Lana Razpotnik je Slovenka, ki v Londonu od leta 2017 živi s partnerjem in dvema hčerkama, ki sta se jima rodili na Otoku. O tem, kako je v Londonu videti iskanje službe, prijateljev in strehe nad glavo ter predvsem, kako je tam (dvojezično) vzgajati otroke, sva govorili v tokratnem Vandraj insiderju.
Kaj vas je odneslo v London in kako dolgo mu že rečete “dom”?
Verjetno je najbolj ironično ravno to, da bi pred desetimi leti na vprašanje, če bi se kdaj preselila v tujino, jasno in glasno odgovorila z NE. O potovanjih sem vsekakor vedno sanjala, o življenju v tujini pa nikoli. Lepo sem bila zasidrana v Ljubljani, ki je (bila) v mojih očeh VSE, kar potrebuješ za življenje. Temu se nisem bila pripravljena odpovedati. Kakorkoli klišejsko se to sliši, sem v Londonu pristala izključno zaradi ljubezni. Vse je bilo zelo spontano, iz danes na jutri sem si rekla, zakaj pa ne. In sem šla. To je bilo novembra 2017.
S čim se v Londonu ukvarjate, oziroma preživljate?
Kot diplomirana umetnostna zgodovinarka in takrat magistrska študentka dediščinskega turizma sem si predstavljala, da bom v roku enega meseca našla službo v neki kulturni ustanovi. Pripravljena sem bila začeti čisto na dnu in potem plezati po karierni lestvi. Ampak mi očitno takrat to ni bilo namenjeno.
Zato sem poiskala hitro vmesno službo in tako pristala v fitnes in velnes industriji v eni izmed vodilnih neprofitnih organizacij v Veliki Britaniji. Začela sem kot receptorka in vsako leto napredovala. Danes sem vodja dveh fitnes in velnes klubov, kjer sem odgovorna za vse – od recepcije, prodaje, osebnih trenerjev, fizioterapevtov, programov za lokalno skupnost, vrtca, plavalne šole in za velik del varnosti in zdravja pri delu obeh klubov. Moj uradni naziv je sicer Multi-Site Customer Experience Manager. Najlažje si je morda predstavljati, da sem odgovorna za več kot 30 zaposlenih v vsakem klubu.
V Londonu sta se vam rodila tudi dva otroka. Kakšno otroštvo ponuja mesto?
Ja, obe moji punčki sta rojeni v Londonu. Mesto je res raznoliko in ponuja ogromno možnosti za raziskovanje. Večinoma vikendov ne preživimo doma, ampak raziskujemo mesto ali pa le okolico. Igrišča in parki so na vsakem koraku po mestu in so res vrhunski. Hkrati pa drži, da otroci tukaj preživijo veliko časa v vrtcu, tudi po 10 ur dnevno. Kar ni idealno, me pa tolaži, da tam res uživajo. Otroštvo v Londonu pomeni prijateljevanje z otroki s koreninami z vsega sveta in to je čudovito.
Kako pa je s starševskim dopustom in kasneje z varstvom?
Porodniški dopust se tukaj deli na državnega in službenega. Državni ti pripada do 39 tednov in je odvisen od tvojega povprečnega zaslužka. Potem pa imaš še službenega, ki ti ga dodeli podjetje, kjer delaš. V grobem in malo za okus, v podjetju, kjer delam, dobi mamica na porodniški približno:
- – 3. mesec polno plačo s strani podjetja,
- – 5. mesec polovično plačo s strani podjetja + državno porodniško,
- – 9. mesec le državno porodniško,
- – 12. mesec – nič, te pa še vedno čaka delovno mesto.
Glede varstva so ponavadi tri opcije: VRTEC – vsi so zasebni vsaj do 3. leta, CHILDMINDER – varuška, ki za otroke skrbi v svojem domu in VARUŠKA, ki skrbi za otroke v njihovem domu. Pri odločitvi igra veliko vlogo čas. Vse tri opcije pa so finančno kar zalogaj. Vrtci so tukaj v povprečju odprti od 7.30 – 18.30. Starejša hči je bila v vrtcu v okviru podjetja za katerega delam. In žal je bila v vrtcu velikokrat vse do 18.00, potem pa naju je čakala še približno enourna pot domov. Ni idealno, ampak je uživala in meni je bilo veliko lažje, ker sem vedela, kdo so zaposleni in kako vrtec deluje. Če otrok obiskuje vrtec 5 dni na teden in več kot 5 ur na dan, to v povprečju mesečno znese okoli £1700. Starši sicer dobivamo otroške dodatke, a ti ne pokrijejo niti četrtine vrtca.
Kakšno državljanstvo imata otroka? Sta dvojezična?
Najstarejša hčerka KalaLuna ima le slovensko državljanstvo, saj sva bila oba eno leto premalo v Londonu, da bi avtomatično dobila tudi angleškega. Mlajša hčerka NalaNoor pa ima tako britanskega kot slovenskega. KalaLuna govori slovensko in angleško. Doma govorimo slovensko, knjige beremo v angleškem in v slovenskem jeziku. Ob vikendih pa pogleda tudi kakšno slovensko risanko, da se ji besedni zaklad širi. Je pa res, da je na vsakem koraku izpostavljena angleščini in ko se igra sama, ima monologe predvsem v angleščini. Malo me skrbi, da bo to vplivalo na našo 9-mesečno dojenčico, saj se starejša sestrica tudi z njo večinoma pogovarja v angleščini, a upam, da bo tudi ona dovzetna za oba jezika.
Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?
Še bolj cenim prijateljstva in odnose, ki jih imam v Sloveniji in ki sem jih razvila tukaj. Takšna prijateljstva, ki jih doma pletemo od otroštva in kot najstniki, kot odrasla oseba v Londonu zelo težko oblikuješ na novo. Ljudje smo z različnih koncev, težko je uskladiti urnike.
Še bolj pa cenim to, da imam čas, ki ga lahko preživim z družino. Slovenci smo včasih malo razvajeni. Navajeni smo, da nas avto zapelje tudi le 500 metrov. Tu sem se naučila, da prehoditi 5 kilometrov, da nekam prideš, ni ogromno, ampak nekaj povsem normalnega. V Sloveniji je del luksuza tudi to, da babice hodijo po otroke v vrtec in jih imajo starši možnost komu dati v varstvo. Ne me narobe razumeti, ta razvajenost bi tudi meni povsem pasala. In to tukaj pogrešam.
Če bi lahko iz Ljubljane in Londona izluščili najboljše stvari, ki jih pri drugem pogrešate, katere bi to bile?
Ljubljana je moje mesto, v srcu, vedno. Obožujem to, da imamo na dosegu roke čisto vse. Je en tak lep bazenček kulture, zgodovine, narave, prijetnih ljudi in luštnih lokalov. Najbolj verjetno pogrešam družabni vidik, ki ga Ljubljana ponuja. »Kofetkanje« v tem našem pravem pomenu besede. In ko smo že pri lokalih, res močno pogrešam dostopnost raznih naravnih limonad in sokov, ki jih v Ljubljani dobiš v vsakem lokalu, v Londonu pa moraš te stvari prav poiskati, če želiš dobre, seveda. Pogrešam naše mini griče in hribe, ki so super za lahek sprehod in tek. Pa fine kolesarske proge in umirjene ceste. Tudi čistočo – Ljubljana je res čista in prijetna na vsakem koraku. In vodo! Vodo iz pipe tudi pogrešam!
London je na drugi strani ocean vsega, res VSEGA. Vsak dan se toliko različnih stvari dogaja, da jim ne moreš zares slediti. Možnosti je neskončno, kulturnih, glasbenih koncertov, posebnih kinov in še in še. Ampak je ogromen! Zato je treba stvari malo bolj planirati vnaprej, spontanost je tu res manj enostavna.
Se v prihodnosti vidite nazaj v Sloveniji?
Se mi zdi, da ima večina izseljencev željo nekoč priti nazaj. Nazaj me najbolj vleče zaradi družine in prijateljev. Tudi umirjen in varen način življenja, ki ga Slovenija ponuja, je gotovo bolj prijazen za družine kot London. A tudi London je naš dom, tukaj sta se rodili moji hčeri in z mestom so povezani vsi lepi spomini. Kar naenkrat tako Slovenija ni več zares dom. Tega nihanja je veliko. En dan si pripravljen iti nazaj, drugič spet ne. To vprašanje se v mojih mislih poraja tedensko. Ne vem. Pustimo se presenetiti.
Kako bi opisali London nekomu, ki o njem ne ve popoloma ničesar?
London je ogromno mesto in je veliko več kot le tisti center mesta z vsemi tipičnimi znamenitostmi. London ponuja malo morje različnih izkušenj, dogodkov, razstav, doživetij in kulinarike. Predvsem pa je mesto, kjer boste v vseh letnih časih videli ljudi sedeti na še najmanjšem koščku trave, tudi brez odeje pod zadnjico. London je hitro mesto, kjer se ljudje vseeno znajo ustaviti in uzivati v prvih pomladnih dnevih, poletnem sončenju in zadnjih jesenskih svetlih dneh.
Pa tamkajšnje ljudi?
Večkrat so mi ljudje, ki so obiskali London, rekli, da Angležev še niso srečali. Ja, London je morje vseh možnih kultur iz celega sveta. In to je tisto, kar je tako lepo. Tudi ljudje, rojeni v Londonu, imajo pogosto korenine (tudi) iz katere druge države.
Če se boste vozili z mestnimi prevoznimi sredstvi, bodo ljudje ponavadi v pogonu in celo nezadovoljni, če se jim boste postavili sredi tekočih stopnic in ne boste sledili tistim »nenapisanim« pravilom bontona. Torej – vedno stojte na desni strani in dovolite dovolj prostora za prehitevanje po levi. Ampak te isti ljudje so tudi zelo prijazni in odprti, prihajajo z vsega sveta in se z veseljem pogovarjajo o izkušnjah posameznikov. Vseeno pa – ko vas kdo vpraša »How are you?«, naj vas nikar ne zavede, da jih resnično dobesedno zanima, kako ste.
Katera je najbolja nadležna stvar mesta?
Verjetno to, da je v mestu razpad sistema z vlaki in avtobusi, ko zapade sneg (četudi se ne oprijema cestišča), ko dežuje, ko je prevroče ali prevetrovno. Tudi stavke javnega prevoza so pogoste in nadležne. Prometa je ogromno, na cestah so zastoji, zato tudi avto ni boljša izbira.
In to, da je zaradi velikosti mesta vse veliko bolj oddaljeno, kot bi si kdaj želela.
Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Londonu kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?
Zmota je to, da je London majhno mesto in da je vse, kar je vredno ogleda, le okoli Big Bena, Tower bridga in tam okoli ter da se vsi Londončani dnevno sprehajamo mimo. Pa tudi to, da mnogi mislijo, da je Tower bridge – London bridge.
Hrana in pijača v restavracijah in lokalih sta dražji kot v Sloveniji, kljub temu pa je nakup v trgovini ugodnejši v Londonu. Zmota je, da je v Londonu vse zelo drago. Veliko turističnih znamenitosti je celo brezplačnih!
Zmota je tudi, da v Londonu vedno potrebuješ dežnik. Ko tu enkrat živiš, ga ne nosiš s seboj. Nalivi niso pogosti, ponavadi so hitre prhe. Zanimive so tudi divje živali, tu so lisice kot mačke, povsod so!
Kaj poleg glavnega mesta je v bližini še vredno obiska?
Velika Britanija ponuja ogromno in ima res čudovite kraje. Iz Londona so vlaki v druge kraje pogosti, morda ne najbolj poceni, ampak kar hitri in urejeni. Cornwall je eno tako luštno območje, St. Ives je čudovito obmorsko mesto z dolgo peščeno plažo, ki ima za piko na i tudi Tate St. Ives muzej. V bližini je Cambridge – za piknik na travniku in tiste, ki si želijo malo študentskega vzdušja in gotskih stavb. Zelo blizu za enodnevni izlet je tudi Brighton, ki je tipično obmorsko mesto s čudovitimi ulicami. Tudi Bristol je super! Posedanje ob kanalu spominja na plažo ob Ljubljanici. In seveda Banksy – njegove grafite srečate na vsakem koraku. Tudi mene čaka še veliko obiska vrednih krajev na tem koncu.
[O urbanih kotičkih kraja:]
Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Primrose Hill in Brixton.
Najbolj precenjena turistična točka v mestu: London Eye – za slikico v ozadju je fotogeničen, za obisk pa grozno nagužvan, predrag in počasen. Razgledi so boljši iz drugih delov mesta.
Najboljša brezplačna stvar v mestu? Sky Garden, muzeji in galerije.
Najboljšo kavo potrežejo v: Tamp v Chiswicku. Tu je poleg kave dobra tudi vroča čokolada, ki ni puding ali kakav, ampak prava temna, grenka cokolada!
Najboljši brunch najdete pri: Egg Break v Notting Hillu, Urban Pantry v Chiswicku in MILK v Balhamu.
Najlepši razgled nad mesto: Sky Garden.
Najboljši šoping: Online (smeh). Turisti verjetno z veseljem obiščejo Oxford Street, Londončanom pa je to zaradi gneče nekaj najbolj neprijetnega. Če že moram fizično v trgovino, verjetno izberem High Street Kensington, ki ima tudi prijetne lokale. Če želite nakupovalno središče, potem priporočam Westfield, ampak se pripravite na gnečo.
Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Tate Modern – ima tudi čudovit pogled iz kavarne na Temzo in St. Paul’s Cathedral. Za Harry Potter fane je bonus tudi pogled na Millennium Bridge.
Najljubši kotiček za sprostitev: Richmond ob Temzi.
Park, kjer najraje poležavate: Chiswick House&Gardens.
Najboljša zabava: Manjše koncertne dvorane, kjer je vse tako luškano in majhno, da doživiš koncert čisto drugače kot v velikih dvoranah ali stadionih.
Najljubši festival/dogodek: Kino ali gledališče na prostem – na rooftopih ali v parkih.
Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Iskreno nisem navdušena nad tradicionalno hrano. To so bolj pubovske jedi, ki so mi precenjene. So pa jagode v Angliji v sezoni zelo poceni in zelo dobre. Zato so mi tudi sladice z njimi všeč – scones z jagodno marmelado in Victoria sponge cake. Pa meni najljubši Crumble!
Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: Bele in barvite hišice v Notting Hillu, Richmond park v obdobju malih bambijev in Primrose Hill z Londonsko panoramo v ozadju. Za turiste gotovo ena sončna fotka s strani Tower Bridga, pa pod mostom na drugi strani Big Bena.
[Uporabno:]
Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?
Avtobus – £1.60 in lahko prestopaš med avtobusi v roku ene ure.
Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?
Trenutno ugotavljamo, da je Ryanair iz Trsta ali Zagreba kar ugoden, če letite z malim nahrbtnikom. Direktno iz Ljubljane leti EasyJet. Če pa nujno želite še osebno prtljago, ste potem cenovno hitro blizu British Airways, ki leti na London Heathrow Airport, od koder lahko v mesto potujete s podzemno železnico in ne potrebujete še prevoza z letališča v mesto. Ne glede na prevoznika, se poskušajte izogniti vsem šolskim počitnicam in praznikom tako v Sloveniji kot na Otoku.
V katerem delu mesta je logistično najbolje iskati nastanitev, ko tja pridemo za kratek turistični obisk?
Za kratek obisk je verjetno super, če najdete kaj v prvi coni, kjer so glavne znamenitosti na dosegu roke. Bo pa gotovo ugodnejše karkoli v coni 2 ali celo 3, le glejte, da je blizu podzemne in ste v centru mesta v 30 minutah.
[Na hitro:]
Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje):
Če želiš dobro stanovanje v varnem predelu Londona, bodo cene hitro višje. Mesto je ogromno in velikokrat so hiše predelane v več stanovanj, ki so v osnovi ponavadi dokaj ozka, z malo ali nič prostora za hrambo stvari. V zadnjem letu je trend, da za najem stanovanja ponudiš več kot je oglaševano. Povpraševanje za lepa stanovanje je veliko, zato bi to težavnost ocenila z 8.
Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10:
Verjetno 8, je težko, a tudi ni – odvisno. London ima res veliko ljudi in konkurence ne manjka. Večinoma tukaj ne gre za izobrazbo, bolj za izkušnje in to, da si ob pravem času na pravem mestu. Ob neuspelih prijavah ne smeš izgubiti zagona in upanja.
Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10:
Verjetno spet 8. Odvisno, česa si želiš in v kakšnem življenjskem obdobju si. Večina mojih prijateljstev je prek sodelavcev in drugih mamic iz vrtca in šole. Vsi imamo zasedena življenja, tudi razdalje med nami so lahko velike, zato je prijateljstva težko ohranjati.
Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno):
Mogoče 7, nekaj vmes. Odvisno od predela in s kakšno miselnostjo hodiš po mestu. Načeloma se počutim varno. V določenih predelih je manj prijetno in si morda malo bolj pozoren ali pa se jih v določenem delu dneva izogibaš.
[Plus in minus:]
Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?
Raznolikost v vsakem pomenu besede je zame res velika velika prednost. Raznolikost kulture, hrane, religije, rase, s katerimi si kar naenkrat v stiku vsak dan. Sem hvaležna, da sta moji deklici izpostavljeni temu. V Sloveniji tega gotovo ne bi doživeli v tolikšni meri. Slabost je verjetno prav ta velikost mesta, ker je vzdrževanje družabnega življenje malce težje.
Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?
Prednost je gotovo širina pridobljenih izkušenj. Tu je veliko več različnih delovnih mest in zato več možnosti napredovanj. Slabost je bila na začetku ta, da angleščina ni moj prvi jezik in sem se kot tujka počutila postavljena na nižje stopničke. Vsekakor pa tu velja, da stopničke hitro preskakuješ, če se dokažeš.
FOTO: Osebni arhiv/Lana Razpotnik