Katja Mikoš je Slovenka, ki se je po skoraj 11 letih življenja v Nemčiji s partnerjem, ki je Francoz, preselila nazaj v domovino. Tu bo zdaj odraščala tudi njuna hči Mila, ki je pred kratkim upihnila drugo svečko, v tem času pa je videla že več sveta kot marsikdo med nami. Tokrat smo preverili, kako prijazen za potovanja z enoletnim otrokom je Dubaj, Katja pa nam je zaupala tudi kup imenitnih načrtov, ki jih ima mednarodna popotniška družinica.
Novo poglavje začenjajo s pogledom na Alpe, v Ratečah, kjer so kupili staro hišo z gospodarskim poslopjem in kmetijskim zemljiščem. Tu si bodo ustvarili dom, hkrati pa zagnali tudi turistično dejavnost. To pomeni, da jih boste lahko obiskali kar sami! Katjo smo na Vandraj sicer že gostili (tu), ko je še živela v Nemčiji in po svetu veliko potovala sama s sinom. Odkar se je družina povečala še za eno članico, so velik del Evrope prepotovali v camper predelanem Land Rover Defenderju, Katja in Mila pa sta letos odleteli tudi na potep v Dubaj.
V tokratnem Vandraj intervjuju tako ujamete kup uporabnih nasvetov za potovanje v Dubaj z majhnim otrokom, ki ni nujno pregrešno drago. Pa tudi nekaj namigov, kaj vse si pogledati ob obisku Kranjske Gore, kako za raziskovanje sveta navdušiti vso družino in predvsem – kako v tem karseda uživati.
Na Vandraj smo vas prvič gostili pred štirimi leti, ko ste še živeli v Nemčiji in svet raziskovali v dvojini – s takrat 7-letnim sinom, ki pa je danes že najstnik. V tem času se je tudi vaša mednarodna družina še povečala, velik premik pa je bila tudi selitev nazaj v Slovenijo. Kako veseli ste, da ste nazaj v domovini in kje na sončni strani Alp ste našli svoje mesto?
Oh, v štirih letih se lahko zgodi res ogromno. S partnerjem, ki je sicer Francoz, sva med pandemijo dokončno ugotovila, da severnonemška ravnina ni več za naju. Želja po selitvi je postajala vedno večja, sploh s prihodom najine zdaj dvoletne hčerke. V nekem trenutku sva sicer še kolebala med Francijo in Slovenijo, na koncu pa je prevladalo moje domotožje in dejstvo, da je Charlie vse od prvega obiska dobesedno zaljubljen v našo malo državo. Po letu in pol v Sloveniji lahko rečem, da smo še vedno zelo zadovoljni in selitve nikakor ne obžalujeva, čeprav se seveda najdejo tudi kakšni minusi.
Sicer sem nas videla tudi že v kraški kamniti hiški z bazenom med polji sivke ali pa v kakšnem staromeščanskem stanovanju v centru Ljubljane, a na koncu sva vseeno enoglasno izbrala hribe in pristala v kranjskogorski občini. Sama še predobro vem, kako pomembno je, da se v tuji državi počutiš doma. Posledično sva v veliki meri upoštevala partnerjeve želje. Pomemben faktor je bil seveda tudi čim boljše okolje za vzgojo oziroma odraščanje otrok in mislim, da je okolica Kranjske Gore res idealna za brezskrbno otroštvo v naravi.
Izbira lokacije pa sicer ni povsem naključna. V Kranjski Gori sta se namreč spoznala moja starša, ki sta kasneje tu kupila počitniško stanovanje. V teh koncih sem tako preživela lep del otroštva, srednješolskih in študentskih let, se tu naučila smučat in vzljubila hribe. Zato se tu že od nekdaj počutim malo doma, čeprav sem odraščala v Ljubljani.
Po skoraj 11 letih življenja v Nemčiji zdaj novo poglavje torej začenjate blizu Kranjske Gore – v Ratečah, kjer s partnerjem prenavljata starejšo hišo in začenjata novo poslovno poglavje pod imenom Maison Lenka. Kaj pripravljata in kakšno je razmerje med žulji, sivimi lasmi in trenutki sreče, ki jih je do zdaj prinesel ta projekt?
Najboljše pri tako velikem koraku, kot je mednarodna selitev je to, da moraš res obrnit nov list in začneš znova na več področjih. In najina velika želja je bila predvsem nova poslovna pot, za katero upava, da nam bo omogočala kvalitetno vsakodnevno družinsko življenje, fleksibilen delovnik in nam hkrati zagotovila dovolj finančne stabilnosti za uresničitev naših popotniških in drugih želja.
V središču Rateč sva tako lansko leto kupila večjo starejšo hišo s pripadajočim gospodarskim poslopjem in dvoriščem, v neposredni bližini pa imamo tudi manjše kmetijsko zemljišče. V enem delu hiše trenutno urejamo stanovanje za nas, v drugih dveh nadstropjih pa bova naslednje leto oddajala tri dvoposteljne sobe in en apartma za 4-6 oseb. Poleg nočitev bova gostom nudila še okusne domače zajtrke, na voljo pa bo tudi nekaj dodatne ponudbe. (Več o projektu najdete TU)
Razmerje med sivimi lasmi in trenutki sreče je trenutno predvsem na račun birokratskih ovir, ki terjajo vse preveč časa, nekako na 50/50, kar je ob takšnem podvigu in v našem trenutnem življenjskem obdobju verjetno povsem normalno. A ker imava jasen cilj in sva se v projekt vrgla pripravljena na različne izzive, sva dovolj motivirana in se osredotočava predvsem na končni izzid.
Kateri so vaši najljubši kotički v Kranjski Gori in okolici? Česa ne smemo izpustiti, ko pridemo v te konce?
Kljub priljubljenosti in obiskanosti je moj najljubši kotiček verjetno kar jezero Jasna. Tam sem res skoraj vsak dan, seveda pa je najlepše zelo zgodaj zjutraj oziroma izven sezone. Priporočam še obisk Zelencev, ogled skakalnic v Planici, pohod v Tamar in Krnico, v dolino Vrat in do slapu Peričnik, po soteski Martuljških slapov, vzpon na Vršič, na Tromejo, do Ingotove koče, po kolesarski poti do italijanskega Trbiža in naprej. Krasni razgledi so s Srednjega Vrha nad Gozdom Martuljkom. Sicer pa ne manjka tudi raznoraznih adrenalinskih aktivnosti. Pa tudi s kulinaričnega vidika ponuja Kranjska Gora z okolico veliko okusnega.
Vmes ste poleg številnih destinacij na drugih kontitentih prečesali tudi velik del Evrope, kjer so vam najbližje road trip in overland potovanja. Kam vse vas je že zapeljal vaš Leni the Landy, v camper predelan LR Defender in katera je vaša najljubša dogodivščina z njim?
Včasih res ni treba na drug konec sveta, da doživite in vidite nekaj nepozabnega in Evropa ponuja celo vrsto prekrasnih destinacij. Naš 4×4 camper nas je od leta 2019 popeljal že v 22 držav. Med najljubše dogodivščine štejeva daljši poletni road trip po Skandinaviji v dvoje in pa naš prvi road trip s takrat 3-mesečno Milo po francoski Normandiji in Bretaniji ter naprej proti jugu ob atlantski obali.
Vaše družinsko življenje je trenutno razpeto med Slovenijo, kjer živite s partnerjem in hčerko, Francijo, ki je partnerjeva domovina in Nemčijo, kjer z nekdanjim partnerjem živi sin. Kako je videti usklajevanje tako mednarodnega družinskega življenja in koliko kilometrov premagate, da uskladite skupen družinski oddih?
Ja to je res izziv, ampak nam trenutno kar dobro uspeva. Tudi zaradi najine časovne fleksibilnosti, ker nimava tistih klasičnih pisarniških služb z omejenim dopustom. Francijo obiščemo 1-2x letno, vsako drugo leto za božično-novoletne praznike in potem še enkrat v toplejših mesecih. Vmes pridejo francoski sorodniki k nam, tako da se vsekakor vidimo nekajkrat letno. S sinom smo skupaj vsako leto po dva tedna v aprilu in oktobru, en mesec med poletnimi počitnicami ter vsako drugo leto za božično-novoletne praznike. Nemške šole imajo sicer datume počitnic razpisane vsaj za tri leta vnaprej, kar nam res omogoči lažje planiranje.
Če počitnice s sinom preživimo v Sloveniji, pomeni to, da samo za pot gor in dol naredimo malce čez 4 tisoč kilometrov, kar je res ogromno. Na leto torej okrog 16 tisoč kilometrov. Pa tudi časovno so štirje dnevi ob vsakem obisku v bistvu namenjeni le prevozu, tako da si naše situacije res ne predstavljam s klasično službo. Ker ni direktne letalske povezave, zaenkrat še ni letel sam. Bo pa letos oktobra prvič pri enajstih letih sam s severa Nemčije prišel z vlakom do Münchna, kjer ga zlahka poberemo in pripeljemo k nam domov še v istem dnevu.
Podobno kot ste pred leti sami potovali s sinom, ste pred kratkim preizkusili tudi z enoletno hčerko. Zakaj ste si za vajin oddih izbrali prav Dubaj?
Res je, letošnjo pomlad se nama s partnerjem zaradi različnih obveznosti časovno ni uspelo uskladiti glede krajšega pobega na lepše, zato sva šli s hčerko kar sami. Ker imam za sabo nekaj let potovanj kot samska mama s starejšim sinom, se mi to ni zdelo nič strašnega. Kljub temu sem bila pri izbiri destinacije morda malenkost bolj izbirčna. Med kriterije sem uvrstila prijetno toplo vreme, manjšo časovno razliko in krajši let s povezavo iz Ljubljane ter dobro zdravstveno oskrbo na cilju. In tako sem se po sistemu izločanja odločila za Dubaj.
Dubaj v prvi vrsti povezujemo z izjemnim luksuzom, pregrešno dragimi avtomobili in arhitekturnimi presežki. A ta nenavaden kraj ima še marsikaj drugega, manj bleščečega in celo poceni. Iz kakšnega zornega kota sta si ga ogledali, koliko časa sta mu namenili in kako sta prišli do tja?
Priznam, v Dubaj me prav zaradi tega slovesa luksuzne destinacije nikoli poprej niti ni vleklo. Kljub temu vedno pravim, da načeloma ni države, kamor ne bi nikoli šla in zagovarjam miselnost, da se res povsod vedno najde nekaj zanimivega za vsakogar. Tako sva tudi tukaj poleg razkošja in svetovno znanih atrakcij našli kakšne bolj tradicionalne in nebleščeče soseske s popolnoma drugačnim pridihom in vzdušjem. Veliko je tudi aktivnosti in znamenitosti, ki so popolnoma brezplačne. Sicer pa sva oglede kombinirali tudi s poležavanjem na plaži in kopanjem v morju ter bazenu, tako da ni bilo prenaporno. Na račun nočnih letov v obe smeri sva imeli v Dubaju sedem polnih dni s petimi hotelskimi nočitvami. Leteli sva iz Ljubljane preko Istanbula s Turkish Airlines.
Katere so glavne znamenitosti Dubaja, ki jih obiskovalci običajno hočejo odkljukati iz seznama?
Burj Khalifa (najvišja stolpnica na svetu), Dubai Mall (ogromno nakupovalno središče z akvarijem in podvodnim Zoo), Burj al Arab (ikonični hotel v obliki jadra), Palm Jumeirah (umetni otočki v obliki palme, kjer najdemo tudi znameniti hotel Atlantis, daljšo promenado, akvarij in vodni park), Dubai Marina (dolga promenada, znana plaža JBR beach, izleti z ladjami ter cel kup restavracij), Sky Views (adrenalinska razgledna ploščad), Miracle Gardens (razkošni vrtovi), Madinat Jumeirah (mini mesto v mestu), soseski Deira in Al Seef (bolj tradicionalni predeli mesta s številnimi tržnicami), Al Fahidi oziroma al Bastakiya (histroična soseska s številnimi muzeji), vožnja po vodnem kanalu Dubai Creek. Potem pa še Dubai Frame, mošeja Jumeirah, Legoland, Muzej prihodnosti, IMG Worlds of Adventure, The global Village (tematski park), Expo City, Aura Sky Pool (spektakularni bazen) in še marsikaj. V glavnem ne bo vam dolgčas, tudi če pridete za dva tedna.
Čeprav gre za načeloma dražjo destinacijo, jo lahko doživimo tudi z manjšim proračunom. Katere ugodne, oziroma brezplačne dogodivščine priporočate za obisk?
Presenetljivo veliko jih je. Od zunaj si lahko ogledate Burj Khalifo in brezplačni vodni šov v parku pred stolpnico (podnevi ali zvečer). Sprehodite se po Dubai Mall, kjer vas čaka ogromna zunanja stena akvarija, skozi katero vidite lepo število morskih živali, brez da dejansko vstopite v akvarij. Sprostite se na javnih plažah in parkih. In napasite oči na različnih soukih, oziroma lokalnih tržnicah. Pretegnite si noge po številnih promenadah in sprehajalnih poteh, obiščite kakšnega izmed brezplačnih muzejev. Za res ugodno ceno se popeljite s tradicionalno leseno ladjico abra po Dubai Creek, za poceni obroke poiščite večje supermarkete z lastnimi kuhinjami in ne pozabite vstopa za največje atrakcije vnaprej rezervirati po spletu, ker je precej ceneje kot kasneje na licu mesta. (Potopis o brezplačnih stvareh, ki jih ponuja Dubaj, preberite TU)
Kako prijazen je Dubaj za potovanje z majhnim otrokom?
Definitivno ena najbolj otrokom prijaznih destinacij! Je varno, čisto, enostavno za samostojne oglede. Na voljo je ogromno hotelov z bazeni oziroma pripadajočimi plažami, pa še cel kup raznoraznih igrišč, parkov in tematskih parkov. Je ravno prav daleč, da ni predaleč in ravno prav eksotično, da ni preveč eksotično. Torej luštno tudi za tiste, ki se z otroki prvič podajajo izven Evrope.
Katera prevozna sredstva ste uporabljali po mestu?
Ker naša gospodična že nekaj časa raje hodi, kot se vozi v vozičku, a peš vseeno še ne zmore daljših odsekov, sva se po mestu večinoma premikali kar s cenovno ugodnimi taksiji. Nekajkrat sva koristili tudi opcijo brezplačnega shuttle busa, ki ga je nudil najin hotel. Sicer pa je priljubljeno prevozno sredstvo tudi metro.
Kaj moramo vedeti o tem koščku arabskega sveta, preden gremo v Dubaj na dopust?
Kljub svoji modernosti, naprednosti in mednarodnosti je Dubaj v nekaterih pogledih še vedno precej tradicionalen. Zato ne pozabite na primerno obnašanje, spoštovanje lokalne kulture in zakonov. Znotraj hotelskih kompleksov in nekaterih restavracij so pravila bolj sproščena. Na javnih mestih pa na primer niso dovoljeni telesni stiki med pari, preklinjanje, fotografiranje ljudi brez dovoljenja, pitje alkohola.
O pravilih oblačenja bi se dalo razpravljati, saj sem videla marsikaj, od burk do res kratkih hlač in oprijetih kratkih topov. Sama sem se najbolje počutila v ohlapnih daljših hlačah oziroma krilu in majici, ki pokriva ramena. Vnos drog in pornografskih vsebin je strogo kaznivo dejanje, medtem ko je pri alkoholu neka dovoljena meja. Alkoholne pijače se dobi tako v duty free trgovini na dubajskem letališču kot tudi v hotelih in restavracijah, seveda pa niso ravno poceni.
Ne pozabite še, da je Dubaj v poletnih mesecih precej vroč. Zato je najboljši čas za obisk med oktobrom in aprilom. Preverite pa tudi, kdaj je čas ramadana, takrat je namreč marsikaj drugače, pravila pa so še malenkost bolj stroga.
Precej organizirani ste tudi pri pakiranju, saj vam z otrokom uspe potovati tudi zgolj z ročno prtljago. Katerih zlatih pravil se držite pri pakiranju in katere so tiste nujne stvari, ki jih nikoli ne pustite doma?
Drži, pravzaprav sta planiranje in kasneje pakiranje zame dve zelo prijetni opravili in že nekdaj sem rada posvetila dovolj časa in pozornosti tem pripravam. Nikoli nisem potovala z veliko prtljage, ponavadi res le z okrog 8 kg težkim nahrbtnikom, ki sem ga zlahka nosila tudi po par kilometrov.
Za na pot z letalom si po principu čebule vedno oblečem več plasti, ker me ponavadi tako ali tako zebe na letališčih. Obujem zaprte čevlje in dodam še pareo, ki ga kasneje uporabljam tudi na plaži. Ostala oblačila zvijem in stlačim v t.i. packing cubes. Vzamem še lahke japonke in najnujnejšo kozmetiko v majhnih količinah. Vedno izberem čim bolj nevtralne barve, tako da res vse paše z vsem, gledam tudi na material. Spakiram nekako za 5-7dni, potem pa peremo sproti, zato mi je pomembno, da se obleke hitro posušijo.
Podobno naredim pri otroških oblačilih, tam še posebno pazim, da vzamem tista najbolj udobna. Veliko stvari si lahko delite s sopotniki. Na primer zobno pasto, milo, sončno kremo, krtačo za lase, polnilec za telefon. Obvezno še steklenico za vodo in pa Chipolo. To je napravica za sledenje različnim predmetom, povezana s telefonom. Preferiram nahrbtnike in mehke torbe za čez rame, še posebno kadar letimo z evropskimi nizkocenovniki, ki večkrat preverjajo mere prtljage, pa še proste roke imam, ker za sabo ne vlečem kovčka.
Dokler otroci še ne nosijo svojega nahrbtnika, vzamem res malo igrač. To je par papirnatih knjigic, Duplo živalske figurice, barvice in beležko, nalepke, blokec post-it listkov in še kaj kar je trenutno aktualnega. Spakiram še vlažilne robčke in plenice za prvi dan, kasneje jih kupim na destinaciji. Vzamem tudi eno vsestransko hitrosušečo ogromno tetra plenico in res najbolj nujno kozmetiko oziroma zdravila. Pa seveda nekaj prigrizkov, termos steklenico, slinček in kakšno žličko ter posodico.
Kako se običajno lotite načrtovanja novih poti? Si okviren seznam krajev, ki jih želite videti, spišete že doma ali se prepuščate sproti? Kje iščete namige za manj znane, a krasne kotičke, ki jih ni že na prvih straneh komercialnih vodnikov?
Doma si natisnem zemljevid države oziroma mesta, potem pa na tem papirju z markerji označim kraje in znamenitosti, ki bi jih rada obiskala. Zraven dopišem še kakšno pomembno informacijo glede vstopnin in odpiralnih časov itd. Potem preračunam razdalje in možne povezave med temi točkami in izriše se mi okvirna pot. Odvisno od destinacije, včasih rezerviram tudi prenočišča, vsaj za prve dni, potem pa iščemo sproti. Preberem še par blogov in obiščem kakšen popotniški forum, določene kraje preverim tudi na Instagramu. Še vedno pa imam rada tudi vodiče v papirnati obliki. Skriti kotički so z razlogom skriti in ponavadi jih odkrijemo s pomočjo kakšnega prijaznega domačina. Včasih pa seveda povsem po naključju – tudi zato, ker radi spontano raziskujemo po svoje in se zapeljemo tudi izven tistih vnaprej začrtanih poti.
Ko se družina poveča, marsikdo meni, da potovanja z otroki niso več mogoča. Sami dokazujete, da absolutno so, morda le z nekaj prilagoditvami. Kaj dajo potovanja malim popotnikom, kar jim bo prišlo prav za vse življenje?
Povem povsem iskreno, jaz z otroki v prvi vrsti potujem, ker pač sama rada potujem in me nove dogodivščine in nepoznani kraji napolnijo z energijo. Zato se temu na račun povečanja družine vsekakor nisem želela odpovedati. Seveda pa v družinskih potovanjih na splošno vidim tudi ogromno pozitivnih plati, tako za otroke kot tudi za celotno družino. Že samo to, da 24/7 skupaj doživljamo nekaj novega je za otroke zlata vredno. Skozi potovanja otroci spoznajo druge kulture, slišijo nove jezike, okušajo novo hrano, razvije se jim smisel za orientacijo … Lažje se odklopijo od ekranov, več so zunaj. Upam si trditi, da skozi potovanja postanejo veliko bolj strpni do drugačnosti in nečesa novega, se lažje prilagajajo različnim situacijam, boljše odreagirajo na stresne razmere in se naučijo, da ni vedno povsod vse dosegljivo, kot je na primer doma.
In kaj bi svetovali staršem, ki s potovanji z otroki nekoliko oklevajo, pa iščejo spodbudne besede?
Mislim, da otroci čutijo napetost strašev in ta nesproščenost se včasih prenese tudi na njih. Zato se mi zdi res pomembno, da družinska potovanja v osnovi za starše niso mučna. Ker če so, potem nekako nima smisla. Res ni vsaka stvar za vse in lepo je, da smo si različni, imamo drugačne želje in življenjske cilje.
Če ne veste, kje in kako začeti, izberite najprej krajše road trip izlete v sosednje države. Ali pa si privoščite vikend oddih z letalom v kakšno evropsko prestolnico. Morda si sposodite kamp opremo in počitnice preživite malo drugače. S sabo povabite potovalno bolj izkušene prijatelje s podobno starimi otroki, ali pa pojdite za prvič kar z agencijo. Tudi pri nas že obstajajo takšne, ki organizirajo potovanja izključno za družine. To se mi zdi super opcija za tiste, ki si ali ne upajo popolnoma sami, ali pa enostavno nimajo časa oziroma volje za organizacijo poti.
Predvsem pa, ne primerjajte se z drugimi. Raje eksperimentirajte, da ugotovite kakšen stil potovanj najbolj odgovarja vaši družini. Za nekoga je to all inclusive hotel s kids club ponudbo. Za drugega pa potovanje z nahrbtnikom po Ekvadorju. In s tem ni nič narobe.
Na kakšen način izbirate naslednjo destinacijo za raziskovanje in kam vas bo odneslo v prihodnje?
Nimamo posebnega sistema. Se pa orientiramo glede na letne čase oziroma deževne dobe, cene letalskih kart in število prostih dni. Seznam želja je, kljub temu da smo obiskali že veliko koščkov sveta, še vedno precej dolg. Pravzaprav nam ni važno v kakšnem vrstnem redu se kam odpravimo. Dokler Mila še ni šoloobvezna si želimo še na par res dolgih road tripov in nekaj daljših potovanj na drug konec sveta. Tudi zato, ker sva imela tik pred pandemijo plan na eno res dolgo pot. Zato sem takrat pustila službo, pa je potem vse skupaj žal neslavno padlo v vodo. Zaradi prenove hiše smo trenutno s potovanji in počitnicami precej spontani in za preostanek leta nimamo še nič konkretno v planu. Če ne prej pa nas potem spomladi čaka en pobeg v tople kraje.
Njihovim dogodivščinam lahko sledite na Instagram profilu Places and notes! Številne popotniške nasvete in potopise najdete na istoimenskem blogu (TU), kako napreduje počitniška hiška Maison Lenka, ki jo bodo oddajali, pa preverite TU.
FOTO: Katja Mikoš/osebi arhiv
Foto: Airbnb
