London in 11 dejstev, ki jih o njem še ne poznate

London je priljubljena prestolnica za obisk tudi med Slovenci. In ponuja nekaj za vsakogar! Čeprav ste morda eden tistih, ki je v to živahno mesto skočil že večkrat, smo prepričani, da o njem še ne veste vsega.

Zbrali smo 11 dejstev, ki jih o Londonu (skoraj) zagotovo še ne poznate!

Zakon veleva, da je v Westminstrski palači, ki je sedež slovitega angleškega parlamenta (in del katere je sloviti Big Ben) prepovedano umreti.
Licenco za voznika taksija v Londonu lahko dobite le, če dokažete, da poznate VSAKO ulico in znamenitost mesta. Naboru vseh teh informacij pravijo The Knowledge (Znanje). Povprečen človek pa potrebuje od tri do štiri leta, da se vse to nauči na pamet.
Leta 1700 naj bi v Londonu živelo le 20 % žensk, od tega naj bi bile vse prostitutke.
Zemljo, na kateri stoji spomenik Georgea Washingtona na Trafalgar Squaru, naj bi uvozili iz Amerike. Zakaj? Ker je ta nekoč izjavil, da nikoli več ne bo stopil na angleška tla.
Leta 1251 je Henry III v dar od norveškega kralja dobil polarnega medveda. Nastanil ga je v Tower of London in ga privezal na dolgo verigo, da je lahko plaval po reki Temzi in lovil ribe.

Bolnišnica Bethlem Royal, znana tudi kot Bedlam asylum, je v 18. stoletju veljala za turistično atrakcijo. Obiskovalci so plačali, da so lahko bolščali v bolnike.
Med prvotnimi lastniki nekoč enega največjih panoramskih razglednih koles na svetu London Eye je bila tudi letalska družba British Airways. Ko so se ob dvigu 135 metrov visokega kolesa pojavili gradbeni zapleti, je Richard Branson, ustanovitelj družbe Virgin Group, nad gradbišče poslal cepelin z napisom “BA se ne dvigne.”
Pred olimpijskimi igrami v Londonu leta 2012 so organizatorji pisali menedžerju zasedbe The Who in ga vprašali, če ima Keith Moon čas za nastop na otvoritveni slovesnosti. Moon je umrl leta 1978.
Kraljeva mornarica, ki vstopa na Port of London, mora po zakonu upravljalcu še vedno prinesti zaboj ruma.
Na mostu Albert Bridge visijo znaki, ki vojake nagovarjajo, naj upočasnijo korak. Tresljaji, ki jih povzroča korakanje, bi namreč lahko poškodovali most.
S spomenika žrtvam Velikega londonskega požara (Monument to the Great Fire of London) v bližini London Bridgea je skočilo (in padlo) več ljudi, kot je bilo žrtev v samem požaru. Veliki londonski požar je bil katastrofalen požar. Med nedeljo 2. septembra in sredo 5. septembra 1666 je divjal po srednjeveškem središču Londona. Mesto je požgal do tal, uničenih je bilo 70.000 domov od takratnih 80.000. Uradno število žrtev je zgolj šest. Nekateri zgodovinarji temu podatku sicer nasprotujejo, saj revni del prebivalstva najverjetneje ni bil popisan. Vseeno je v sodobnejšem času s spomenika naštetih 6 samomorov in dve nesreči, kar je več kot uradnih žrtev požara.

Foto: Unsplash