Palau: Takšna kazen zdaj čaka turiste, ki bodo spakirali sončne kreme

Palau, majhna otoška država v zahodnem Tihem oceanu, je zdaj tudi uradno uvedla prepoved prodaje in uporabe sončnih krem s toksičnimi sestavinami, ki uničujejo korale.

Palau je majhna otoška država med Avstralijo in Japonsko na zahodu Tihega oceana, ki leži približno 500 kilometrov vzhodno od Filipinov. Otoška država s približno 250 otoki in 21 tisoč prebivalci je ena najmlajših in najmanj naseljenih držav na svetu.

Priljubljenost ima svojo ceno za korale

Palau je s tem tednom uvedel strogo prepoved prodaje in uporabo krem, ki vsebujejo za korale škodljive sestavine, vključno z oksibenzonom. Palau je s tem postala prva država, ki je s sprejetjem strogih ukrepov za zaščito okolja uvedla tovrstno prepoved.

Otočje z več sto otočki je med najbolj priljubljenimi potapljaškimi destinacijami na svetu. Oblasti so se za ukrepe odločile, ker imata priljubljenost in množičen obisk tudi svojo ceno. Priljubljena laguna Rock Islands na Palau je sicer uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine. Znanstveniki opozarjajo, da kemikalije, ki jih vsebujejo nekatere sončne kreme in drugi izdelki za nego kože, zelo škodujejo življenju v morju, še posebej so strupene za koralne grebene.

Palau nad kršitelje s 1000 dolarjev visokimi kaznimi!

Sončne kreme, ki jih bodo na to otoško državo prinesli turisti, bodo zaplenili, kršitelje pa kaznovali s približno 1000 dolarjev denarne kazni.

Prepovedali tudi komercialen ribolov

Ob tem je na arhipelagu, ki je del Mikronezije, začela veljati tudi prepoved komercialnega ribolova. Komercialni ribolov bo prepovedan na območju, ki meri približno 500.000 kvadratnih kilometrov.

A ne bodo se ustavili le pri kremah in omejitvi ribolova. Namesto plastenk za vodo, slamic in plastičnih kozarcev bodo spodbujali uporabo steklenih, oziroma takšnih za večkratno uporabo.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Nasveti iz prve roke, kako raziskati Oman s šotorom in najetim terencem

Vandraj lahko sledite tudi na INSTAGRAMU!

“Bali so rajske plaže, a tudi kupi smeti. Tega na Instagramu ne vidiš.”

Petra Ogrin in Grega Ilnikar sta kreativca, avanturista in hranoljuba, ki se rada za nekaj dni na leto izgubita v tujih krajih in drugih kulturah. Tokrat smo ju ujeli ob povratku iz Indonezije, še polna popotniških namigov in vtisov pa sta z nami delila najljubše kotičke te pisane azijske dežele in vedno slavnega otoka Bali, ki sta ga tokrat obiskala drugič.

Kolikšen del leta preživita na potovanjih in kako izbirata naslednjo destinacijo?

Letos sva imela kar srečo, saj sva bla v seštevku na potovanjih 32 dni. Sicer pa greva na pot navadno enkrat na leto – za tri tedne, saj nama služba drugačnega načrta ne omogoča. Destinacijo izbirava povsem naključno. Poskušava obiskati kraje, kjer še nisva bila, predvsem pa izbirava, kje je dobra hrana. Zato je Azija še vedno na vrhu najinega seznama.

Kje smo vaju ujeli tokrat?

Ravno sva iz službe (smeh).

Pravkar sta se vrnila iz Indonezije. Katere njene kotičke sta prečesala?

Že drugič sva obiskala Bali, bila sva na Lomboku in Nusi Lembongan, medtem ko sva bila prvič še na Floresu.

Kakšna pričakovanja sta imela za Bali, ko sta ga obiskala prvič in kaj (če sploh) je bilo povsem drugačnega od tistega, kar vidimo na razglednicah, blogih in Instagramu?

Za Bali imaš vedno v glavi rajske plaže, vendar šele, ko prideš tja, vidiš, da ni čisto tako. Smeti so praktično povsod. Ko rečem povsod, mislim tudi na to, da ko prideš iz vode, moraš spraviti iz sebe še vse smeti, ki so se ‘nalovile’ nate. No, tega na Instagramu ni.

Pa imata občutek, da lokalci to okoljsko problematiko nagovarjajo ali je osveščenost še vedno tako nizka kot pred leti?

Mogoče je malenkost bolje kot pred leti. Sedaj so recimo naredili neko ‘instant’ rešitev – bolj zato, da damo mir. Zdaj na primer v lokalu dobiš namesto plastičnih slamic kovinske. Ali pa iz bambusa. Ampak nimajo pa še nekega celostnega pristopa, saj so povsod ob cestah gore smeti. Kot bi se zavedali, da morajo nekaj narediti, ampak še ne vejo točno, kaj.

Kako menita, da lahko kot turisti pripomoremu k zmanjševanju svojih odtisov?

V prvi vrsti bi se morali vsi odpovedati potovanjem, saj ravno z letali povzročamo največjo škodo našemu planetu … Drugače pa tako, da bi za transport uporabljali večinoma javne prevoze ali se na ogled znamenitosti podali peš ali s kolesom.

S katerimi kotički vaju je Bali najbolj navdušil in česa ne smemo izpustiti ob obisku?

Ubud zaradi ‘duše’, ki jo ima, Ridge Walk zaradi idiličnih potk in gugalnic ob džungli in pa Batur zaradi noro lepega sončnega vzhoda. Zanj se splača vstati ob 2h zjutraj.

Kako sta se tokrat premikala po Baliju in koliko skoraj prometnih nesreč na skuterju imata za seboj?

Med večjimi premiki sva vedno kontaktirala guest house, kamor sva bila namenjena in so nama oni dodelili voznika, ki naju je prišel iskat. Dejansko na Baliju nisva najela skuterja, ker se nama je zdelo vse preveč kaotično. Sva ga pa na Lomboku, kjer je manj prometa in ja, imela sva eno manjšo in eno skoraj-katastrofalno nesrečo, ko sva se spozabila, da vozijo po levi. Ampak vse s srečnim koncem.

Bali marsikdo kombinira še s skokom na Flores, Komodo, Lombok ali tri majhne otoke Gili. Kako je s samimi premiki med temi otoki?

Iz Balija je super letalska povezava z Air Asio, tako, da letiš kakšno uro do Floresa in 40 minut do Lomboka. Je res najhitrejša in najudobnejša možnost. Potem pa so tukaj seveda še fast boati, s katerimi se premikaš iz Balija/Lomboka do Gilijev ter Nuse Penide in Lembongana. Dejansko je letalska povezava cenejša kot trajekt ali čoln in seveda hitrejša.

Kateri od obiskanih indonezijskih otokov se vam je najbolj zapisal v srce?

Nusa Lembongan. In koralni grebeni na Rinci (Komodo).

Imata na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vama najbolj prirasli k srcu?

Trudiva se jih imeti čimveč, saj ti najbolje vedo, kje je dobra hrana (smeh). Najbolj nama je k srcu prirasel Tery, lokalni taksist iz Ubuda, s katerim smo se spoznali, ko sva prvič prišla na Bali, najela pa sva ga tudi v drugo. Imel je drugačen pristop od ostalih in med našimi večdnevnimi druženji smo zgradili lep prijateljski odnos, tako da smo redno v stikih.

Si predstavljata potovanje, na katerem ne naredita niti ene fotografije?

Ne. Predvsem, ker je Petra obsedena z obdelovanjem fotografij in gre ta njena poklicna deformacija vedno z nama na dopust.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom, ki se podajajo v Indonezijo?

  1. Pojdi s tokom – go with the flow.
  2. Ne rezerviraj si stvari vnaprej, ker se rado zgodi, da hočeš nekje ostati več dni kot si predvidel.
  3. Najboljše so tiste jedi, ki jih ne znaš izgovoriti.
  4. Ne vprašaj za ceno, ker se znajdeš v pogajalskem dvoboju, še preden se tega zaveš.

Katere so top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?

Curry s papadamom, hanojski žar in balijski ražnjiči, pripravljeni in servirani na oglju.

Digitalizacija potovanj nam je olajšala marsikaj. Katere naprave najraje uporabljata na poti in brez katerih aplikacij bi se pogosteje izgubila?

Booking in Google Maps. No, Petra se izgubi tudi z Google Maps v domačem kraju. Skoraj (smeh).

Katero od preteklih potovanj vama je najbolj ostalo v spominu in je na vrhu lestvice najljubših?

Šrilanka, ker je bila najina prva “azijska”. Ne bi si mogla želeti boljše dobrodošlice v Azijo, kot sva jo dobila tam. Navdušena sva bila nad vsem; nad ljudmi, hrano in državo.

Pa najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Ne bi rekla, da jo sploh imava. Mogoče, ko so naju opeharili, ko sva kupovala alkohol. Bil je nek lokalni ‘šnopc’, zanj sva dala kakšnih 20 evrov. Realno je bil vreden dva. Ampak tudi to je bilo na koncu vredno. Aja, pa ščurki. Ogromni. Veliko njih.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

 Da te stranišče na letalu posrka ven ko potegneš vodo, pa da tvojo ženo zamenjajo za xy kamel. To se ne dogaja.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Potrpljenja. Iznajdljivosti. Samokontrole. Biti ekipa in se zanašati eden na drugega.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata?

Govejo župo pa Modrijane. Šala! Imamo super pitno vodo in čist zrak.

HITRIH 6

Najljubša država: Šrilanka

Najljubše mesto: Hoi An (Vietnam)

Najljubša plaža: Anse Lazio (Sejšeli)

Najljubša kulinarika: azijski fusion

Naljubši način transporta: skuter

Najljubši jezik: slovenski, ker ni treba preveč mislit? 🙂

Foto: osebni arhiv/Petra Ogrin in Grega Ilnikar

Kaj Petra in Grega počneta sicer, lahko spremljate tudi na njunih Instagram profilih – @petraogrin IN @3.perspektiva.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Sabrina Savnik: Ljubiteljica morja in vetra, ki se seli na katamaran

Kitajci bodo zgradili revolucionarno mesto z gozdnimi nebotičniki

Zaradi velikih težav, ki jih prinaša močno onesnažen zrak, so Kitajci začeli z razvojem projekta Forest City, popolnoma ekološkega in samooskrbnega mesta. Kitajska velja za eno od vodilnih svetovnih sil na področju industrije in tehnologije, kar pa se pozna tudi na okolju. V večjih kitajskih mestih je dihanje zaradi velike količine smoga že močno oteženo, Kitajci pa zdaj iščejo rešitve.

Zeleno mesto v kitajski gorski regiji Guangxi bi lahko kmalu postalo prvo popolnoma ekološko mesto, ki deluje po načelu samooskrbe. Nahajalo bi se ob reki in se razprostiralo čez več kot 175 hektarov.

Sprejelo naj bi okoli 30 tisoč stanovalcev, ki bi živeli med rastlinami s sposobnostjo pospečene absorbcije ogljikovega dioksida. Mesto naj bi namreč v celoti prekrivalo zelenje, celo nebotičniki bodo prekriti z rastlinjem. V mestu bi nasadili 40 tisoč dreves in skoraj milijon drugih rastlin več kot stotih različnih vrst. Zrak v takšnem mestu bi bil občutno čistejši, tudi zvočno onesnaženje bi regulirala narava, zaradi pestre flore pa bi se razvijala tudi favna.

Projekt so razvijali v studiu Stefano Boeri Architetti, kjer so dali največ poudarka na izkoriščanje solarne in geotermalne energije. To potencialno revolucionalno mesto naj bi bilo zgrajeno leta 2020.

Foto: Stefano Boeri Architetti

Edinstven zasebni resort na Maldivih, ki živi od sonca

Maldive povezujemo z rajskimi peščenimi plažami in kristalno čistim morjem, ki vsako leto premami številne goste z vsega sveta. S priljubljenostjo in obljudenostjo tega raja na zemlji, pa plačuje tudi narava, saj gradnja številnih prestižnih resortov in hotelov onesnažuje to izjemno okolje.

V namen ohranitve teh naravnih biserov, je Club Med ob izgradnji novega kompleksa prestižnih vil na zasebnem otočku razmišljal ekološko. Finolhu Villas je prvi resort, ki se v celoti napaja s solarno energijo in je pravi dokaz, da gresta luksuz in ekologija lahko z roko v roki.

Projekt je oblikoval japonski arhitekt Yuyi Yamazaki, opremil pa francoski notranji oblikovalec Meriem Hall. Sončne celice so po resortu postavljene tako, da so videti kot okrasne plošče, hkrati pa služijo tudi kot edukativen primer, na katerem lahko tudi gostje izvedo, s čim se resort napaja.

Vile so zgrajene tako, da porabljajo čim manj energije, štrateško postavljena okna imajo lesene žaluzije, ki odbijajo sonce in preprečujejejo ogrevanje prostora, pretok zraka pa je rešen po naravni poti, zato umetne hladilne naprave niso potrebne.

V Med Clubu verjamejo, da se bo solarna investicija povrnila v naslednjih sedmih letih, saj je uvoz goriva, s pomočjo katerega delujejo ostali resorti, izjemno drag.

Del 52 vil stoji na kolih v kristalno čisti laguni. Povezuje jih pomol, prekrit s sončnimi celicami. Vsaka vila ima svojo teraso in zasebni bazen. V resortu najdete tudi welness center, teniško igrišče, restavracijo in bar, pa tudi fitnes. Za goste skrbi 100 članov osebja.

Foto: Clubmed.com

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.