Ano Režek je želja po boljšem življenju vodila v Avstrijo. Zaupala nam je, kakšen je Celovec, kakšno je tam življenje, kaj moramo tam doživeti in kje jesti, ko smo na obisku.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo? 

Moje ime je Ana Režek. Odraščala sem med Ljubljančani, danes pa z družino živim na drugi strani Alp. Naš dom je Celovec. V prvi vrsti sem ženska, ki v natrpanih vsakdanjikih išče in tudi najde čas zase. Vzeti si čas zase, se mi zdi ključnega pomena za osebni razvoj, dobro počutje, zdravje in medsebojne odnose. V prostem času se zelo rada izgubim v čudoviti naravi, obožujem dolge sprehode med zelenimi krošnjami (pa tudi po starih meščanskih ulicah). Dan najraje začnem s treningom v fitnesu, še rajši pa z dolgim tekom na svežem zraku. Zelo rada berem dolge romane, brskam po novem znanju in čvekam ure in ure po telefonu s sestro. Sem mama treh otrok, sinu in enojajčnima dvojčicama. Srečno sem poročena že 9 let in menim, da mi je odnos med mano in možem dal največjo osebno šolo, za kar sem neizmerno hvaležna. Po poklicu sem diplomirana medicinska sestra, zaposlena v domu starejših. S starostniki delam že kar nekaj let in prav delo z njimi mi postaja vedno bolj srčno. 

Kako to, da ste se preselili v Celovec? 

Ne vem točno, kakšna je trenutna situacija z zdravstvenimi delavci v Sloveniji, ampak leta 2015, ko sva se preselila v Avstrijo, je bilo stanje kar precej zastrašujoče. Oba z možem sva zdravstvenika in pred letom 2015 so bili v Sloveniji za medicinsko sestro slabi plačilni pogoji. Napredovanja so bila zamrznjena, za težko troizmensko delo smo prejemali minimalno osnovno plačo, regres je bil v višini vikend izleta, božičnica sir in med, mesečno smo oddelali vrtoglave številke nadur, ki niso bile nikoli izplačane itd. Vse to je seveda privedlo do nezmožnosti nakupa stanovanja in ostalih sredstev za neko normalno povprečno življenje v Sloveniji. Po moji diplomi, aprila 2015, sva dobila možnost za zaposlitev v Avstriji in to priložnost sva zagrabila. Najina odskočna deska je bil Dom starejših v Schladmingu. Nekje leto kasneje pa sva se preselila bližje v Celovec, kjer bivamo še danes.

Kako se življenje v Avstriji razlikuje od življenja v Sloveniji? 

Če bi na kratko odgovorila lahko rečem, da je življenje tukaj povsem drugačno, kot življenje v Sloveniji. Že jezik, ki ga govorimo je povsem drugačen, pa vendar je v Celovcu življenje, v primerjavi s Schladmingom, bližje življenju v Sloveniji. Kljub temu so številne razlike, seveda. 

Avstrijski narod ravna oz. se zelo drži zakonskih predpisov, velikokrat povedo, da je tako po zakonu in drugega ni za storiti. Tudi šolanje tukaj je povsem drugače. Če vzamem za primer leta izobraževanja npr. Slovenija ima 9-letno osnovno šolo, Avstrija ima 4-letno osnovno šolo, nato 4-letno nižjo gimnazijo in potem čisto različno število let za nadaljna izobraževanja, poklicne srednje šole nimajo. V Avstriji je za vse moške in ženske obvezno 6-mesečno vojaško ali civilno služenje. Kot zanimivost, Avstrija nima srednjih medicinskih sester, ima le program bolničar negovalec in diplomirana medicinska sestra. Za diplomirano medicinsko sestro pa ne potrebuješ predhodnje gimnazijske ali pa poklicne mature. 

Kaj najbolj pogrešate in kaj najmanj?

V Celovcu seveda najbolj pogrešam svojo družino in prijatelje. A sem vesela, da smo oddaljeni le dobro uro vožnje in da živimo v informativni dobi, tako, da smo praktično vsak dan v kontaktu. Pogrešam babico in dedka za kakšno varstvo otrok, a z leti sem ujela svoj (najin) ritem in moram reči, da nama, kar gre. Pogrešam slovensko hrano, čeprav sem se skozi leta dobro izurila v iskanju alternativnih živil. Kar najmanj pogrešam je občutek, ali bom lahko prišla finančno čez mesec, ali bomo lahko odšli za vikend na morje, ali bom imela še dovolj denarja za to in ono.

Celovec privablja vedno več mladih družin, tudi iz Slovenije.

V Avstriji je za mlade družine in zdravstvene delavce zelo dobro poskrbljeno in to je glavni razlog, da smo tukaj še danes, če odmislim to, da imamo sedaj tukaj urejeno življenje, tako midva, kot najini otroci. Seveda, v Celovcu je ogromno Slovencev in tudi mnogo koroških Slovencev. Tudi v službi imam kar nekaj sodelavk Slovenk, prav tako pa je redkost če kateri od stanovalcev v službi ne zna slovenskega jezika. Celovec ima kar nekaj dvojezičnih vrtcev in tudi šol, slovensko knjižnico in nekatere urade. Veliko je tudi slovenskih zdravnikov, ki govorijo oba jezika. V Celovcu si zelo prizadevajo za ohranjanje dvojezničnosti in slovenske kulture. 

Kako je opazovati domovino z druge perspektive? 

Slovenija bo vedno moj dom. V Sloveniji imam družino, prijatelje, korenine, spomine, ki me vežejo na mojo mladost. V Slovenijo se vedno rada vračam in prav tako moji otroci. Slovenija bo vedno moje toplo zavetje.

Kako je selitev vplivala na vas? 

Ne vem, kakšna oseba bi bila, če bi ostala v Sloveniji, vem pa, da sem (oz. postajam) takšna oseba, kot si želim biti. Selitev v tujino je v prvem letu bila kar stresna, predvsem zato, ker nisem poznala nemškega jezika in občutek nezmožnosti izražanja samega sebe, svojega mnenja in znanja res ni prijeten. Prav zaradi neznanja jezika si dolgo nisem upala, kot diplomirana sestra delovati v bolnišničnem okolju, čeprav je bila to moja želja še iz srednješolskih časov. Danes sem zaposlena v domu štarejših, kjer delujem brez prisotnosti zdravnika, sprejemam težke odločitve in nosim ogromno odgovornosti. Delo s starejšimi me iskreno ni nikoli veselilo, danes pa menim, da mi delo s starostniki zelo odgovarja, saj sem ob njih v njihovem zadnjem življenjskem obdobju in imam to moč, da jim ga naredim čim bolj prijetnega, mirnega in predvsem ter popolnoma po njihovih željah.  

Celovec TOP 10 ali Kaj moramo v Celovcu pogledati, če pridemo na izlet?

Iskreno priporočam kar nekaj izletnih točk in sicer:

• Minimundus
• Pyramidkogel
• Celovška katedrala
• Vrbsko jezero
• Vožnja z ladjo po Vrbskem jezeru in ogled večjih mest ob jezeru
• GTI Treffen v mesecu maju v Reifnitzu
• Velden
• Meerauge v Bodentalu
• Sprehod ob Landkanalu
• Staro mestno jedro in zmajev vodnjak
• Grad Hochosterwitz (2o km iz Celovca)

Kje bomo v Celovcu dobro jedli?

Priporočam slednje:

•  čisto ob Vrbsem jezeru je najbolj znana restavracija Villa Lido
• kitajska restavracija Babaru, ki se nahaja tudi v bližini Vrbskega jezera
• restavracija Cafe Del Sol, kjer imajo mehiško hrano, pice, katere režeš s škarjami in različne brunche
• Schnitzelwelt – bolj fast food dunajski zreki
• Frankie’s restavracija, znana bo burgerjih in hitri hrani, nahaja se poleg hokejske dvorane KAC
• Sladolednica Tuti-fruti z najboljšim Gelatom iz Italije (odprto le v sezoni)
• v Celovcu pa se nahajajo tudi trije McDonaldsi za vse ljubitelje ultra hitre hrane, Burgerking itd.

Kam naj v Celovcu peljemo otroke? 

• Europapark poleg Vrbskega jezera, ogromno otroško igrišče
• Strandbad – kopališče ob Vrbskem jezeru
• Minimundus
• Reptilien zoo – živalski vrt s kuščarji, plazilci in dinozavri
• Rosseg – odprti živalski vrt z gozdnimi živalmi (27 km iz Celovca)
• Affenberg – gora opic (32 km iz Celovca)

Kakšen je vaš življenjski moto? 

Imam jih kar nekaj, haha, ker zakaj pa ne? In to je moj najlubši življenski moto. Če sem včasih bolj hodila po poti »kaj pa če«, hodim sedaj, kar pogumno po poti »zakaj pa ne«. Smisel življenja ni v tem, kako dolgo si živel, temveč v tem, koliko življenja je v letih. Predvsem pa, življenja ne jemati preveč resno.

Ana Režek ustvarja zanimive vsebine na svojem Instagram profilu! 

Foto: Ana Režek

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na anja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: “Japonci obožujejo postavljanje v vrste.” #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!