomakate. Ob posebni priložnosti, ko si pogledate skozi prste, so to lahko slani prigrizki, kot je tortilja čips. Lahko ga nadomestite z grisini s sezamom ali še najboljše – v pomake namakate korenček, papriko ali drugo zelenjavo.
Guacamole je tista zelena omaka iz avokada, ki prihaja iz Mehike. Zrel avokado zmečkate, mu dodate sol in poper, limonin sok, sesekljan paradižnik in papriko ter čisto drobno nasekljano čebulo.
Ob tej priložnosti vam bo všeč tud egipčanski humus. Tega naredite tako, da v mešalniku do gladkega zmešate čičeriko (iz pločevinke ali skuhano), strok česna, par kapljic sezamove paste, limonin sok in začimbe. Podrobnejša recepta najdete TU.
Španska paella je nekakšna rižota, ampak ne zares. Tradicionalno je narejena v težki železni ponvi, v kateri jo tudi postrežemo. Povsem v redu je, če se na dnu lepo zapeče, skoraj zažge in malo prime. Brez skrbi, ne bo veliko dela pri pomivanju posode, saj je ta del najboljši za “sladico”. Osnova paelle je riž, pred svojo slavo pa je bilo njeno bistvo to, da vanjo dodamo “ostanke” iz hladilnika. Zelenjavo, meso IN morske sadeže, ki jih prepražimo na olivnem olju, glavna začimba pa je zagotovo žafran. Če že ne na ognju, lahko paello po vrhu gratinirate kar v pečici.
Poenostavljena različica rumenega karija s piščancem in veliko zelenjave je okusna in nasitna jed, ki ni preveč zahtevna za pripravo. Njena najboljša lastnost (poleg okusa) pa je tudi to, da je odlična za krepitev imunskega sistema. Trik pri okusu je mešanica karija, čilija in dišečih začimb.
Čeprav je izvorni recept prilagojen na njihovo lokalno zelenjavo, lahko uporabite tisto, ki jo najpogosteje najdemo v naših hladilnikih (in vrtovih) – kot so paprike, bučke, ohrovt, korenje, brokoli, por … Dodajte piščanca (ali rakce, lahko je tudi vegetarijanski) in zalijte s kokosovim mlekom. Dodajte še skledico riža in uživajte v okusih. Podroben recept s seznamom sestavin in navodili za pripravo najdete TU.
Čili z mletim mesom – chili con carne je priljubljena mehiška enolončnica iz mletega govejega mesa, čilijev, rdečega fižola, paradižnika in začimb. Za začetek na olju prepražite narezano čebulo, dodajte česen, papriko v prahu in mleto meso. Ko porjavi, dodajte sesekljan sušen paradižnik, pelate in čili. Čisto na koncu dodajte še rdeč fižol iz konzerve (ali prej kuhan) in postrezite. Dodate lahko žlico kisle smetane.
Falafel je stara bližnjevzhodna jed, ki načeloma velja za hitro hrano, predvsem pa so njene sestavine zelo ugodne. Falafli so zlato ocvrte in hrustljave kroglice z mehko sredico, ki jih oblikujete iz mase iz čičerike. Poleg čičerike lahko vmešate tudi druge stročnice, česen, peteršilj, glavna začimba pa je koriander. Dodajte še sol in poper ter kurkumo. Suho čičeriko dan prej namočite v vodi, ki jo nato odcedite, čičeriko pa na grobo zmeljete. Iz mase nato oblikujete kroglice in jih ocvrete.
Falafle lahko postrežete samostojne, na krožnik pa dodate še kepico čičerikinega namaza – humusa (recept zgoraj) in zelenjavo. Poleg gre še arabski kruh, ki ga lahko nadomestite tudi s tortiljami. Druga možnost pa je, da falafle s humusom in zelenjavo v kruh ali tortiljo že zavijete in pojeste z rokami.
Pad thai je priljubljena tajska jed, ki temelji na ploščatih riževih rezancih s sladko čili omako, ki jim dodamo v vročem voku na hitro prepraženo zelenjavo, koščke tofuja, po želji tudi meso in/ali rakce ter potresemo z arašidi. Ker se bliža sezona špargljev, lahko tudi pri tem receptu izbor zelenjave malo prilagodite na lokalno in sezonsko ter uporabite, kar trenutno raste v naravi.
Recept in navodila za pripravo pah thai riževih rezancev še dišijo od TUKAJ.
Foto: Pixabay, Unsplash
Vsi ste že slišali za lepote, ki jih skriva Islandija. V tej otoški državi v severnem Atlantiku lahko v zimskih nočeh med oktobrom in aprilom ob jasnem nebu ujamete severni ali polarni sij. Z malo sreče lahko opazujete kite in delfine ali se podate na treking po ledenikih, na izlet okoli jezer in ogled kakšne ledeniške jame.
Osupljiv ples svetlobe severnega sija, kopanje v gejzirjih, naravnih kopališčih s termalno vodo in blatnih kopelih, pogled na slapove, ledene jame in zeleno pokrajino, pa divji konji in kup snemalnih lokacij, ki so prepričale tudi Hollywood, je nekaj, ob čemer pač ne morete ostati ravnodušni.
Kaj pa tiste malo manj znane stvari o Islandiji?
Kače, kuščarji in želve kot hišni ljubljenci so na Islandiji prepovedani. Prepoved so uvedli leta 1990, ko je nekdo na otok pretihotapil želvo, sam pa zbolel za salmonelo. Strogi zakoni na otoku veljajo predvsem zaradi zaščite avtohtonih vrst flore in favne. Celo islandski konji, ki enkrat zapustijo državo, vanjo nimajo več vstopa.
Se tudi vam pri nas včasih zazdi, da nekatere trgovine določene artikle oglašujejo kot akcijske skozi vse leto, medtem ko razlike v znižani in redni ceni niso vredne omembe? Na Islandiji so razprodaje in popusti močno regulirani, s tem pa ščitijo potrošnike pred zvitimi psihološkimi triki prodajalcev. Produkti torej ne smejo imeti napisa “AKCIJA”, razen, če gre za res dober popust. Poleg tega pa, če je produkt označen za znižanega za več kot šest zaporednih tednov, ta znižana cena postane običajna in je ne smejo več tržiti kot akcijsko.
Medtem ko čez lužo svoje otroke lahko poimenujejo po vseh mogočih nenavadnih stvareh, to na Islandiji ni mogoče. V največ šestih mesecih od rojstva otroka morajo starši ime otroka prijaviti v nacionalni register. Če ime, ki so ga izbrali, še ni v registru, morajo plačati 3.000 ISK oziroma skoraj 22 evrov in izpolniti formular, nato pa ga komite za osebna imena oceni, če je primerno.
Ena od obrazložitev za zavrnitev imena je na primer “ime je neprimerno, ker bi otroku prineslo sramoto”. Eden od primerov imen, ki so jih že zavrnili, je na primer Satanía. Ženski Satan bi bil na otroškem igrišču verjetno deležen kar nekaj posmeha. Sicer islandska vlada že malo popušča in zadnje čase dopolnjuje seznam dovoljenih imen tudi s takimi, ki niso v skladu z njeno tradicijo in slovnico. Tako starši dečkom lahko dajo ime Elvis ali Angelina, še vedno pa ni mogoče otrok poimenovati s Christina, Clara, Christa, saj črke C ni v islandski abecedi z 32 črkami.
Leta 1966 je Islandija uvedla zakon, da televizije ob četrtkih ne smejo oddajati. Četrtki so bili rezervirani za druženje in socializacijo. Prepoved so nato razširili tako, da televizija ni oddajala skozi ves mesec julij. Julij je bil namreč mesec dopustov in počitnic, namenjen druženju. Četrtkova prepoved televizije je dočakala konec leta 1983, medtem ko so jo tudi julija začeli predvajati šele 1987.
Leta 1924 so v Reykjaviku prebivalcem prepovedali pse kot hišne ljubljence, saj naj bi ti širili bolezni. Prepoved so uvedli, da bi zmanjšali tveganje za okužbo z ehinokokozo, vrsto trakulje, ki se je takrat širila po otoku. Danes so psi v Reykjaviku dovoljeni, vendar pa morajo lastniki upoštevati kup strogih zdravstvenih ukrepov.
10 razlogov, zakaj obiskati Islandijo
7 stvari, ki jih morate vedeti, preden odpotujete na Islandijo
Deset profilov na Instagramu, ki vas popeljejo na očarljivo Islandijo
Foto: Shutterstock
PREBERITE ŠE:
V Sloveniji število samozaposlenih samostojnih podjetnikov z leti narašča, nekateri so sami svoji šefi postali zaradi nuje – ker so bili ob izgubi redne zaposlitve primorani svojo ustvariti sami, drugi zato, ker so svojo poslovno idejo tako najlažje spravili na svet, tretji preprosto zato, ker jim osemurni delavniki in rutina, ki jih ti lahko prinesejo, enostavno ne ležijo.
In čeprav freelancerstvo marsikdo meša s tem, da svobodnjaki svoje delo ponujajo zastonj ali celo, da so tako svobodni, da jim delati niti ni treba, pa je svet samostojnih podjetnikov lahko precej bolj žuljav. Freelancerstvo je finančno tveganje, odgovornost za vzpone in padce pa nosi vsak sam. A pogoji za to se razlikujejo od države do države … Kje smo Slovenci?
Sodeč po študiji, ki so jo pripravili na Expert Market, na dnu. Na podlagi osmih faktorjev so merili kakovost življenja samostojnih podjetnikov v 57 državah. V študiji so primerjali: življenjske stroške, davke in prispevke, dostopnost kreditov, prometne povezave, povprečno hitrost interneta, brezplačen dostop do Wi-Fi-ja, stopnjo težavnosti začetka poslovanja in stroške kave – ki je, roko na srce, pogonsko sredstvo marsikaterega freelancerja.
Poglejmo, katerih 10 držav ob seštevku zgornjih faktorjev nudi idealne pogoje za freelancerje in katerih 10 držav je do njih najmanj prijaznih.
Foto: Unsplash
