Prvomajski prazniki so kot za nalašč za nova odkrivanja in doživetja. Eni ste se podali v daljne kraje, drugi ste izkoristili čas za počitek, mi pa smo se podali v raziskovanje na dveh kolesih po Istri. Že kar nekaj časa nas je dražila ideja, da odkolesarimo po poti, po kateri je nekoč vijugal vlak iz Trsta v Poreč. In zato smo stopili na pedala in zavili na Parenzano, ki nas je vodila do očarljivih srednjeveških mest skozi čarobno pokrajino Istre, vse do bogatih okusov in prijaznih ljudi.

Smo praktično na začetku kolesarske sezone, zato naj bo naša prvomajska izkušnja vaš navdih, za katerega od prihajajočih sončnih vikendov.

123 kilometrov dolga železniška proga, je med letoma 1902 in 1935 pomenila življenje za istrske kraje. Vlak je namreč vsak dan vozil skozi hribovite kraške predele Istre in poleg potnikov prevažal sol, oljčno olje, sadje, zelenjavo, vino … Danes progo ohranjajo pri življenju številni kolesarji željni razmiganih kolesarskih poti ter razgledov, dobre hrane in istrske uživancije.

Poletje v školjki

Parenzani smo se pridružili v sečoveljskih solinah. Z nadobudno in navihano družbo sem se počutila, kakor da bi pravkar vstopila v film Poletje v školjki.

Morda je k temu pripomogel očarljiv razgled na soline in misel na poletne dni, ki se bližajo. Od nekod pa se je prikradlo tudi navdušenje nad tem, da nam ljubki bazeni dajejo sol že dolgih 700 let, kateri se ni mogel upreti niti Jamie Oliver. In če bi se nekaj stoletij nazaj rodila v Piranu solinarski družini, bi lahko pozabila na lepote kolesarjenja po Istri. Ta čas bi že bila nameščena v solinarski hišici in družini pomagala pri pripravi petol za novo sezono.

Po rdeči zemlji med oljčnimi nasadi in vinogradi

Urejena in dobro označena pot nas je vodila po viaduktih, tunelih, mimo nekdanjih železniških postaj. Naš prvi cilj je bila manjša vasica pred Porečem. In res ni lepšega, ko prikolesariš na cilj, si v večernih urah z družbo zakuriš ogenj in spiješ kozarec ali dva vina, ki smo ga našli kar pri sosedovih. V Istri skorajda ni vrat, kjer se na drugi strani ne bi znašel ali pridelovalec vina ali oljčnega olja ter navsezadnje nekdo, ki te k dobri kapljici pomaga usmeriti.

Juho s tartufi, meso s tartufi, solato s tartufi in morda še kaj sladkega s tartufi

Tako nekako je zvenelo naročilo našega Roka, ki se ni dal motiti, medtem ko so njegove brbončice uživale v okusih tartufa. Istra je namreč raj za tiste, ki nas okus tartufa enostavno začara.

Naše raziskovanje se je zato ob postojankah v konobah spremenilo v nepozabne gurmanske užitke, ki so nas popeljali v svet tartufa, divjih špargljev, pršuta, sira, malvazije, terana in podobnih dobrot. Bogastvu okusov, ki jih nudi istrski polotok zna biti občasno naporno, še posebej, če je pred teboj še nekaj kilometrov na kolesu.

Mesteca za romantične duše

Potovanje s kolesom je zelo priročno. Ustaviš se kjerkoli želiš, pobožaš oslička na poti,  ne ubadaš se s parkirnimi mesti in pokuriš manj živcev. No, pustimo menjavo zračnic, ki je bila naš redni spremljevalec na poti. Smo se pa zato lahko pripeljali v jedro srednjeveških mestec. Obvezni postojanke na poti sta slikoviti Motovun in boemsko umetniški Grožnjan, kjer smo tudi prespali. Domačini so nas povabili, da se ponovno vrnemo v juliju, ko se srednjeveški kamni spojijo z jazz glasbo – Jazz is back, je ime festivala, ki se tam odvija. V Motovunu pa se bodo zadnji vikend v juliju obesila filmska platna za vedno bolj prepoznaven filmski festival.

Česa ni priporočljivo pozabiti doma, ko se odpravimo na Parenzano

Če ne želite obstati na poti, je obvezna oprema set za krpanje gum in vsaj ena rezervna zračnica, čeprav sem bila rekorderka in v treh dneh porabila kar tri. Rezervna zračnica vam popolnoma nič ne pomaga, če nimate tlačilke, ki po možnosti deluje in ima različne nastavke.

Ker nekateri daljši tuneli niso razsvetljeni, je lučka dobrodošla. Priporočam še sončno kremo, sončna očala, dovolj vode, fotoaparat in obilo dobre volje.

Kakšno časovnico ubrati

Parenzane se lahko lotite kot športnega izziva in jo prevozite v zgolj enem dnevu. To je seveda predlog za tiste, ki imate že kolesarsko utrjeno ta zadnjo in ste vajeni dnevnih razdalj kot je 123 kilometrov. Drugim raje predlagam, da se prepustite naravi, ogledom in kulinaričnim užitkom, ki vam jih ponuja Istra in si za to vzamete dva dni.

1. dan: Trst – Motovun / Grožnjan

2. dan: Motovun / Grožnjan – Poreč

Nazaj se lahko odpraviti po isti poti s kolesom ali se pustite zapeljati s posebej organiziranimi prevozi za kolesa in njihove lastnike.

Če ste kolesar, ljubitelj dobre hrane, obožujete vonj borovih gozdičkov, vas prevzamejo ljubke vasice in še nisti prekolesaril Parenzane, ne vem, kaj še čakate. Parenzana in njene bogate zgodbe vas pričakujejo še letos.

Po sledeh Parenzane:

• Dolžina: 123 km
• Višinska razlika: 1080 m
• Najvišja točka: 310 m (Grožnjan)
• Najnižja točka: 2 m (Koper, Izola, Poreč)
• Teren: 28% asfalt, 72% makadam
• Težavnost: 3/5
• Primerno kolo: gorsko kolo

Foto: Damijan Janežič in www.parenzana.net

Tweet