Ideja za izlet: Bela krajina in vse, česar o njej morda še ne veste

Kako poznana vam je Bela krajina? Zagotovo ste se že kdaj vsaj peljali skozi Črnomelj, Metliko ali Semič in pokukali v spominsko hišo Otona Župančiča v Vinici? Ta del Slovenije je vsekakor vreden daljšega postanka. Obljubimo, da vam bo tisto, kar boste tu odkrili, zelo všeč!

Bela krajina: pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo

Bela krajina je pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Na jugu jo proti Hrvaški omejuje mejna reka Kolpa, poleg nje pa tečejo še Lahinja, Dobličica in Krupa. Večji kraji in občine so Črnomelj, Metlika in Semič. A nikar je ne mešajte z Dolenjsko! Kot radi poudarjajo Belokranjci, se ta pokrajina od Dolenjske razlikuje že po podnebju, pa tudi zgodovini in etnično mešanem prebivalstvu. To lahko opazite tudi pri posebni narodni noši, glasbi, kjer slišite tamburice, narečjih, plesu – kolu, pa tudi posebnih običajih, kot je na primer Jurjevanje.

Došel je, došel, Zeleni Jure 

Jurjevo je bilo v zgodovini glavni praznik za pastirje, saj so takrat prvič v letu na pašo gnali živino. Ta dan je predstavljal čas, ko narava zaživi. V Beli krajini nekateri tako še danes slavijo 24. april.

Zakaj belokranjska noša nima žepov?

Že veste, zakaj bela belokranjska narodna noša nima žepov? V šali radi povedo, da zato, ker so Belokranjci preveč delovni ljudje in nimajo časa rok držati v žepih.

Ste vedeli, da ima Bela krajina črno človeško ribico?

Bela krajina se lahko pohvali s prav posebnimi prebivalci. Črna človeška ribica, tudi črni močeril (Proteus anguinus parkelj), je podvrsta človeške ribice. Odkrili so jo leta 1986 v izviru Dobličice pri Črnomlju. Je endemit, torej živi samo v podzemskem zaledju zgornjega toka Dobličice in pritoka Jelševnik. Ta posebnež med jamskimi živalmi ima kožo, ki je pigmentirana v odtenkih temno rjave in črne. Ta nenavaden simbol belokranjskega krasa je zaradi ozke prostorske razširjenosti in majhne populacije eden najbolj ogroženih vretenčarjev na svetu.

Za obiskovalce je na domačiji Zupančič ob izviru Jelševnik odprt info center, kjer lahko ob predhodni najavi vidite interaktivno predstavitev habitata črne človeške ribice in se sprehodite po mostovžu okrog izvira, kjer sobivajo tudi bober, vidra, rak koščak, številne dvoživke, ribe, žuželke in ptice …

Na delavnico peke belokranjske pogače!

Jo že poznate? Belokranjska pogača je dišeča in okrogla krušna dobrodošlica, posuta z grobo soljo in kumino, s katero vas bodo pozdravili Belokranjci. Najbolje jo je kar trgati z rokami – in to še toplo! Kako jo pripraviti? Mi smo delavnico ujeli v Hiši dobrot Bele krajine, ki jo najdete v Metliki. Tam imajo tudi odlično trgovinico s številnimi lokalnimi dobrotami, od domačih sirov, slovenskega medu, do belokranjskega vina in žganja.

Če bi svoje kuharske sposobnosti raje urili v Črnomlju, priporočamo Butik BiBi, v kraju Podzemelj (kjer tik ob Kolpi najdete tudi odličen istoimenski kamp!) pa priporočamo, da kuharsko znanje srkate na delavnici v Gostišču Veselič. Pri njih toplo priporočamo, da se ustavite tudi za odlično domače kosilo ali večerjo!

Recept za pravo belokranjsko pogačo smo z vami že delili TUKAJ (KLIK).

Zabava za vso družino: Izidor ovčice pasel

Ste vedeli, da vam tukaj dobrodošlico izrečejo tudi ovce? Če so vam pri srcu animacijske igre, priporočamo, da se obrnete na Bravina Experience, kjer med drugim organizirajo igri Izidor ovčice pasel in Ovac in iger. Tu vam bodo družbo delale te simpatične predstavnice kodraste drobnice. Smeh je zagotovljen.

Nešteto aktivnosti na Kolpi in raziskovanje z e-kolesi

Dolina reke Kolpe odpira nešteto aktivnosti v neokrnjeni naravi. Topla, neokrnjena Kolpa je že desetletje evropska destinacija odličnosti (EDEN). Najemite raft, kanu ali kajak in odveslajte po kristalno čisti reki. Za premagovanje daljših razdalj po kopnem pa priporočamo najem e-koles. Priporočamo, da skočite tudi do čudovitega izvira reke Krupe. Ali pa celo na Mirno goro, enega najvišjih vrhov Bele krajine.

Živa tradicija: pisanke in lan

Bela krajina se lahko pohvali z rokodelskima tradicijama kot sta predelava lanu in izdelava pisanic. Ko lan dozori, ga povežejo v snopke, nato otolčejo semena in stebla namakajo v topli Kolpi. Nato jih osušijo na travniku, temu pa sledijo predenje, tkanje in izdelava belih oblačil.

Pri pisankah pa je treba najprej izpihati jajce. Nato ga porišejo s posebnim pisalom, polnjenim s čebeljim voskom, ki ga nato potopijo v rdeče obarvano vodo. Sledita ponovno risanje po rdeči lupini in nato barvanje v črni barvi. Motivi so nekoč predstavljali edinstvena ljubezenska pisemca. Dekleta so pisanice podarjala svojim simpatijam, kar je pomenilo: “pisanka rdeča, ljubezen goreča!”

ČRNOMELJ – mesto, ki “melje črno”

Kako je Črnomelj dobil svoje ime? Ime za mesto, ki “melje črno” se je Črnomlja prijelo zaradi mlinarja, ki je v starko preoblečeni dobri vili namesto bele moke namlel črno, zato ga je kaznovala.

Črnomelj stoji na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico in drži 3000 let zgodovine. Tu je s prekopom nastal rečni otok v času vpadov Turkov, ki Črnomlja kljub obleganjem nikakor niso mogli streti.

Kje začeti raziskovanje tega mesta? V Zakladnici v Črnomeljskem gradu! Zakladnica se nahaja v kletnih prostorih gradu. V njej so na interaktiven in taktilen način predstavljeni naravni, kulturni in etnološki zakladi Črnomlja, oziroma Bele krajine. Služi kot vstopna točka v destinacijo, kjer si posameznik lahko začrta svojo pot za odkrivanje destinacije.

Zanimiv je tudi Kulturni dom Črnomelj, ki je zaradi svoje bogate preteklosti kulturni spomenik državnega pomena v lasti Ministrstva za kulturo. Tu je prvič zasedal začasni slovenski parlament SNOS (Slovenski narodnoosvobodilni svet), ki je zastavil temelje nove slovenske države. V isti stavbi pa je delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče, ki je ravno tukaj postalo slovensko. Ogleda vredna je doživljajska, animacijska in interaktivna razstava Domovina je kultura, ki prikazuje dogajanje v Beli krajini in Črnomlju leta 1944 in 1945, ko je prostor postal prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji in sočasno upravno, državno in kulturno središče države.

METLIKA – mesto v obliki srca

Veste, kako ptice vidijo Metliko? To starodavno mesto je iz zraka videti kot sestavljanka mestnih hiš in gradu, ki so v obliki srca položeni v zeleno naravo. Metlika ima burno zgodovino, o kateri priča tudi njen grb. Dva krokarja na njem sta graščaka, ki naj bi ju grofica začarala, ker sta zaspala na straži.

V Metliki lahko v maju ujamete tudi največji slovenski vinski festival Vinska vigred v Beli krajini. Obvezno pa se oglasite tudi v Hiši dobrot Bele krajine, ki smo jo omenili že zgoraj – pri pogači. Tu lahko skočite na Metliško pustolovščino – dobite nahrbtnik z zemljevidom in okrepčilom ter se podate na raziskovanje mestnega jedra skozi krožno pot z različnimi izzivi.

Na Metliškem gradu sta turistični informacijski center in Belokranjski muzej. V arheološki zbirki so razstavljeni najstarejši ohranjeni predmeti v arheološki zbirki iz 5. tisočletja pred našim štetjem, in sicer iz obdobja mlajše kamene dobe. Večina raznolikega lončenega posodja, orodja, orožja in nakita se navezuje na čas do pozne antike, čeprav so v zbirki tudi srednjeveški in novoveški predmeti.

V kulturnozgodovinski zbirki je prikazana zgodovina Bele krajine od nastanka mest v 14. stoletju do Ilirskih provinc. Vsekakor nekaj časa posvetite tudi etnološki zbirki, zanimiva pa je tudi zbirka novejše zgodovine, ki opozarja na najpomembnejše dogodke v prvi polovici 20. stoletja.

SEMIČ in njegovo staro trško jedro

Trško jedro Semiča pridobiva iz leta v leto žlahtnejšo podobo. Zgradbe v njem razkrivajo presenetljivo bogato zgodovino tega kraja. Najmogočnejša stavba je cerkev sv. Štefana, ena najstarejših in največjih cerkva v Beli krajini. Po njej so trško jedro poimenovali Štefanov trg. Nasproti cerkve stoji razkošna Šuštaršičeva hiša, nekoč last bogatega trgovca. Njen vhod krasi zanimiv relief z amforo in žitnim klasjem. Zgradili so jo približno leta 1925. V njej so delovali narodna čitalnica, trgovina, mesnica, knjižnica in matični urad.

Sosednja zelena hiša je nekoč pripadala Josipu Zurcu, zadnjemu lastniku gradu na Krupi. Hiša z lesenim gankom, pod katerim je danes gostilna, pa se ponaša z letnico 1753. To je verjetno najstarejša ohranjena hiša v Semiču. Nasproti gostilne stojita občinska stavba in prenovljena Muzejska hiša Semič, ki je zasnovana na sodoben način. Ta stavba ima v semiški zgodovini pomembno vlogo, saj so jo leta 1838 zgradili kot šolo. V njej sta delovali tudi pošta in zdravstvena postaja, danes pa je v njej sodoben muzej s tremi imenitnimi zbirkami.

Le nekaj korakov stran je na ogled Učni vrt dr. Derganca. V njem je urejen sadni vrt z značilnimi starimi sortami sadja in jagodičjem. Zanimiv je tudi vzorčni vinograd s starimi sortami trt, kakršne so nekdaj sadili na Semiški gori. Del vrta je namenjen zdravilnim zeliščem, ki so pomemben del zdrave prehrane. Če boste prenočili v Semiču, priporočamo Hotel Smuk.

VINICA in spominska hiša Otona Župančiča

V spominski hiši pesnika Otona Župančiča v Vinici spoznajte velikana slovenske moderne. Župančič – mojster besede je razstava o enem najpomembnejših slovenskih pesnikov in prevajalcev. Obiskovalca vodi skozi tri tematske sklope: Otroška poezija in Bela krajina, Župančičev salon ter Življenje in delo. Vinico sicer poznamo tudi po mednarodnem mejnem prehodu s Hrvaško preko reke Kolpe.

Kje bomo dobro jedli in pili?

Ekipa Vandraj je v Beli krajini odlično večerjala v Gostilni Müller v Črnomlju. Tu se srečajo tradicija, lokalne surovine in predanost družinske gostilne, kjer goste razvajajo z izbranimi okusi belokranjske kulinarike.

Nekoliko drugačna pogača za dobrodošlico v Gostilni Müller.

Kaj naročiti? Nas so navdušile jagnječje zarebrnice z zeliščno skorjico, domačimi žlinkrofi, pirejem pečenega korenja in glaziranim korenjem z rožmarinovo omako. Za posladek pa priporočamo belokranjsko gibanico z vaniljevo kremo, jagodičevjem in vaniljevim sladoledom.

Gostilna Müller in njihove jagnječje zarebrnice z zeliščno skorjico, domačimi žlinkrofi, pirejem pečenega korenja in glaziranim korenjem z rožmarinovo omako.

V že zgoraj omenjenem Gostišču Veselič v Podzemlju pa smo jedli odlično kosilo. Gostišče z več desetletno tradicijo se nahaja blizu reke Kolpe, na njihovi sončni strani krožnika pa se bohotijo jedi iz lokalnih sestavin po preverjenih starih receptih. Ob predhodnem dogovoru vam postrežejo tudi jagenjčka ali odojka iz krušne peči.

Suhomestnate dobrote in Metliška črnina v Gostišču Veselič.

V Beli krajini seveda ne gre brez vinogradništva in degustacij. Dobro znani izvozni artikel je metliška črnina. V Beli krajini so bili tudi prvi, ki so naredili ledeno vino. Belokranjska vina lahko spoznate tudi na tradicionalnih dogodkih kot so Vinska vigred, Mlada portugalka in Festival predikatov. Vinogradniki pa vam bodo skozi vse leto z veseljem odprli vrata svojih kleti. Mi smo se tokrat odločili za degustacijo penin v kleti Simonič!

Degustacija penin v kleti Semiške penine družine Simonič.

V družini Simonič je vinogradništvo tradicija večih rodov. Konec devetdesetih let 20. stoletja se je Ivan Simonič odločil usmeriti v proizvodnjo penin in postal prvi zasebni pridelovalec penin v Beli Krajini. Tako je leta 2000 zagledala luč sveta Semiška penina. Leta 2001 je ta penina na sejmu v Gornji Radgoni dobila zlato medaljo z oceno 18,53 točke in osvojila drugo mesto med peninami. Ta odlična potrditev ji je dala zagon za nadaljnji razvoj penin. Tako se je z vsakim letom povečevala količina pridelanih steklenic, kot tudi izbor penin, ki sedaj obsega 9 različnih. Če vam diši degustacija penin, boste klet Semiške penine našli na Metliški cesti 12 v Semiču. Čin!

FOTO: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Belokranjska pogača: tista, ki jo še toplo deliš s prijatelji #RECEPT

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Belokranjska pogača: tista, ki jo še toplo deliš s prijatelji #RECEPT

Belokranjska pogača je dišeča dobrodošlica, s katero vas bodo pozdravili Belokranjci. Najbolje jo je kar trgati z rokami – in to še toplo!

Belokranjska pogača je okrogla krušna dobrodošlica, posuta z grobo soljo in kumino. Pripravljena je z veliko ljubezni, še toplo in dišečo pa vam jo bodo postregli v vsakem domu. Proizvajalci s certifikatom vam bodo belokranjsko pogačo ponudili ob pokušini vin v zidanici, za dobrodošlico ob prihodu gostov, vmes pri malici in kosilu, ob jutranji kavi ali kot darilo.

Bela krajina: pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo

Bela krajina je pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Na jugu jo proti Hrvaški omejuje mejna reka Kolpa, poleg nje pa tečejo še Lahinja, Dobličica in Krupa. Večji kraji in občine so Črnomelj, Metlika in Semič. A nikar je ne mešajte z Dolenjsko! Kot radi poudarjajo Belokranjci, se ta pokrajina od Dolenjske razlikuje že po podnebju, pa tudi zgodovini in etnično mešanem prebivalstvu. To lahko opazite tudi pri posebni narodni noši, glasbi, kjer slišite tamburice, narečjih, plesu – kolu, pa tudi posebnih običajih, kot je na primer Jurjevanje.

RECEPT: Belokranjska pogača

O belokranjski pogači poje tudi ljudska pesem, ko otroci kličejo Zelenega Jurija: “dajte mu pogače, da mu noga poskače!” Belokranjsko pogačo pa sicer v vsakem domu pripravijo malo drugače – z dodatki, ki so družini najljubši, na primer posuto z malo slanine ali sira.

A tista originalna je le ena. Spodnji recept je povzet iz potrjene specifikacije za belokranjsko pogačo s priznano označbo “zajamčena tradicionalna posebnost” s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

OSNOVNE SESTAVINE: 

– 500 g pšenične bele moke,
– 20 g svežega kvasa (ali 7 g suhega kvasa),
– 3 dl mlačne vode,
– 2 kavni žlički soli,
– 1 kavno žličko sladkorja,
– 1 jajce (stepeno za premaz pogače),
– ščepec cele kumine,
– ščepec grobe morske soli.

POSTOPKI

Kvasni nastavek

Kvas, 3 žlice pšenične bele moke,  ½ dl mlačne vode in sladkor zmešamo v gosto tekočo snov, ki jo pustimo vzhajati toliko časa, da se ji poveča volumen za več kot enkrat.

Zames testa

Iz pšenične bele moke, mlačne vode in kvasnega nastavka pripravimo zames, ki jo gnetemo 8 do 10 minut, oziroma tako dolgo, da postane testo gladko in ne pretrdo, ne sme se prijemati rok. Testo pustimo vzhajati toliko časa, da se volumen testa podvoji. Testo lahko zamesimo tudi strojno.

Oblikovanje testa

Vzhajano testo stresemo na pomaščeno ali ustrezno obloženo površino. Nato testo z rokama raztegnemo v velikosti premera 30 cm, sploščimo do debeline 1 do 2 cm, proti robu pa debelino zmanjšujemo. Testo se ne sme dotikati stranic pekača, rob pogače mora biti nižji od sredine.

Rezanje, premaz in posip

Po tako pripravljenem testu do dna pekača, iz ene na drugo stran, zarežemo ravne zareze s približno 4 cm medsebojno razdaljo. Zarez naj bo sedem, na sredini ena in na vsako stran po tri. Pazimo, da do konca ne prerežemo roba testa. Testo nato premažemo s stepenim jajcem, posujemo z zrni kumine in še enkrat premažemo z jajcem. Po vrhu tako pripravljeno testo posujemo še s ščepcem debelo zrnate morske soli.

Peka

Belokranjska pogača gre nato v pečico na 200°C – 220°C od 20 do 25 minut. Ne glede na to priporočilo, temperaturo in čas pečenja prilagodite vrsti pečice. Belokranjska pogača mora biti svetlo rjavo zapečena, skorja mora biti enakomerne barve in hrustljava, brez mehurjev, sredica mora biti enakomerno porozna, brez vodnih obročev, grudic soli ali moke in ne sme biti sprijemljiva. V sredini mora biti pogača visoka 3 do 4 cm, ob robu pa od 1 do 2 cm. Enakomerno mora biti posuta s kumino in soljo. Vonj in okus morata biti značilna za Belokranjsko pogačo, to je po kumini in soli.

Dober tek!

Pogačo postrezite še toplo, običajno pa se je sploh ne reže, ampak jo z gosti ali domačimi podelite z obredom lomljenja koščkov. Dober tek!

VIR: Hiša dobrot Bele krajine
FOTO: Maja Fister in arhiv RIC Bela krajina/Tomo Jeseničnik, belakrajina.si

PREBERITE ŠE: Magična jesen v Istri: Vino, tartufi, odlične nastanitve in pobeg pred meglo

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Kamp Bela krajina ob reki Kolpi za družinski izlet v adrenalinski park

Če ste ena tistih družin, ki v svoje izlete rada vključi adrenalin, a stavi na varno izvedbo, obožuje aktivnosti v naravi in se rada zabava, imamo idejo, kam na izlet! V kamp Bela krajina – Podzemelj!

Tik ob Kolpi, eni najčistejših in najtoplejših rek v Sloveniji, se v prijetnem, neokrnjenem naravnem okolju nahaja kamp Bela krajina, urejen kotiček, ki že dve desetletji uspešno združuje obkolpsko domovanje z belokranjsko gostoljubnostjo.

Kamp Bela krajina in adrenalinski park Podzemelj s pogledom na Kolpo

V kampu Bela krajina najdete tudi adrenalinski park Podzemelj, ki velja za enega najbolj varnih v Sloveniji. Opremljen je s Speedrun sistemom, ki omogoča zanesljivo adrenalinsko doživetje med krošnjami dreves. Tu se lahko pomerite v vožnji BMX-a na višini in v zibanju na belokranjski pisanici, se spustite s tarzanom, preizkusite zip-line in številne druge adrenalinske podvige.

OFFICIAL PROMO VIDEO_CAMPING BELA KRAJINA

Tukaj je naš prvi promo filmček! Vam je všeč? Dobrodošli v srce Bele krajine v objem reke Kolpe ? Made by: Klub belokranjskih študentov in #avlab /Here is our first promo video! Do you like it? Welcome to our little green oasis ? www.camping-belakrajina.si

Objavil/a Camping Bela krajina – Podzemelj dne Nedelja, 31. maj 2020

Adrenalinski park Podzemelj je primeren za otroke vse od 4 leta naprej, hkrati pa predstavlja izziv in zabavo tudi za odrasle, ki želijo preskusiti svoj pogum.

ODLIČNA PONUDBA PO ZNIŽANI CENI: Družinska vstopnica v adrenalinski park za 2 odrasli osebi in 2 otroka do 12 leta ter vključeno kosilo za le 75 evrov (NE ZAMUDITE TUKAJ)! Enako ponudbo za družino z le enim otrokom do 12 leta starosti pa za pičlih 60 evrov najdete TU. Ponudba je unovčljiva od 15. 9. do 15. 10. 2020

Podaljšan izlet s še več aktivnostmi

V kampu lahko tudi prenočite, tik ob Kolpi postavite svoj šotor, avtodom ali prikolico. Na voljo so tudi mobilne hišice in glamping kotiček za tiste, ki jim je bolj všeč glamurozno kampiranje – v ličnih keltskih hiškah najdete celo finsko savno in zasebni wellness kotiček. Ponudbo nočitev po ugodnih cenah najdete TU.

Če si želite dan (ali več njih) zapolniti s še več aktivnostmi, pa imajo na voljo tudi izposojo kanuja, najem SUP deske, mini golf, električna ali treking kolesa in še kaj. V bližnji okolici kampa sta tenis igrišče in trim steza, preizkusite se lahko tudi v lokostrelstvu ali jahanju, adrenalina željni pa v jadralnem padalstvu ali zmajarstvu.

Čas je za oddih na Kolpi in neokrnjeno naravo Bele krajine!

Foto: Kamp Bela krajina – Podzemelj

PREBERITE ŠE: Družinski izlet: Na poti na Bled po prizore iz filma Jurski park

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Oddih s prijatelji: Po mero adrenalina in belokranjski piknik na Kolpo

Počitnice so končno tu, Vandraj pa tudi ta teden prinaša nekaj idej za prijeten oddih v naravi, kjer vam ne bo prevroče, še manj pa dolgčas. Zadnji teden vročega junija izkoristite za skok do Bele krajine, kjer vas čaka Motorično-rekreacijski park Kolpa.

Park velja za enega najbolj varnih v Sloveniji, opremljen pa je s Speedrun sistemom, ki omogoča popolno in zanesljivo adrenalinsko doživetje med krošnjami dreves. Tu se lahko pomerite v vožnji BMX-a na višini in v zibanju na belokranjski pisanici, se spustite s tarzanom, preizkusite zip-line in številne druge adrenalinske podvige.

VANDRAJ priporoča // Adrenalinski dan na Kolpi za 17,5 evra unovčljiv le še do 1. julija!

Prav tu najdete tudi manjši in odlično urejen kamp Podzemelj, ki se v celoti razpostira tik ob reki Kolpi, ima urejeno kopališče in je obkrožen z neokrnjeno naravo Bele krajine. Poleg kopanja v reki in adrenalinskega parka, je v okolici kampa še kup različnih možnosti za aktiven oddih.

Po reki se lahko zapeljeti s SUP-i, kanuji ali kajaki, raftate ali lovite ribe, greste na sprehod ali sedete na kolo. V kampu najdete tudi namizni tenis, mini golf, košarkarsko igrišče, trim stezo, igrate odbojko na mivki, mali nogomet, badminton ali se preizkusite v lokostrelstvu.

Če bi ob Kolpi radi ostali več dni, lahko torej kampirate, če noč raje preživite na udobni postelji, pa lahko najamete tudi mobilno hiško, za tiste, ki si v naravi želijo še malo prestiža, pa obstaja tudi glamping, keltske hiške, kjer najdete celo finsko savno in zasebni wellness kotiček.

 V kampu imajo tudi bogato gostinsko ponudbo, lahko pa si pripravite kar lasten piknik v naravi. Ste že spakirali?

Foto: Facebook/Camping Podzemelj

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.