Potopis: Oman in njegove najlepše točke v 14 dneh (in 1 slaba izkušnja)

Oman je država Bližnjega vzhoda, ki se vztrajno vzpenja na globalni lestvici priljubljenih turističnih destinacij. Po odgovore, zakaj in kako ga obiskati, kje spati, kaj jesti in kaj vse doživeti, smo se obrnili na Anžeta Petriča, ki se je od tam ravno vrnil z dvotedenskega potovanja. Zaupal nam je svoj potovalni plan in podelil svoje izkušnje z Omanom iz prve roke.

“Oman sem želel obiskati že med potovanjem po Združenih arabskih emiratih, ko smo načrtovali le nekajdnevni obisk. Zaradi zapleta z zavarovanji se nam potem ni izšlo in ostala je neuresničena želja. Zdaj, ko gledam nazaj, si mislim, da še dobro. Ker smo tako lahko Oman doživeli bolj zares. 14 dni čiste pravljice.” Anže Petrič

Oman postaja vedno bolj priljubljena turistična destinacija. Je bilo opaziti veliko turistov?

Ja in ne. Turistov je bilo nekaj, ne pa veliko. Zaenkrat se še vedno marsikje opazi pomanjkanje turistične infrastrukture kot so hoteli, kavarne, restavracije in trgovine s spominki. Vem, da v Oman organizirano vozijo skupine tudi nekatere slovenske agencije, ker smo skupaj sedeli na letalu. Oman je dostopen, zagotovo, tja so potovali tudi moji stari starši, ampak je še vedno zelo pristen in neokrnjen. Se še razvija v tem smislu. Zato je moj predlog, da ga obiščete čimprej.

Osnovne informacije

Kje ste rezervirali lete, hotele, avto? Na kaj biti pazljiv?

Od vsega je najbolj pomemben dober avto. Letalo je standardno za te konce sveta: Turkish Airlines do Istanbula in potem naprej do Muškata. Vse hotele smo brez težav rezervirali kar preko Bookinga. Lahko bi tudi kampirali, kar je v Omanu priljubljen način nočitve, a smo zaradi natrpanega urnika vsega, kar smo želeli videti, izbrali hotele. Avto smo vzeli pri lokalni rent-a-car agenciji. Tu je zelo zelo pomembno, da vzamete boljši avto. Če mislite voziti po puščavi, obvezno na štirikolesni pogon. Če ne, vas ne bodo spustili do nekaterih točk. Boljši avto je res dražji, ampak je nujen za popolno doživetje.

Kako je z vizo?

Za do 14 dnevni obisk turisti ne potrebujejo vize. Potrebujejo pa dokazila, da bodo ostali največ 14 dni. Torej dokazila v obliki zavarovanja, letalskih kart, rezervacij hotelov.

Kako je z denarjem? Ste izmenjali v Sloveniji, imeli s seboj gotovino, kartico? Kako je z bankomati v Omanu?

V Omanu uporabljajo tretjo najmočnejšo valuto na svetu: Omanski rial. Nekaj malega smo imeli v gotovini, ki smo jo izmenjali kar tam, sicer pa smo vse lahko plačevali s kartico. Tudi bankomatov je dovolj, le prej se pozanimajte pri svoji banki, kako računajo za dvig v tujini. Edina mesta, kjer nujno potrebuješ gotovino, so tržnica in dejavnosti na prostem (kanjoning in potapljanje na koralnem grebenu), kjer so nas na to vnaprej opozorili. Napitnin v Omanu ni.

Kaj pa hrana?

Jedli smo tako ulično hrano kot v restavracijah. Največ smo jedli doner kebab, humus, shwarme… arabsko hrano, ki je odlična. Veliko smo si tudi sami kupili v trgovini in si sami naredili. Poskusili smo tudi kamelje meso, ki je zelo okusno.

Oman v 14 dneh

Anže je Oman raziskoval 14 dni. Z nami je delil svoj načrt in 10 točk, ki jih nikakor ne smete izpustiti, ko potujete po tej slikoviti državi.

Muškat

Prva postojanka in hkrati tudi prva izmed točk, ki jih morate obvezno obiskati, je po Anžetovem mnenju glavno mesto Muškat. Predvsem predel Mutrah. Vsekakor pa: Al Alm palace, Bayt Al Zoubair, Mutrah Corniche, Mutrah Fort, Mutrah Souq, Al Riyam Park, Mošeja Sultana Qaboosa, Muscat Opera.

 

Na poti od Muškata do naslednje točke, se je Anže ustavil tudi v Sinkhole Hawiyat Najm Park.

 

Qalhat

Danes tiha in majhna vasica, včasih pa bleščeče mesto, ki je ležalo na trgovki poti Indijskega oceana. Temu priča veliko starih ruševin med katerim izstopa grobnica Bibi Miryam, katero sta obiskala tudi Marco polo in Ibn Battuta.

Najlepše točke: Grobnica Bibi Miriam, Wadi Shab, Wadi Tiwi, Tiwi Plaža

Wadi Shab in Wadi Tiwi

Sta soteski in hkrati in eni najbolj obiskanih točk Omana. Z razlogom. Jaz bi ju zagotovo umestil na seznam top 10 točk.

 

Wadi Shab si ogledaš tako, da se skozenj sprehodiš. Pohod traja eno uro v eno smer, ko prideš do dela, v katerem se oblečeš v kopalke, skočiš v vodo in plavaš do luknje, kjer skozi ozek predor priplavaš do čudovite podvodne dvorane. Izjemna izkušnja,
Wadi Tiwi si je težje ogledati. Nujno potrebuješ avto na štirikolesni pogon in moraš biti spreten voznik. Obstajajo pa tudi organizirani izleti.

 

 

Mesto Sur

Mesto Sur je zgodovinsko poznano po izdelavi Omanskih tradicionalnih lesenih plovil imenovanih Dhow. V mestu se še vedno nahaja obrat, kjer jih bolj za turistične namene, še vedno izdelujejo. Pravi razlog za to, da prav Sur mesto, kjer so ta plovila izdelovali, pa lahko odkrijemo ob pogledu na mestno laguno, ki je služila kot odlična zaščita pred vpadi iz odprtega morja.

Tu si obvezno poglejte: Svetilnik, Corniche, Sunaysilah grad, Dhow Yards (tradicionalna tovarna ladij Dhow), Ras Al jinz Turtle Reserve, Plaža Al Khesah

 

Puščava Wahiba

To je bila najlepša puščava do sedaj. Pa jih nisem videl ali doživel malo. Prvi stik je bil vožnja skozi puščavo do kampa, kjer smo prenočili. Že to je bila nora izkušnja. Na črpalki pred puščavo so nam pomagali malce spustiti gume, za boljši oprijem. Podobno je vožnji skozi sneg. Udeležili smo se tudi v vožnje po sipinah, kar je bilo precej adrenalinsko, a nepozabno. Za to je bil potreben močnejši avto in izkušen voznik.

Še lepše pa je bilo, ko smo se vzpeli na sipino in si ogledali sončni zahod in vzhod. Sipine so neverjetno visoke in strme. S kampa smo se vzpenjali po vrvi do vrha.

 

Mesto Ibra

Ibra je poznana predvsem po bogati agrikulturni zgodovini. Še danes tu gojijo mango, datlje in banane. O bogati zgodovini pa priča še vedno odprt obrat za izdelovanje Omanskih Khanjarov – tradicionalnih bodal. Le nekaj korakov izven mesta pa se nahajajo tudi ruševine starega mesta, v katerem še danes deluje Falaj.

Nizwa

Nizwa je eno izmed najpomembnejših mest v Omanu. Najbolj je znano po svoji trdnjavi – Nizwa fort, ki je bila zgrajena v 17. stoletju. To je odličen kraj za doživetje lokalne kulture in okušanje tradicionalne omanske kulinarike.

Jebel Akhdar

Jebel Akhdar je planota, ki v prevodu pomeni “zelene gore”. To je predel, kjer je veliko agrikulture, čudovitih razgledov in neverjetnih pogledov na falaje. Za dostop potrebuješ avto s štirikolesnim pogonom, kar tudi preverjajo.

 

 

Al Hamra

Al Hamra je tradicionalna omanska vasica in je najlepša vasica, kar sem jih videl. Je v veliki meri zapuščena, njene hiše pa so narejene iz blata in slame. Navdušila me je z neverjetno arhitekturo, ki je kljub surovi gradnji izjemen dizajnerski dosežek.

V vasici sem obiskal tudi Bait al safah, ohranjeno staro zgradbo, kjer je prikazan tradicionalen način življenja. Spekli so nam tradicionalni kruh, ponudili kavo in datlje, oblečeš se lahko v tradicionalna oblačila. Zelo zanimiva izkušnja in jo zelo priporočam.

Celotno vzdušje oaze, kjer stoji vasica, polne datljevih palm, je neverjetna izkušnja, ki se zagotovo uvršča na seznam najpomembnejših točk.

Falaj

Zelo me je navdušil tudi namakalni sistem – falaj. To je neverjeten starodaven vodni sistem, ki pelje skozi vas. Zaradi tipičnih omanskih wadijev (suhih dolin), ki se z vodo napolnijo le ob deževju, so vasice nastajale v teh predelih. S pomočjo falajev pa so to vodo speljali na želene točke v vaseh. Falaje sem videval po celi državi in ponekod so dejansko še delno v uporabi.

Zanimivo je tudi, kako je jasno videti, v katerih hišah so živeli vaški veljaki, saj tam falaj vodi skozi hišo in nad njim je zgrajena kopalnica. Izvedeli smo tudi, kako so vodo filtrirali in pili.

Ne izpustite: Sprehod po oazi z datljevimi palmami, pogled na Al Hamro, Bait Al Sifah.

 

 

Jebel Shams

Jebel Shams je najvišja gora v Omanu (3009m). Znana je tudi kot gora sonca, ker je zaradi svojega visokega vrha prvo mesto v Omanu, kjer vzide sonce. Zaradi svoje oblike ji rečejo tudi veliki kanjon.

Dodatne točke: Al Khitaym, Balcony Walk (do vasice As Sab), Wadi Ghul

 

 

Bahla

Bahla je zgodovinsko bogato mesto v Omanu, znano po svoji edinstveni arhitekturi in kulturni dediščini. Mesto se ponaša z impresivno trdnjavo Bahla, ki je ena izmed Unescovih svetovnih dediščin, in predstavlja vrhunec omanske obrti in arhitekture, zgrajeno v tradicionalnem omanskem slogu.

Grad Jabrin me je navdušil zaradi svoje ohranjenosti in vsega znanja, ki smo ga tam pridobili.

Morate obiskati: Utrdba Bahla, Bahla old Souq, Grad Jabrin

 

 

Gorska cesta čez Hatt in kanjoning

Zame je bila to najlepša točka celotnega Omana. Predvsem kanjoning v Snake Canyonu. Vodenje skozi kanjoning je bilo vrhunsko. Vedno so poskrbeli za varnost. Najvišji skok je namreč visok kar 8 metrov in skupaj gre za 5 ur visoke fizične aktivnosti. Ena najlepših izkušenj.

 

Nakhl

Mestece Nakhl se prav tako ponaša s po mojem mnenju najlepšo trdnjavo v Omanu. Od ostalih jo loči gradnja na skali, kar je v preteklosti služilo kot odlična obramba pred vpadi. Od ostalih jo loči tudi zelo lepa oranžna barva. V mestu se nahaja tudi topel izvir, ki izvira na prostem in je kraj sprostitve in prirejanja piknikov za Omance.

Ne izpustite: Grad Nakhl, Izvir Ain Al Thwarah

 

Ad Dimaniyat otoki

Anže kot eno od desetih najlepših točk Omana priporoča Ad Dimaniyat. Ad Dimaniyat je otoški predel Omana, s peščenimi plažami in čudovitim koralnim grebenom. Predel je zaščiten in najbolje se je na ogled koral odpraviti v organizaciji agencije, ki priskrbi tudi vso potrebno opremo za snorklanje. Koralni greben je poln pisanih ribic, koral in želvic. Zagotovo je to doživetje ena najlepših točk raziskovanja Omana.

Insajderske informacije: Slaba izkušnja

Če bi potoval še enkrat, bi ponovil vse enako, izpustil bi le eno stvar. Zelo razočarani smo bili nad vodenim ogledom gnezdenja želvic. Kljub temu, da naj bi šlo za eco-friendly resort, ki naj bi skrbel za dobrobit teh malih živalic, je bila realnost vse prej kot to. Iz resorta Ras al jins so nas v večernih urah odpeljali do velike peščene plaže, kjer želve prilezejo na pesek, izkopljejo luknjo in vanjo položijo jajčeca. Prav tako so se v času našega obiska prve želvice že kotile in lezle proti morju. Kljub opozorilom med vožnjo, da naj bomo previdni, je masa ljudi v temi težko videla pod nogami. Masovni turizem je iz zelo intimnega trenutka naredil katastrofo.  Te izkušnje zagotovo ne bi ponovil. Veliko ljubše  mi je bilo plavanje z želvami, ki smo jih slučajno srečali v naravnem okolju.

Komu bi priporočali obisk Omana?

Oman je zares turistom prijazna država. Menim, da je primerna tako za neizkušene kot izkušene popotnike. Vse je zelo umirjeno, čisto. Plaže so prečudovite, narava je neokrnjena in ljudje so neizmerno prijazni ter gostoljubni. Tudi promet je umirjen, počasen, nič kaotičen. Kamorkoli se obrneš, vidiš naravo. Priporočam vsem.

 

Foto: Anže Petrič

PREBERITE ŠE: “O tem potovanju sem sanjal 7 let!” – Anže Petrič o potovanju po Iranu in aktualnih protestih

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini? Ali pa veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih? Bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na anja@vandraj.si!

“Ljudje si puščavo predstavljajo popolnoma napačno.” #INTERVJU

Včasih je intervjuje delati težko. Iz ljudi moraš vleči odgovore, postavljati dodatna vprašanja, se poskušati teme lotiti na drugačen način, da izluščiš za bralce kaj uporabnega. To ni tak intervju. Z Anžetom, navdušenim popotnikom po arabskem svetu, je beseda stekla, še preden se je intervju sploh dobro začel in precej mukoma sva se ob koncu ustavila. Ko nekdo o stvareh govori s takim žarom, ljubeznijo in strastjo, veš, da bo končni izdelek zanimiv. Pa ne samo zanimiv, poln navdiha, novih zornih kotov in motivacije, da se na pot podaš tudi sam. Že jutri, če se da!

Anže Petrič, kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem Anže Petrič, študiral sem turizem, zato se z njim ukvarjam tako poslovno kot ljubiteljsko. Obožujem potovanja in izlete. Navdušujejo me narava, zgodovina in arhitektura. Rad hodim v hribe, rad spoznavam preteklost in kulturo krajev, močno pa uživam tudi v vrvežu živahnih mest.

Glede na objave na vašem Instagram profilu, se posebej navdušujete nad arabskim svetom. Kako to?

V resnici ne vem, vse se je začelo, ko sem bil še otrok in sem izvedel za egipčanske piramide. Od takrat je bil obisk tega dela sveta moja želja. Na koncu Egipt ni bil ne moja prva arabska destinacija, niti ne najljubša, ampak je bil le dober povod, da sem odkril in raziskal ta čudoviti svet. Vse mi je všeč. Ljudje, narava, mesta, puščava. Tam sem doživel najlepše sončne vzhode in zahode. Vse mi je všeč.

Katere arabske države ste že razsikali?

Egipt, Tunizijo, Maroko, Jordanijo, Iran, Združene arabske emirate in Turčijo, če jo štejemo tukaj zraven.

Egipt pa vas torej ni prepričal?

Nikakor in v nobenem pogledu. Zelo me je razočaral. Je veliko lepših stvari za videti v arabskem svetu. Ljudje v Egiptu so katastrofalni. So agresivni, vsiljivi, moteči, vlečejo te na vse strani, da bi zaslužili. Ker so ljudje pomembna sestavina vsake destinacije, mi je žal v spominu ostalo predvsem to in zasenčilo vse ostalo. Odnosi z ljudmi, s prodajalko, turističnim vodičem, taksistom ali mimoidočim je tisto, kar pusti vtis neke dežele. Če odnosi niso pravi, to ubije lepo izkušnjo, žal.

Pa ni ta vsiljivost značilna za arabski svet?

Je, je. V večini. Razen v visoko razvitih državah, kot so Katar, Dubaj, Kuwajt. Ampak povsod te, ko enkrat ali drugič rečeš “ne”, pustijo pri miru. V Egiptu te ne. V Egiptu smo se nekajkrat pošteno prestrašili, ko so nas kar vlekli v neke trgovine, ne da bi mi sploh vedeli, kaj se dogaja. Nekdo nas je na primer peljal v neko sobo in na lepem ugasnil luč. Hotel nam je pokazati sliko, ki se sveti v temi, ampak, ko je ugasnil luč in ker ga  nismo razumeli, nam je bilo izredno neprijetno in smo se ustrašili, kaj se dogaja.

Se sicer v teh državah počutite varno?

Zelo. Počutim se varno. Včasih še bolj kot v Evropi. Verjetno, ker sem se navadil na njihov način življenja. Navadil sem se, da te na ulici kar ustavijo in začnejo pogovor. Vsakič ko zapustimo dom in se odpravimo v neko deželo, kjer imajo ljudje drugačne navade, se moramo zavedati, da zadeve tam potekajo drugače. Nismo več doma, ljudje se bodo do nas obnašali drugače kot smo vajeni in mi smo tisti, ki se moramo prilagoditi. Sprejeti moramo drugačnost, ki ne pomeni nujno nevarnosti. Jaz imam veliko več lepih izkušenj kot slabih. Veliko več. Zato se vedno znova vračam.

Ljudje imajo v zahodnem svetu kar velik predsodek pred potovanji v islamske države. Je predsodek upravičen?

Moja izkušnja je taka, da v vsaki veri obstajajo skrajneži. Skrajneži obstajajo v Evropi, v ZDA, kjer sem jih na primer videl na lastne oči, obstajajo povsod, ni pa jih veliko. Jaz na svojih potovanjih nikoli nisem imel slabe izkušnje. Menim, da je nujno upoštevati navodila pristojnih organov, ki odsvetujejo ali dajo zeleno luč na potovanja v določene države. Absolutno ne bi potoval v države, kjer grozi neka nevarnost. Ampak kar vse države pa niso že same po sebi nevarne. Sploh ne. Osamljeni primeri terorizma se pa danes žal lahko zgodijo kjerkoli.

Katera je najlepša izkušnja iz vaših popotovanj?

Najbolj me je prevzela izkušnja z Mrtvim morjem v Jordaniji. Mrtvo morje se nahaja v najgloblji depresiji na svetu in ko se od daleč bližaš temu pojavu, ti pogled na obzorje vzame dih. Izgleda kot da se bližaš koncu sveta. In ko prideš tja, se Zemlja še enkrat “vdre” in šele tam je Mrtvo morje. Res zanimiva izkušnja. Čudovite izkušnje imam tudi z gostoljubjem naključnih domačinov. Brez težav te povabijo domov, postrežejo, zelo so topli. Je pa res, da je včasih za prijaznostjo namera po zaslužku. To je težko ločiti.

Na svojih potovanjih greste radi pogledati tudi “za vogal”, na manj turistične predele. Je velika razlika?

Največji razkol je viden v Združenih arabskih emiratih. Na eni strani je Dubaj: razkošje, vse se blešči, visoke stavbe, trgovine, luksuz, popolne plaže, ponudba … Potem pa se pelješ v Fujariah, sosednji emirat, kjer smo želeli obiskati eno plažo, in naletiš tam na sicer lepo plažo, ki pa je polna smeti, alg, mrtvih živali, mehurčkov nafte, … Nekje se plačuje cena za blišč. Jaz rad najamem avto in države raziskujem sam. Ko se voziš in ustaviš kje izven mest, je občutek, kot da se vračaš kar nekaj deset let v preteklost.

Verjetno ste že zverzirani v barantanju?

Ja, sem. Skrivnost je, da poznaš cene. Vse se najde na internetu. Če poznaš cene, postavljaš pravo ceno in si lahko prepričan, da boš dosegel svoje. Vztrajaš, zagotovo bodo prišli za tabo in sprejeli.

Vaše zadnje popotovanje je bila študijska tura po Tuniziji. Fotografije iz ture bodo krasile tale intervju. Kako se študijske ture razlikujejo od samostojnega potovanja?

Zelo se razlikujejo. Cilj študijskih tur je, da se turistični delavci spoznamo z določeno destinacijo, da jo doživimo na lastne oči, da jo potem lažje priporočamo in svetujemo strankam, glede hotelov, izletov, cen in vsega ostalega. Te ture so zanimive, a zelo naporne in časovno skoncentirane tako, da v najkrajšem času vidimo čimveč. V Tuniziji smo bili 6 dni in videli okoli 40 hotelov in kar nekaj lepih izletov. Potovali smo s čarterjem iz Ljubljane. Vse, ki bodo potovali kot gostje, bodo imeli torej čarter, hotel, slovenskega predstavnika in organizirane izlete ob doplačilu.

Zdaj, ko ste Tunizijo spoznali, zakaj in komu bi jo priporočili kot odlično počitniško destinacijo?

Ljudje imamo o severni Afriki svojo predstavo. Predstavljamo si jo kot puščavo. Tunizija je tudi puščava, čudovita puščava, ampak je tudi zelo zelena! Veliko je polj. Poznani so po odličnem oljčnem olju, olivah, oljčnem lesu in po vinu. Preden sem jo obiskal, sem si jo predstavljal zelo podobno Egiptu, saj sta državi geografsko zelo blizu, pa ni bilo tako. Ljudje so veliko bolj obzirni, topli in prijazni, dežela je veliko bolj zelena, presenetila me je pa tudi zaradi zgodovine. V Tuniziji stoji eden večjih rimskih amfiteatrov na primer.

Torej Tunizija niso samo resorti?

Tunizija so tudi resorti, dražji in cenejši, kvalitetnejši in … manj kvalitetni. A je še veliko več! Resort je ponavadi izhodišče za izlete. Ponavadi stoji blizu plaže, ima na sredi velik bazen, iz hotela pa potekajo potem izleti naokoli. Tunizija je čudovita dežela. Polna lepe narave, mešanice kultur in bogate zgodovine. Pa seveda puščava in plaže!

Tunizija te preseneti. Obvezno obiščite Saharo, glavno mesto Tunis, rimski amfiteater v El Jemu, plažo in mesto Hammamet, Djerbo, Djerbahood, Sidi Bou Said, …

Ali je v resortih v Tuniziji dostopen alkohol?

Je. V Tuniziji imajo odlično vino, imajo tudi svojo znamko piva. Tako da ni omejitev na tem področju.

Kaj vas je v Tuniziji najbolj navdušilo?

Puščava. Vedno znova me navduši. Ljudje si puščavo zmotno predstavljajo kot zelo dolgočasno. Pa ni! Najprej, poznamo več vrst puščave. Lahko je peščena, lahko je kamena, je zelo raznolika. V puščavi doživiš čisti mir. To je posebna tišina. Obožujem sipine. Ni svetlobne onesnaženosti. Če v puščavi preživiš noč, so ti zvezde na dlani.

V Tuniziji smo obiskali tudi gorsko oazo in doživeli tako sončni vzhod kot zahod. Za sončni vzhod smo vstali zelo zgodaj zjutraj, ampak je bilo zelo vredno. Sončni vzhod je lepši kot sončni zahod. Sončni vzhod na slanem jezeru je moj najljubši spomin celotnega potovanja.

Bi Tunzijo priporočali kot poletno destinacijo?

Absolutno. Ne samo, da je čudovita, je tudi razmeroma blizu in zelo ugodna. Izleti so fantastični, dogajanja je ogromno. Čarter vozi iz Ljubljane, v resortih so slovenski predstavniki. Meni se zdi odlična destinacija za poletne počitnice. Puščava, morje, arhitektura, mestna središča, medine… to vse je res posebno doživetje.

Je Tunizija primerna za samostojno potovanje?

Poleg all inclusive resorta in agencijske organizacije si lahko potovanje po Tuniziji organizirate tudi sami. Je lepo potovanje. Vem, da leti redna linija iz Benetk, prepričan pa sem, da je še kakšna linija iz bližine. Obstajajo pa tudi zasebni hoteli, poleg resortov.

Obiskali ste tudi Djerbo. Kaj bi bolj priporočili Djerbo ali celino?

Djerba je bolj odmaknjena, čudovita, ampak na celini se mi zdi, da lahko doživiš in vidiš več. Djerba je primarno turistično naravnana in polna resortov.

HITRIH 5

Najljubša država: Jordanija

Najljubše mesto: Dubaj

Najljubši jezik: Slovenščina

Najljubša hrana: Špinačne palačinke

Najljubše prevozno sredstvo: Avto

Anže Petrič utrinke s svojih potovanj deli na svojem Instagram profilu. Sledite mu TUKAJ!

Bi Tunizijo obiskali tudi vi? Preverite ugodno ponudbo TUKAJ! 

Foto: Anže Petrič, Tunizija

PREBERITE ŠE: Slovenka, ki je kot prostovoljka skrbela za geparde v Afriki #INTERVJU

“O tem potovanju sem sanjal 7 let!” – Anže Petrič o potovanju po Iranu in aktualnih protestih

Anže Petrič je o potovanju v Iran sanjal dolgih 7 let. Kar trikrat je moral pot iz takšnih in drugačnih razlogov prestaviti, tokrat pa mu je končno uspelo. 7 let sanjarjenj, načrtovanj, raziskovanj in želja se je končno uresničilo tega septembra. Je bilo pričakovanje preveliko? Je Iran vse to kar je Anže želel ali ga je pustil hladnega? Kako so aktualni protesti vplivali na njegovo pot? Je Iran sploh primerna turistična destinacija? O vsem tem v tokratnem zanimivem intervjuju. 

Anže, zakaj Iran? 

7 let nazaj, niti se ne spomnim, kako in zakaj, mi je v oči padel Iran. Začel sem malo raziskovati o njem, na Instagramu, v knjigah, filmih, dokumentarnih oddajah, … in se navdušil. Iran je zibelka civilizacije, država z izjemno bogato kulturo, zgodovino, arhitekturo, naravo. Je drugačen, zanimiv. 

Kljub vsemu, kar naštevate, Iran ni ravno priljubljena turistična destinacija… 

Res je. Ko človeku omeniš Iran, ne pomisli na vse te lepote, ampak najprej pomisli na slabe stvari. Ljudje se verjetno najprej spomnijo na Iraško – Iransko vojno. Mislijo, da je to nevarno okolje, vojno območje. Ne zdi se jim varno, strah prevlada. 

Kako težko pa je kot turist priti v Iran?

Iz Slovenije je v resnici zelo enostavno. S Teheranom nas povezuje Turkish airlines, ki leti iz Ljubljane v Istanbul in nato v Teheran. Vem, da je tudi direkten let v Teheran iz Dunaja. Povratna karta za Turkish me je prišla okoli 400€, s prtljago in obroki vred. Za vstop v Iran pa potrebuješ vizo. 

Je vizo težko pridobiti?

Ne, nič težje kot za druge države, kjer se zahteva viza. Ni enostavno, kot so na primer tiste online vize, tu moraš vseeno predložiti kar nekaj dokumentov. Ni pa nemogoče. Izpolniti moraš obrazce, vedeti, kje boš spal, koliko časa boš potoval, kaj si boš ogledal, kar niti ni redkost, saj to zahtevajo mnoge države, tudi evropske za neevropske državljane. Ker je iranska ambasada v Ljubljani, je še bolj enostavno, saj ti lahko pri vsem zelo pomagajo. Jaz sem dnevno v Ljubljani in sem, ko je bilo treba, odšel na ambasado in vse uredil. 

Ste imeli najprej vizo ali najprej letalsko karto in hotele? 

Najprej letalsko karto in hotele. Brez tega v resnici ne moreš zaprositi za vizo, saj želijo točno vedeti, kdaj boš tam in kje točno se boš za čas celotnega potovanja nahajal. 

Kako pa je z rezervacijo hotelov? Je enostavno? 

Ne (smeh). Zaradi sankcij zahoda v Iranu ne delujejo spletne aplikacije kot so Booking, Expedia, Air bnb, … Za vse rezervacije se dogovarjaš direktno s hoteli preko Whats Appa ali Instagrama, po sporočilih. Hotele sem poiskal s pomočjo Lonely Planeta, Google zemljevidov, Trip Advisorja, skratka kar je bilo na voljo in preko različnih kanalov, nato pa jih kontaktiral preko sporočil. Največjo težavo sem imel z državnimi hoteli, ki so tehnološko popolnoma nenapredni. Pri njih pa niti sporočila niso prišla v poštev, nikakor nisem našel nobenega kontakta. Na koncu sem nekako izbrskal nek Instagram profil, kjer so mi odgovorili, da mi ne morejo pomagati in mi dali kontakt, ki me je po mojih treh prošnjah le usmeril na osebo odgovorno za te javne hotele. Gospod mi je končno uredil tudi rezervacije javnih hotelov in me celo povabil na srečanje v Teheranu. Ko sva s prijateljem končno prispela v omenjen javni hotel, je izgledalo, da še zaposlenim ni jasno, kako nama ga je uspelo rezervirati (smeh). 

So hoteli polni?

Zelo odvisno, kje. V Teheranu in Yazdu sta bila hotela polna. Srečala sva veliko skupino Slovakov. Ponekod, sploh v teh javnih hotelih, pa so naju bili tako veseli, da so se želeli fotografirati z nama.

Kakšne so cene za hotele? 

Midva sva spala v 4 in 5 zvezdičnih hotelih, vedno z vključenim zajtrkom in za to v povprečju plačala 25-30€ na noč za oba. 

Kako je z denarjem? 

V Iranu uporabljajo uradno valuto Rial, v vsakdanjem življenju pa se pogovarjajo v Tomanih. Edina razlika je v tem da ima Toman eno 0 manj. Ker je njegova vrednost v primerjavi z eurom zelo zelo nizka, naše bančne kartice pa v Iranu ne delujejo, sva okoli potovala z miljoni rialov (smeh). To je bila res velika napaka. Naslednjič vem, da si bom vzel iransko bančno kartico, ki jo naročiš od doma in jo potem prevzameš v Iranu. S to kartico potem lahko plačuješ vse in ne hodiš okoli s šopom denarja. 

Pa hrana? Kje sta jedla, kaj sta jedla? 

Jedla sva v restavracijah, sprobala sva vse od kebaba, do tradicionalne perzijske jedi Ghormeh sabzi in iranske različice McDonaldsa. Perzijska hrana je odlična, a je zelo močna, zelo mastna. Jaz sem imel lažjo prebavno težavo. Ampak bi kljub temu ponovil takoj. Izvrsten okus, zares. 

Taka hrana gre lažje “dol” z alkoholom, ki v Iranu žal ne pride v poštev, a ne? 

Res je. Sicer, da smo si na jasnem, alkohol je. A vedno pod mizo. Jaz že tako ne pijem alkohola, zato bi bilo res čudno, če bi tam začel (smeh). Med najinim potovanjem sva enkrat bila blizu tega, da bi z novimi znanci spili kakšen kozarec, a se potem nisva odločila. 

Kako zelo vpliva islamska ureditev države na turiste? 

Vpliva. Predvsem na obleko. Iran ima vrhovnega vodjo in zakone, ki jih sprejemajo glede na vero. Vsi, moški in ženske, morajo nositi dolga ohlapna oblačila. Tudi midva sva morala imeti dolge hlače, ohlapne, ne sme se videti obrisa tvoje postave. Ženske morajo nositi hijab. Za razliko od Tunizije, o kateri sva pred kratkim govorila, je tukaj režim zares strog in ženske morajo nisiti hijab. Sicer je tako, da “zapiha veter” in hijab “zdrsne s čela”, ampak ob nepravem srečanju z nepravo osebo imaš zaradi tega lahko kakšno težavico. 

Kako je z ženskimi turistkami? 

Tudi turistke morajo nositi hijab. Sicer pa lahko hodijo okoli same, najamejo avto, vse isto kot moški. 

Kako dolgo sta potovala, kaj sta si ogledala? 

Vse skupaj sva bila v Iranu 17 dni. Najina pot je potekala med mesti Teheran, Yazd, Kerman, Shiraz, Marvdasht, Pasargadae in Isfahan. Najela sva avto in si ogledala ogromno. Moji plani so bili veliki, sem imel dolgo časa za načrtovanje. 

Ogledala sva si tako arhitekturo, zgodovino, muzeje, naravo. Veliko sva se pogovarjala z domačini. To so tako prijazni ljudje. Jaz še nikjer nisem srečal tako zelo prijaznih ljudi. Pomagali so nama na vsakem koraku. Z največjim veseljem. Se z nama fotografirali, naju spraševali, iskali stik z nama, naju vabili k sebi domov in naju prosili za kontakt. 

V Teheranu sva si med drugim ogledala Golestan palace, Iranian Carpet Museum, Milad Tower, Azadi Tower, Grand Bazaar in Sa’dabad Complex. Iz Teherana sva odšla tudi na dva dnevna izleta: na Alamutov grad in do obale Kaspijskega jezera. 

V Yazdu sva si pogledala Narin Castle, Museum of water, Jameh Mosque, Tomb of Sayyed Roknaddin, Saheb a Zaman Zurkaneh, Ateskadeh in Amr Chakmaq mosque complex. Tu sva spoznala tudi antično perzijsko vero Zoroastrianizem. Kakšna bogata kultura in kakšna zgodovina je to! Ogledala sva si tudi tempelj večnega ognja, ki gori že več kot 1500 let! 

V mestu Shiraz sva si ogledala Hafez tomb, Sa’adi tomb, Nasir-Al-Molk mosque (Roza mošeja), Aramgah-e Shah-e Cheragh, Arg of Karim Khan, Vakil Hammam in Eram garden.

V Marvdashtu sva obiskala Persepolis, Naqsh-e-Rostam in Naqsh-e-Rajab. 

V Isfahanu pa sva si ogledala Si O Seh Pol, Khajoo Pol, Naqsh e Jahan square or Imam square, Sheikh Lotfollah Mosque, Shah Mosque, Ali Qapu Palace, Qeysarieh portal – Bazaar entrance. 

So protesti kako vplivali na vajino potovanje? 

So. Sicer šele zadnjih nekaj dni, ko so se razmahnili po celi državi. Nisva se počutila ogroženo, saj so nama res povsod dajali kontakte in nama obljubili pomoč. Po šesti uri zvečer nisva smela zapuščati hotela. Protesti se tam namreč dogajajo ponoči. Kot turista, ki se vmešavata v iransko politiko, bi naju najprej zaprli. Zaradi omejitev aplikacij kot so Skype, Viber, Instagram… sva zgubila stik z domačimi. Ko je ugasnil cel internet, pa sva ostala tudi brez navigacije. Ko se voziš po avtocesti, ni problema. Nastane pa problem ob iskanju določene destinacije v samem mestu. Ko so spet prižgali internet, sva bila zares vesela. Pa to je res še najmanj. To ti ljudje preživljajo že desetletja. 

Kaj morajo še vedeti turisti, ki obiščejo Iran? 

Da je čudovit, da so ljudje prekrasni, da je arhitektura dih jemajoča, da je doživetje sončnega zahoda v puščavi nekaj nepozabnega. Da je hrana odlična in da jih naj ne bo strah. To je noro doživetje. Midva sva jedla datlje naravnost iz palme, pila sva odličen mangov sok, se družila z domačini in se spoznavala z njihovo kulturo. Aja, morda še to: Tam mesece in leta štejejo drugače. Novo leto je spomladi, trenutno pa je pri njih leto 1401. Doma imam sedaj piškote z rokom trajanja do 1401 (smeh). Jaz se v Iran zagotovo še vrnem, ko se protesti končajo.

Anže vse, ki vas zanima več o Iranu in potovanju, vabi na svoj Instagram profil, kjer mu lahko pišete tudi v zasebno sporočilo in vam bo z veseljem pomagal z vsemi informacijami!

 

Foto: Anže Petrič

PREBERITE ŠE: “Puščavo si ljudje zmotno predstavljajo kot dolgočasno.” – Anže Petrič o varnosti, predsodkih, lepotah in ljubezni do arabskega sveta

 

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.