Kako dobro poznate Krško? Povezujemo ga predvsem z edino slovensko jedrsko elektrarno, ki deluje od leta 1981. Če vas zanese na te konce, pa imamo kup idej, kaj tam početi. In ne, nima nobene povezave z elektrarno.
V Krškem namreč najdete še marsikaj drugega! Ena zanimivost je vsekakor tudi to, da ime mesta izhaja iz bližnje reke Krke. Vendar pa ob starem mestnem jedru šumi Sava, najdaljša slovenska reka. Krško je sestavljeno iz dveh nekdanjih samostojnih naselij – Krškega na desnem bregu Save in Vidma ob Savi na levem bregu reke.
Kraj, kjer hranijo originalni izvod Dalmatinove Biblije
Mesto ima tudi pestro zgodovino, del je lahko vidimo že, če se sprehodimo po njegovih ulicah, kjer je kup zgodovinsko zanimivih zgradb. Krško je imelo veliko vlogo tudi med protestantsko reformacijo. Tukaj sta živela in delovala protestantska pridigarja Adam Bohorič in Jurij Dalmatin, ki sta oba povezana z utemeljitvijo slovenske kulture.
Predlagamo, da jo po mestnem jedru mahnete peš ali pa s Krčanom, mestnim kolesom, ki si ga lahko brezplačno izposodite na treh lokacijah v mestu. Obiščete lahko tudi Valvasorjevo knjižnico, kjer so leta 2010 po večletnih prizadevanjih in iskanjih, uspešno pridobili in v svojo domoznansko knjižno zbirko umestili originalni izvod Dalmatinove Biblije. Natisnjena je v bohoričici v Wittenbergu leta 1583, z letnico 1584. In še to! Prenovljena Valvasorjeva knjižnica Krško se lahko pohvali tudi z nominacijo za nagrado splošna knjižnica leta. V finalu se je potegovala skupaj s tremi veliko večjimi knjižnicami iz Barcelone, Sydneyja in Šanghaja. Zmagala je Barcelona, finale pa si je Krško z novo zgrajeno zgradbo prislužilo z odprto in funkcionalno arhitekturo s trajnostnimi in kreativnimi informacijsko-tehnološkimi rešitvami.
KRŠKOČARA – najbolj čarovniška šola v naravi
Krško pa skriva tudi nekaj, kar bo vsekakor navdušilo otroško domišljijo in je še posebej zanimivo za otroke od 6. do 12. leta. V Krškem živi prav posebna gozdna dogodivščina za vso družino, ki je del Pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji. Tokrat na temo čaranja in čarodejev. V Krškem, kjer so nekoč živeli veliki učenjaki (Bohorič, Dalmatin, Valvasor…), tako najdemo Krškočaro – najbolj čarovniško šolo v naravi.
Krškočara je izviren produkt družinskega turizma, ki družine popelje na doživljajsko spoznavanje čarovništva, pa tudi znamenitih osebnosti Krškega in njegovih naravnih posebnosti. Gre za pravljično-doživljajsko pot, ki se prične v atriju Mestnega muzeja Krško, v Kavarni Krškočara. Tam otroci dobijo Čarobukvico, knjižico za strukturiran obisk doživetja, in seveda čarovniško palico, brez katere se ni mogoče naučiti čaranja.
Na trasi, ki je dolga nekaj več kot 4 kilometre, je umeščenih 9 doživljajskih točk, od katerih vsaka predstavlja en čarovniški razred. Da bodo doživetja res atraktivna in intenzivna, poskrbi kar 22 različnih lesenih elementov, naselje petih čarovniških hišic, 5 spretnostnih elementov ter pravo robinzonsko otroško igrišče, 11 unikatnih klopi, 6 kamnitih skulptur in še in še… Otroci tako v Krškočari spoznavajo čarovniške spretnosti in na koncu prejmejo Spričarovalo za uspešno opravljeno čarovniško šolo.
Družinski izlet po označeni trasi
Na pot spoznavanja čarovništva v Krškočari se lahko odpravite samostojno, saj je trasa dobro označena, Čarobukvica pa vam razkrije vsa doživetja. Lahko pa se priključite enemu od vodenih čarovniških pohodov, vsaj enkrat mesečno jih organizira Zavod Škrateljc, kjer v družbi lokalnih interpretativnih vodnic zagotovo uspešno zaključite čarovniško osnovno šolo.
Priporočljivo je, da otroci pred obiskom Krškočare preberejo izvirno zgodbo v slikanici ČAROVNIŠKA ŠOLA KRŠKOČARA, ki jo je napisal Uroš Grilc, ilustriral pa Jure Engelsberger. Po slikanici je nastala tudi istoimenska glasbena pravljica, ki jo izvajajo pripovedovalka Nina Peče Grilc in glasbenika Ana Kravanja in Samo Kutin.
Na čarobni kakav v prvo čarovniško kavarno v Sloveniji
V atriju Mestnega muzeja Krško, v čudovitem Valavasorjevem kompleksu, je tudi prva čarovniška kavarna v Sloveniji – Kavarna Krškočara. Kavarna je izhodišče in zaključek družinskega doživetja Krškočara, imajo pa tudi napoje in zvarke ter kaj za pod zob.
Imajo tudi kotiček za najmlajše – čarovniški brlog, svojo trgovinico s čarovniškimi pripomočki pa tudi sladke izdelke lokalnih čarodejk in čarodejev.
Podaljšek izleta: na Grad Rajhenburg!
Če ste že na tem delu Slovenije, vsekakor priporočamo tudi obisk Gradu Rajhenburg. Ta iz šestdeset metrov visokega skalnega pomola nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save že stoletja nadzoruje okoliški prostor. Grajsko stavbo je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati mogočni lastnik posesti, salzburški nadškof Konrad, o čemer priča najstarejši, romanski del objekta.
Stavbo in pripadajoče posestvo so stoletja upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. To je bila vplivna družina, ki je v 15. stoletju dosegla viteški naziv. Po izumrtju so njihovi nasledniki stavbi dodajali sodobnejše elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so Rajhenburg kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan, ki je deloval do okupacije aprila 1941, ko je nemška okupacijska oblast v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. Leta 1947 je bil red trapistov razpuščen, grad pa nacionaliziran. Leto kasneje, je bil junija odprt Kazensko poboljševalni dom za ženske in pozneje še druge kazenske ustanove. Od leta 1968, ko je bila v njem odprta razstava o slovenskih izgnancih, pa je namenjen predvsem muzejski in prireditveni dejavnosti. Poleg gradu imajo tudi odlično vinoteko!
Na kosilo: v Gostilno Kunst
Kam na krškopoljskega pujsa? V Gostilno Kunst. te boste našli celo na stropu jedilnice – v umetniški različici, seveda. Gostilna je bila nekoč diskoteka, danes pa tam strežejo odlično hrano – jasno, med njimi tudi krškopoljca.
FOTO: Maja Fister, Zavod Škrateljc
Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.
