Avstralija: To je konec vzponov na slavni Uluru, sveto goro Aboridžinov

Gora Uluru, ena izmed največjih turističnih znamenitosti Avstralije, je zdaj zaprta za pohodnike.

Gora Uluru v Avstraliji je 348 metrov visok orjaški monolit rdeče barve, ki se sredi puščave dviga v zrak. Velja za eno najbolj obiskanih znamenitosti Avstralije. Nekoč so jo obiskovalci bolj poznali tudi pod imenom Ayers Rock. In to leto si bomo zapomnili po tem, da je na svoj vrh sprejela še zadnje obiskovalce.

Po dolgih letih prošenj aboridžinskega ljudstva Anangu, ki na območju živi več kot 30 tisoč let, so njihove želje v Canberri le uslišali. Za omenjeno staroselsko ljudstvo Uluru namreč predstavlja sveti kraj. Kot pravijo, ima Uluru moč in spiritualnost kot le malo kateri kraj. Prepoved vzponov na Uluru pa je zdaj tudi uradna. Gora si bo s tem po prepričanju lokalnega starešine Donalda Fraserja odpočila in se pozdravila, navaja BBC.

Prepoved na Uluru ne le zaradi staroselcev, tudi zaradi okolja in varnosti

Ob “poslovilnem vzponu” se je na goro zadnji dan pred prepovedjo podalo več sto pohodnikov. Prav te dni obeležujejo tudi 34. obletnico vrnitve parka z Ulurujem vred v roke njegovih staroselskih lastnikov, ki ga sedaj soupravljajo.

Možnosti vzponov na goro so ukinili tudi iz drugih razlogov. Predvsem varnostnih in okoljskih. Ob vzpenjanju na strm in včasih spolzek Uluru je v zadnjih sedemdesetih letih umrlo več deset ljudi. Še lani je ob poskusu sestopa na najbolj strmem delu umrl japonski turist. Poleg tega je vzpon lahko naporen že zaradi dehidracije, saj se temperature poleti dvignejo na 47 stopinj Celzija.

Nad kršitelje z varnostniki, policijo in globami

Kako bodo obiskovalcem preprečili vzpone? Oblasti v parku Uluru-Kata Tjuta so ob gori namestile varnostnike in policijo. Odstranili so tudi kovinsko verigo, ki je služila kot pomoč pri vzpenjanju. Konec tedna bodo poostreno nadzirali območje okoli Uluruja. Tistim, ki bi se nanj poskušali vzpeti, pa grozijo visoke globe.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Maroko skozi oči Slovenke, ki jo je tja odnesla ljubezen do valov in Maročana

Vandraj insider: Pia Erman o Avstralcih in življenju “tam spodaj”

Tokrat klepetamo s Pio Erman, študentko marketinga, ki poleg potovanj obožuje tudi kavo. Pred letom dni se je prvič odpravila na študijsko izmenjavo in tako pol leta preživela v Amsterdamu, nato pa se je odločila odpotovati dlje. Izbrala si je avstralsko mestece Wollongong, kako pa izgleda tamkajšnje življenje, preberite v spodnjem intervjuju.

Preberi več

INTERVJU: Gap year v Avstraliji Lane Mazzini

Vandraj je tokrat klepetal z Lano Mazzini, Slovenko, ki se trenutno mudi že na svojem drugem gap yearu – tokrat se je na delo in počitnice odpravila v Melbourne, kjer je zdaj že skoraj štiri mesece.

Lana je 24-letna skoraj diplomantka mednarodnih odnosov, ki se vsako leto odpravi na vsaj eno malce daljše backpackersko potovanje in skoraj vsak mesec na kakšno manjše. Obiskala je že šest kontinentov, v zbirki pa ji manjka samo še Antarktika. Potapljačica, ki obožuje morje, stoji tudi za instagram profilom @butfirstpicture, ki je namenjen še eni od njenih strasti – hrani. Med drugim je tudi someljejka in jahačica, tekoče govori štiri jezike, pokrite pa ima tudi osnove ruščine in kitajščine – te je pridobila na poletni šoli v Šanghaju, en semester pa je študirala tudi na Sehir University v Istanbulu. O njeni avstralski dogodivščini sva klepetali v spodnjem intervjuju.

Gap year, torej tisto “prosto” leto, ki si ga mladi vedno pogosteje vzamejo med prehodom iz srednje šole na fakulteto ali ob koncu fakultete in pred iskanjem zaposlitve, marsikdo izkoristi za potovanja ali delo v tujini. Kako to, da ste se za ta korak odločili tudi vi?

Verjamem, da so (zgodnja) dvajseta leta zato, da se naučimo biti sami s seboj, si vzamemo čas za nas same in se postavimo na svoje noge. Gap year sem si prvič vzela po srednji šoli, ker se nisem mogla odločiti, kaj naj študiram, zato sem odšla v majhno mesto na jugu Francije in par mesecev delala kot Au pair pri družini z dvema otrokoma.

Po vrnitvi nazaj in štirih letih fakultete se mi je zdelo, da si zaslužim leto odklopa, da spet premislim, v katero smer želim zapeljati svoje življenje in stopim iz svoje cone udobja. To mi je predstavljala Avstralija, ki sem jo izbrala za svoj novi dom za naslednje leto ali dve. V Avstraliji sem zdaj že slabe štiri mesece in kot velik dosežek štejem dejstvo, da tudi po telefonu razumem, kaj mi želi nekdo z avstralskim naglasom povedati (smeh).

Zakaj prav v Avstralijo?

To vprašanje dobim največkrat, a nanj še vedno ne znam popolnoma odgovoriti. Ko sem se odločila, da si bom vzela gap year, sem se najprej pozanimala o mojih možnostih. Slovenci imamo na izbiro Kanado, Ameriko, Novo Zelandijo in pa Avstralijo. Kanada me nikoli ni preveč zanimala, pa še raje imam poletje kot mrzlo zimo. Amerika je na voljo samo za par mesecev čez poletje, tako da je bila logistično neizvedljiva in tako sta mi ostali Nova Zelandija ter Avstralija. Za slednjo sem se odločila, ker bolj zagotovo dobiš vizo – za Novo Zelandijo jo dobi le najhitrejših 100, za Avstralijo pa jo imaš zagotovljeno, če izpolniš vse pogoje. No, pa še večino časa imajo poletje, kar je tudi dober razlog.

Kakšne so zahteve za pridobitev delovnega in počitniškega vizuma za Avstralijo? Kaj pravzaprav takšen vizum pomeni?

Za pridobitev work and holiday vize za Avstralijo moraš za začetek imeti močno željo in potrpljenje, no, pa nekaj prihrankov. Šalo na stran, osnovne stvari, ki jih od kandidata zahtevajo so: potrdilo o nekaznovanosti, toefl oz. ilts certifikat o znanju angleščine, moraš biti mlajši od 30 let, imeti končana vsaj dva letnika študija in imeti na računu dovolj denarja – približno 3300 evrov.

Take vrste viza ti omogoča delo v Avstraliji, prav tako kot vsakemu državljanu Avstralije, hkrati pa lahko prosto potuješ v in iz države kolikrat želiš.

Marsikdo si predstavlja, da se v deželah, kot je Avstralija, cedita med in mleko. A službe vam zagotovo ne podarijo ob pristanku vašega letala. Kako je bilo z iskanjem zaposlitve, koliko poslanih življenjepisov in razgovorov je za vami in kakšno delo opravljate trenutno? 

Jaz sem se na iskanje službe dobro pripravila že pred prihodom, ker sem po naravi “ziheraš“. Prejšne delodajalce sem prosila za recommendation letters – priporočila in spisala dober življenjepis. Pomaga, če imaš vsaj nekaj delovnih izkušenj. Več različnih področij, boljše je. Največ dela se najde v gostinstvu, kar ni ravno moje področje, zato sem se morala še dodatno potruditi.

Ko sem pristala, sem se prve par dni ukvarjala z jet legom, potem pa akcija! Naprintala sem približno 50 življenjepisov in se odpravila po najdaljši nakupovalni ulici v Melbournu – Collins street. Stisnila sem roko približno tridesetim managerjem in delila resumeje kot za stavo. Iskala sem službo kot modna stilistka, saj je bila to moja služba med študijem – bila sem modna stilistka za Hugo Boss, oziroma kot prodajalka v kakšni luštni trgovinici, kot je bila Smile concept store, kjer sem delala preden sem se preselila v Avstralijo. Ob večerih pa sem se za različna dela prijavljala tudi preko spletne strani seek.com.au, kjer delodajalci redno objavljajo različna prosta delovna mesta.

Priznam, da sem potihem pričakovala, da me bodo začeli vabiti na razgovore takoj naslednje dni, a se to ni zgodilo. Po enem tednu, ko me še vedno ni nihče poklical na razgovor, sem se sprehajala po nakupovalnem centru in opazila obvestilo na vratih trgovine Scotch and Soda, da iščejo casuals – podobno kot naše študentsko delo, samozavestno in nasmejano sem zakorala notri in jim izročila svoj življenjepis. Z managerko sva na kratko poklepetali in povabila me je na razgovor. Razgovor sem imela naslednji dan ob 12h, službo pa sem uradno dobila ob šestih popoldan istega dne. Tako sedaj opravljam delo modne stilistke za nizozemsko znamko Scotch and Soda. Priznam, imela sem kar srečo, saj sem službo dobila v štirinajstih dneh po prihodu.

Kateri so najtežji izzivi, pred katere ste bili postavljeni ob selitvi v povsem nov del sveta?

Po mojem mnenju se je predvsem težko pripraviti na nekaj, če ne veš, kaj te tam čaka. Nikoli prej nisem bila v Avstraliji, niti tam zares nisem nikogar poznala. Sama sem imela kar “frko” na letalu, ko sem razmišljala, v kaj se pravzaprav spuščam in ob misli na to, kaj me čaka in kako bom uspela vse to urediti, me je grabila panika. Izziv je defitivno iskanje službe, predvsem, če nikogar ne poznaš. S stanovanjem je šlo veliko lažje. Ko enkrat urediš nujne zadeve za preživetje pa naletiš na nov izziv – iskanje družbe.

Kako bi opisali tamkajšnje ljudi? Je sklepanje novih poznanstev enostavno?

Po resnici povedano, mi je bilo lažje najti službo ter stanovanje, kot prave (avstralske) prijatelje. Postala sem zelo dobra prijateljica s punco iz Slovenije, ki je tako kot jaz tukaj na w&h vizi in sva se spoznali tu. Drugače pa se mi osebno zdijo Avstralci površinsko zelo prijazni, niso pa preveč odprti za sklepanje tesnejših prijateljstev. Mogoče je prav to tisto, kar mi sedaj predstavlja največji izziv, ustvariti si nov socialni krog. 

Nismo še srečali solo popotnika, ki te izkušnje ne bi označil za najboljšo možno obliko iskanje sebe. Kako na to gledate vi?

Jaz se predvsem rada izogibam terminu “iskanja sebe”, ker se mi zdi, da se ne iščemo, ampak se ustvarjamo skozi vse izkušnje, potovanja in ljudi, ki pridejo v naše življenje. Drugače pa se definitivno strinjam. Ko greš prvič nekam sam in vidiš, da si zmožen urediti prav vse sam, se počutiš kot da si na vrhu sveta. Pa tudi zavedanje, da se počutiš udobno v družbi samega sebe, se mi zdi zlata vredno. 

Kateri so vaši najljubši kotički v Melbournu, ki jih ne smemo zamuditi?

Melbourne je mesto različnih kultur, glasbe in umetnosti. Avstralci so zelo pikolovski glede kave, zato boste na vsakem koraku našli le najboljšo in to v vseh možnih različicah. Pa seveda brunchi, skoraj da vsak lokal jih ponuja in so odlični. Priporočam kulinarični sprehod čez predel mesta imenovan Fitzroy, natančneje Brunswick street, kjer ne manjka hipstersko obarvanih lokalov s prijetnim ambientom in odlično hrano. Imena vseh mojih najljubših restavracij pa najdete na mojem instagram profilu @butfirstpicture.

Drugače pa je Melbourne mesto, polno parkov in zelenih kotičkov, ki so odlični za popoldanske piknike s prijatelji. Ljubiteljem kulture priporočam obisk National Gallery in Centre For Moving Image, če pa vas zanima kaj več o zgodovini in migracijah ljudi v Avstralijo, pa obvezno dodajte na seznam Immigration museum. Moj najljubši kotiček za branje je v State Library, film pa si najraje pogledam v eni najstarejših kino dvoran – The sun theater.

Kaj vam gre v novem kraju najbolj na živce in zaradi česa je tam vredno živeti?

Mogoče mi gre najbolj na živce to, da plaža ni tako blizu, da bi se lahko do nje kar sprehodila. Prave težave, kajne (smeh). No, pa mogoče vreme, ker resnično drži rek, da v Melbournu v enem dnevu doživiš vse štiri letne čase in moram vsako jutro v nahrbtnik spakirati dežnik, sončno kremo in jopico.

Najbolj všeč mi je zagotovo življenjski standard. Zelo lahko je prakticirati zdrav življenski slog, kajti na vsakem koraku imajo joga/pilates studije, ogromno zdrave hrane, hkrati pa v trgovini najdeš vso zelenjavo že narezano in pripravljeno za kuhanje, kar zelo olajša pripravo. 

Trenutno se mudite na Baliju, ki je med Avstralci zaradi ugodnih cen in bližine ena najbolj priljubljenih dopustniških destinacij. Ste torej tudi vi skočili na dopust?

Tako je. Ker kar veliko delam, približno 40 ur na teden, sem si želela en teden odklopa in Bali je bila odlična izbira. Ker sem na Baliju že bila, sem vedela, kam se želim vrniti, zato sem prve par dni rezervirala hotel v Ubudu, zadnje dni pa bom izkoristila za raziskovanje južnega dela otoka. 

Pišete tudi popotniški blog Experience never gets old. O čem vse bomo na njem brali? 

O pisanju bloga sem razmišljala zelo dolgo, preden sem to idejo dejansko realizirala. Prvo blog objavo sem pravzaprav napisala na letu iz Singapurja v Melbourne, ko se me je že lotevala panika in sem se hotela zamotiti. Na mojem blogu boste lahko brali o mojih potovanjih, načrtovanju selitve v Avstralijo, mojih dogodivščinah tam in pa najljubših lokalih in restavracijah po svetu. Po zadnji objavi na blogu, ki je doživela kar velik odziv, so me prijatelji začeli spodbujati, naj večkrat pišem o svojih občutkih in razmišljanjih, tako, da najverjetne boste v prihodnje brali tudi o teh. Pa mogoče bo komu prišel prav, če rabi še zadnjo brco v rit, preden se odloči odseliti na drugi konec sveta.

Foto: arhiv Lane Mazzini

Vandraj insider: Tjaša Jarc in njen lov za službo v Melbournu

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak teden z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo. Preberi več

Vandraj insider: Skok v Sydney, mesto dobrih vibracij

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak teden z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

 *****

Tokrat smo odvandrali na drug konec sveta – v Avstralijo, kjer se nam je iz Sydneya oglasila Natalija Brumec. A še prej poglejmo, kako se je tam znašla. V Mariboru rojena gospodična iz Poljčan se je po končanem študiju na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smer Komunikologija – medijske in komunikacijske študije, preselila v London, kjer je dobila ponudbo za službo. Čeprav naj bi na Otoku ostala le nekaj mesecev, so se ti raztegnili na sedem let, v katerih je vmes raziskovala tudi druge zanimive kotičke Evrope in Afrike, se za dobrodelne namene povzpela na Kilimanjaro in skoraj leto dni potovala po Južni Ameriki, kjer je učila španščino in sodelovala pri različnih prostovoljnih projektih.

Glavna krivca za njeno ljubezen do potovanj, nemiren raziskovalni duh in strast do odkrivanja novih kultur sta verjetno kar njena starša, oba velika avanturista. Skupaj z njima in bratom Renejem, ki sedaj živi v Pragi, je že kot otrok veliko prepotovala, največkrat so bile to dolge ture z avtodomom. “Danes sem jima hvaležna za čarobno otroštvo, saj sta pripomogla k temu, kar sem in da zmeraj sledim svojim sanjam,” nam je zaupala Natalija. In kako je pristala v Sydneyu?

Od kdaj živite v Sydneyju in s čim se tam ukvarjate oziroma preživljate?

V Sydney sem se s fantom preselila oktobra 2015. Fant je dobil možnost napredovanja v službi in s tem povezano sponzorstvo, tako da sva prišla v Sydney oborožena z delovnima vizama, ki nama omogočata, da tukaj delava štiri leta. Glede na nedavne legislacijske spremembe migrantov in viz, je to izjemna sreča in neizmerna priložnost, ki je enostavno nisva mogla izpustiti.

Še prej sem v Londonu delala kot projektni vodja javnomnenjskih raziskavah, kar je bilo področje mojega študija. S prihodom v Sydney pa sem se podala na novo karierno pot “wellbeinga” in ravno končujem diplomski študij iz manualne terapije. V prostem času pa se redno ukvarjam z jogo in plesom.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

V prihodnosti bi rada prišla bližje domu, vsaj na isto celino. Avstralija je čaroben kontinent, edina slaba stran je, da je na drugem koncu sveta.

Vas kdaj ujame domotožje?

Menim, da je dom tam, kjer si ga ustvariš. Je pa res, da je pomembno deliti trenutke z ljudmi, ki so nam blizu. Zato pogrešam družino in prijatelje, nostalgija na Slovenijo pa me vedno znova omehča.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Najbolj pogrešam babičino kuhinjo (smeh)!

[O mestu:]  

Kako bi opisali Sydney?

V Sydneyu ti nikoli ne zmanjka plaž in kotičkov za raziskovanje, vendar je dokaj mlado in neidentificirano mesto, predvsem glede na faktor oddaljenosti in sveže zgodovine, zaradi česar Avstralija za zgled še zmeraj gleda proti Zahodu. To je zelo aktivno mesto, diha z letnimi časi – oziroma v poletnem surferskem stilu – in težko najdeš koga, ki se ne ukvarja s športom. Je mesto, ki odpira vrata ogromno študentom in backpackerjem, ki polnijo ulice, hostle in plaže s svežimi vibracijami.

Trije razlogi za obisk mesta so … sončni vzhodi ob obali, surfanje in hrana!

Mesto je najlepše … na začetku poletja, ker še ni prevroče in so dnevi že daljši.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Coogee Beach.

Najboljšo kavo potrežejo v: Kavarnic je tukaj malo morje in težko je najti eno, kjer delajo najboljšo kavo, saj jo najdeš skoraj povsod. Kdo bi si mislil, da so Avstralci takšni “kofetkarji”. Dobro kavo v povprečju dobiš za 4 avstralske dolarje.

Najboljše kosilo najdete pri: Prav tako kot kava, je tudi tukajšnja hrana odlična. Ne samo vpliv Azije, tudi njihov odnos do hrane in zdravega načina življenja je nalezljiv. Če sem v Londonu na vse pretege iskala kakšen dober plac z ugodno, vendar zelo okusno hrano, mi tukaj tega ni treba. Avstralci spominjajo na ležerne gurmane in je obisk restavracij tukaj res nestresna in denarnici prijazna izkušnja. Povprečno lahko dobiš zelo dobro kosilo / večerjo za 15 avstralskih dolarjev na osebo.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Pica, obložena s kengurujevim, emujevim in krokodiljim mesom.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Museum of Contemporary Art.

Park, kjer najraje poležavate: Rushcutters Bay in Botanical Gardens.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Sydney Observatory.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Opera House Bar.

Najboljša zabava v mestu: The Glenmore Hotel, Sydney Opera Bar, Coogee Pavilion in vsekakor poletni BBQ na plaži.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Sydney Summer Festival in New Years Eve.

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Avtobus! Ali vlak, če živiš bolj izven centra mesta. Tukaj ni podzemnih železnic in promet na cesti je zjutraj lahko nočna mora. Povprečna cena povratne avtobusne vozovnice iz Bondi Beach do centra mesta je na primer AUD$10. Lahko pa skočiš na ferry ladjo, če si na severni strani mostu – povratna karta stane okoli AUD$7.

Kakšna je najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Letalo: Dunaj – Dubaj – Sydney bi bila ena od možnosti, saj ni direktnega leta iz Evrope. Če naletiš na povratno karto okoli 800-900 evrov, je to izjemno dobra cena, drugače pa se vse vrti okoli 1000-1200 evrov, sploh v poletnih mesecih (december, januar, februar) lahko še več.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Menim, da ima enega najlepših pristanišč na svetu, z ikonično Sydney operno hišo in Harbour Bridgom. Zime tukaj dejansko ni, trenutno smo v sezoni zime in imamo povprečne dnevne temperature okoli 20 stopinj, ponoči lahko včasih pade tudi do 5 stopinj nad ničlo. Slabost je ta, da njihova infrastruktura ni pripravljena na mrzle temperature in je lahko včasih v stanovanju bolj mrzlo kot na cesti.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Prednost je ta, da Slovenci večinoma govorimo kar nekaj tujih jezikov in se mi zdi, da nas to velikokrat postavi v prednost pred drugimi. Slabost življenja v Sydneyu je predvsem drago zdravstvo in cene nepremičnin so izjemno visoke.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 7

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 5

Občutek varnosti od 1 do 10: 8

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 5

 

Foto: Osebni arhiv Natalije Brumec

 

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

The Ultimo, hotel, kjer so ti zvezde gotovo naklonjene

Ne glede na to, pod katero zvezdo si se rodil, novica o novem hotelu v Sydneyu bo zate zagotovo nekaj novega. Pravzaprav je nedavno odprti hotel The Ultimo nekaj novega za cel svet. Gre za prvi astrološki hotel na svetu, ki svojim gostom nudi posebno personalizirano potovalno izkušnjo, prilagojeno njihovemu horoskopu.

The Ultimo hotel je nov hotel verige butičnih hotelov 8Hotels, ki je pravzaprav stara spomeniško zaščitena stavba, ki je dobila novo priložnost. Nadvse moderno, minimalistično in posameznim astrološkim znamenjem prilagojeno notranjost je zaznamoval astrolog Damian Rocks, sicer pa so interier zasnovali znani avstralski arhitekti.

Vseh 95 hotelskih sob je prilagojenih posebnim zahtevam posameznega astrološkega znamenja, The Ultimo pa poleg udobnega ambienta ponuja tudi celostno popotniško izkušnjo, saj obiskovalcem nudi tudi celoten program ogleda avstralskega mesta glede na mesec rojstva.

V astrološki hotel pa ne zahajajo le tisti, ki smrtno resno verjamejo v horoskop. Fotogenične kopalnice, unikatni copati, ljubke ‘ne moti’ obešanke na kljukah in še mnoge druge podrobnosti so navdušile tudi blogerje in ljubitelje interierja. Celotna hotelska izkušnja je namreč zelo premišljeno zasnovana, v ospredju pa je seveda dobro počutje vsakega gosta posebej, ki ga zagotovijo tudi s pomočjo posebnih zvezdnih kart.

Če se boš torej v bližnji prihodnosti mudil po Avstraliji, se vsaj za eno noč ustavi v hotelu The Ultimo, morda pa ti prav ta izkušnja spremeni pogled na svet astrologije.

Foto: The Ultimo

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.