Maja Sonc: “Ljudje tam so čisto drugačni od nas.” #intervju

Tokrat lahko v intervjuju preberete, kako in kam potuje Maja Sonc, plesalka, bodoča alpinistka, popotnica in še bi lahko naštevali. Divja, spontana in avanturistična kot je, težko dolgo zdrži na enem mestu. Prej kot doma, jo boste tako ujeli vpeto v kakšno plezalno steno, plesočo v kateri izmed predstav v ljubljanski operi, ali pa potujočo po oddaljenih krajih, z nahrbtnikom na ramah in širokim nasmehom na obrazu. Potuje že od malih nog, njena potovanja pa so vse prej kot običajna. Ta mesec se je ravno vrnila s potovanja po južni Afriki. Več pa izveste v spodnjem intervjuju.

Maja, koliko držav ste že obiskali? Maja Sonc

Hm, nikoli nisem zares štela držav, ki sem jih obiskala. Bi pa lahko rekla, da sem jih odkljukala že krepko čez 30. Maja Sonc

Kje ste se potepali nazadnje?

Nazadnje sem obiskala Južno Afriko, Lesotho in Eswatini.

Kako bi opisali svojo afriško izkušnjo?

Na popotovanje smo se podala štiri dekleta, svojo afriško popotovanje pa smo pričele v Cape Townu. Gneča v popoldanskih urah na cesti nas je spremljala vse do sončnega zahoda, do Signal Hilla, kjer smo imele pregled nad celim mestom. Vse smo na poti v Afriko sanjale o soncu in vročini. No, realnost je bila drugačna. Mraz, dež, nekaj sonca, dež, pa spet sonce, dež, sneg, veter. Sreča, da smo imele s seboj puhovke in pohodne čevlje. Pa termovke od doma, ki so nas vsak dan grele s toplim čajem in kavo!

Kakšen vtis je na vas pustil Cape Town?

Cape Town vsekakor ni razočaral. Prelepe plaže in hoja na Table mountain in Lion’s Head, obsijane s soncem, pingvini, panoramske ceste, Rt dobrega upanja, posebno rastje, bodeče beli oblaki na modrem nebu, opice na cesti, neskončni valovi, čudovito je! (Nasvet za premikanje po mestu: V mestu je najbolj priporočljiva uporaba aplikacije Uber.) Zgodaj zjutraj so nas pred hostlom pozdravili mestni klateži, ki so postajali vse bolj agresivni. Tistim, ki boste tudi sami odpotovali tja, zato priporočam previdnost.

Kam vas je nato vodila pot?

V Joburgu smo na letališču po petih urah pregovarjanja končno dobile našo Belo strelo. Avto, ki nas je spremljal ves čas naše poti. Naš afriški dom. Nato smo obiskale Kruger National Park. Tu človek ostane brez besed. Ugasneš motor in gledaš okoli sebe. Tišina. Nato zagledaš leoparda, ki mirno spi v krošnji drevesa.Pa 23 žiraf. Nato zebra. Slon na cesti – hitro v »rikverc« in se mu malce odmakneš. Nato hijena z mladičkom. Anakonda. Tudi želva. Živalim ni bilo konca. V Afriko smo odpotovale z željo, da bomo videle vsaj nekatere izmed največjih predstavnikov tu živečih vrst, na koncu pa smo videle vseh velikih pet, oziroma »big 5« kot domačini rečejo levu, leopardu, slonu, nosorogu in bivolu.

Naslednja postaja je bil Eswathini. V tej mali zeleni kraljevini smo bile najbolj navdušene nad edinstveno naravo in kulturo. Poleg hoje po nacionalnih parkih in nakupovanja banan in ananasov ob cesti, smo si ogledale Swazi Cultural Village, kjer je prijazen vodič iz minute v minuto postajal vse bolj rdeč ob odgovarjanju na prav vsa naša vprašanja. Sledil je plesni nastop prebivalcev vasi. Wow, bobnanje, tipična oblačila od nog do glave, petje, ustvarjanje takšnih in drugačnih glasov, živalsko gibanje … Skratka, noro! Maja Sonc


Nato je sledila Južnoafriška republika. Morje. St. Lucia je bila naša destinacija za počitek, kjer smo dva dni z vetrom v laseh nepremično zrle v neskončne linije valov Cape Vidala. Za nameček so Afričani ravno zmagali v rugby-ju. Domačinom se je zmešalo od navdušenja! S tem veseljem in rajanjem ti hitro zlezejo pod kožo, tako, da smo bile prve v vrsti pri žaru, s pivom v roki seveda.

Najlepši del poti?

Mene je najbolj navdušil vzpon na Rhino peak in pa Lesotho. Ta del Afrike je nor. Za vzpon na 3056m smo porabile nekih osem ur. Skoraj celo pot nismo srečale žive duše. Popoln občutek svobode in pomirjujoč zvok vode. Na vrhu pa krik navdušenja. Prelepo. (Naj spodnja slika pove več kot 1000 besed.) Maja Sonc

Na planoti pod vrhom smo le srečale dva pastirja z ovcami. Enemu smo podarile vodo in čokoladico, drugi pa je bil mnenja, da tega ne potrebuje, je raje vprašal za cigarete. Res jih je bil vesel. Vsak sam določa, kaj ga osrečuje. Lesotho na splošno pa …ostaneš brez besed. Roof of Africa. Mejni prelaz na 2873 metrih nadmorske višine, tipične hišice, pastirji pokriti z dekami, v domovanjih pa gašperčki brez elektrike, samo hribi in prelazi, smučišče, diamanti … Skratka, pokrajina te iz minute v minuto znova in znova šokira.

Ah Afrika… Vsega se ne da opisati z besedami, ne pokazati s slikami. Iskren smeh in navdušenje, zvedavost, hvaležnost za malenkosti, prvinskost. Strah in olajšanje. Ko te je strah, ker si bel in ko te je včasih sram, ker si bel. Črna Afrika, res hvala za novo izkušnjo.

Kaj pa najbolj zanimiva izkušnja?

Res zanimiva izkušnja je bil obisk šole v neki vasici v Lesothu. Dobile smo občutek, da otroci tu ne srečajo prav pogosto turistov, sploh pa ne belih. Njihovi globoki temni pogledi so izražali zanimanje, veselje, navdušenje, igrivost, nekaj res iskrenega. Maja Sonc

Z učenci smo preživele kakšno uro, prej nas tako ali tako niso spustili iz rok. Skupaj smo malo peli in plesali, skupaj ponovili nekaj angleških besed. Naj omenim, da jih je naš obisk tako iztiril, da so vsi učitelji izgubili avtoriteto za tisto uro. Otroci so kar tekali iz razredov, prav nič jih ni brigalo dejstvo, da so sredi pouka.

Ste na poti doživele kakšno slabo izkušnjo, nevarno situacijo?

Na potovanju nismo imele nobene življenjsko ogrožujoče izkušnje. Najslabša stvar, ki nam je kravžljala živce je bila viza. Vse smo zaprosile za multiple vizo, eni izmed nas pa so v Kanadi potrdili samo dvakratni vstop v Južno Afriko. Prvič je vstopila v državo na poti iz Kanade, drugi vstop pa je izkoristila za Eswatini. Žal smo napako s strani ambasade opazile šele na poti iz Eswatinija. Po več urnih vožnjah iz mesta do mesta, teženja in prosjačenja za usmiljenje, žal v tako kratkem času ni bila možna pridobitev nove vize. Vse, ki boste imeli opravka z vizami zato opozarjam, res preglejte datume v potnem listu in vrsto vize. Rešitev, ki se nam je zdela najboljša, je bila, da punci priskrbimo oddih na morju, kjer nas lahko počaka v varnem okolju, tri pa nadaljujemo v Lesotho. Konec dober, vse dobro. Je že za nekaj dobro, smo se tolažile ob konstantnih čokolada terapijah, haha. Maja Sonc

Sicer ste obiskali lep kos sveta. Kateri kraji so vas najbolj navdušili?

Uf, vsako potovanje je nekaj posebnega. Zelo težko bi izbrala najljubše. So pa pri meni velik pečat pustili Indija, Azori, Brazilija in Patagonija.

V Brazilijo ste se podali s posebnim namenom …

O, meu Brasil (oh, moja Brazilija! op.a.)! Nora življenjska izkušnja. V Brazilijo smo se odpravili ekipa treh plesalk in snemalec in sicer kot izvajalci Meraki Dance Project-a. Bistvo projekta je širjenje plesnega znanja v državah, kjer si ljudje to težko privoščijo. Projekt je potekal v obliki tedenskih delavnic, po trije ali štirje klasi na dan, v treh različnih mestih. Curitiba, Rio de Janeiro in São Luíz.

Zakaj se vam je ta izkušnja še posebej vtisnila v spomin? Maja Sonc

Ljudje tam so res čisto drugačni od nas. Srčni, polni energije, željni znanja, hvaležni za vsak dan, topli, ni jim težko sprejemati in dajati, kar zasujejo te z vso možno ljubeznijo. Po vsakem zaključenem tednu smo pripravili video, z zajetimi elementi in koreografijo, ki je skupek vloženega dela in treningov ter ljubezni do plesa. Enega izmed njih si lahko ogledate spodaj.

Kako bi opisali svoj način potovanja? Kaj pričakujete od potovanj, kaj vam pomenijo?

Preprost način potovanja, cenovno ugodno, aktivno raziskovanje naravnih lepot. Čimbolj skušam priti v stik z življenjem in ljudmi. Več dam na izkušnje kot na udobje.

Včasih sem potovala tako, da je bil vsak dan napolnjen z destinacijami in aktivnostmi, čim več videti v čim krajšem času, z leti in starostjo pa sem ugotovila, da manj res je več. Tako sedaj raje izberem manj različnih destinacij in poizkušam te bolj doživeti. No, še vedno je na koncu moj dopust vedno aktiven, a to je zame v resnici počitek.

Vaša potovanja velikokrat vključujejo tudi razne trekinge, saj imate zelo radi gore. Kakšne so vaše gorske izkušnje s potovanj?

Res je. Na potovanju je treba včasih tudi v hrib. Hribi, gore, jezera, klifi, plezanje v gorah, tobogan po slapu, to so stvari, ki me res osrečujejo. O tem bi lahko pisala več dni skupaj, zato bom izpostavila le nekatere meni ljube prelepe poti. Naj pa omenim, da sem vsakič, ko se vračam domov, res hvaležna za te lepote, ki nas obdajajo vsak dan. Patagonija, raziskovanje Brazilske džungle, Azori in Madeira, hoja do templja v Indiji, Romunija, vsa ta potovanja so vključevala tudi veliko hoje, plezanja in hribolazenja.

Vam na potovanjih pomagajo tudi kakšne aplikacije?

Seveda. Priporočam Maps.me, kjer si v naprej na telefon naložiš zemljevide in se tako znajdeš, tudi, ko nimaš signala. Pa tudi iOverlander. Tu najdete lokacije, kjer lahko prespite v naravi, v avtu ipd. Zelo uporabno za iskanje varnih lokacij za divje kampiranje.

Katera država je naslednja na vašem seznamu?

Trenutno imam v planu izkoristiti snežne razmere v Sloveniji in uživati v zimski pravljici. Kam naprej, pa bomo še videli!

Foto: Maja Sonc

Preberite še: Sabrina Savnik: Ljubiteljica morja in vetra, ki se seli na katamaran

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.