Z bivalnikom in psičkom po Evropi: “Naučila sva se še bolj ceniti vse, kar imava” #INTERVJU

Lana in Matej se rada predstavita kot svobodni duši, ki stremita k “nenavadnemu” življenju. V Vandraj intervjuju smo klepetali o njuni poti s predelanim bivalnikom po Evropi, ki smo jo spremljali prek Instagram utrinkov na njunem profilu – @lost_ontheroad.

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Lana: Stara sem 26 let, prihajam iz okolice Nove Gorice. Zanima me milijon in ena stvar, zato sem končala srednjo vzgojiteljsko šolo, končujem študij dietetike, po poklicu pa sem fotografinja. Imela sem to srečo, da že od malega potujem. In moja duša je najbolj srečna, ko potujem. Vedno pa so bile prisotne tudi sanje o potovanju s kombijem, oziroma bivalnikom. Te so se začele prelivati v resničnost, ko sem spoznala Mateja.

Matej: Imam 27 let in prihajam iz Radomelj. Po poklicu sem brivec in (zaenkrat) ljubiteljski fotograf. Že vse življenje se ukvarjam z raznimi športi, med njimi je tudi nogomet, ki sem ga treniral 13 let. Zelo rad se vozim z avtom in tako je tudi zrastla moja želja po potovanju s kombijem.

Ujeli smo vaju na poti s predelanim bivalnikom po Evropi, pravkar pa se zaradi poslovne priložnosti predčasno vračata domov. Kako dolgo sta bila na poti in katere države sta do sedaj že prevozila?

Na poti sva bila dobre tri mesece in pol. Večino svoje poti sva preživela v Skandinaviji. Obiskala sva Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonijo, Finsko, Švedsko, Norveško, Dansko, medtem ko tole piševa pa sva v Nemčiji. Nekatere od teh sva bolj ali manj prevozila. Malo dlje sva se zadržala na Poljskem, kjer sva bila pozitivno presenečena. Litvo, Latvijo in Estonijo sva kar precej hitro zapustila, saj nisva začutila pravega “vajba”. Veliko časa sva preživela tudi na Finskem, kjer sva se večinoma zadrževala ob neskončnih jezerih. Najbolj naju je navdušila Norveška, zato sva se tam potepala več kot en mesec. Kar 14 dni sva se zadržala na Lofotih za katere še danes trdiva, da so en najlepših kotičkov na svetu.

Kako strogo – če sploh – je bila zarisana vajina pot? Kako izbirata naslednjo destinacijo?

Tik pred začetkom poti nisva niti vedela, v katero smer bova štartala. Vedela sva samo to, da bova poleti v Skandinaviji, pozimi pa nekje v Španiji ali na Portugalskem. Vse načrtujeva sproti. Preden vstopiva v katerokoli državo, na internetu pobrskava, kaj je vredno tam videti in si takrat približno začrtava pot. Potem je pa vse odvisno od tega, ali nama je destinacija všeč, ali se tam dobro počutiva. Velikokrat se je že zgodilo, da sva od določenega kraja pričakovala veliko, pa sva na koncu od tam hitro spakirala. Potem pa sva po poti nepričakovana našla nekaj, kar naju je navdušilo.

In kako je videti vajin dan?

Vsak najin dan je drugačen. To je tudi razlog, zakaj nama je tak način življenja res všeč. Niti en dan ni dolgočasen. Tudi, ko dežuje, se znava zaposliti. So dnevi, ko cele dneve presedimo v kombiju ali pa okrog njega, so pa dnevi, ko pridemo v kombi le spat.

Katere so bile do zdaj najbolj osupljive lokacije, kjer sta prespala?

Veliko lokacij je bilo na Lofotih, ki so nepremerljivi z ostalimi lokacijami, ker je tam zelo odprto za potovanja in življenje v kombiju. Norveška (sploh severni del) je raj za kamperje. Šotoriš in parkiraš lahko skoraj kjerkoli. Veliko lokacij z odličnimi razgledi je tudi urejenih prav za to. Na eni strani čudovite gore, na drugi strani modro-zeleno morje. Je pa bilo par lepih lokacij tudi na Slovaškem in Finskem, kjer sva lahko spala tik ob jezerih.

Kako sta določila časovni okvir, za koliko časa je vajino življenje postavljeno na štiri kolesa?

Midva sva šla na pot z mišljenjem “kar bo, pa bo”. Nek cilj nama je bil Španija decembra, želja pa enoletno potovanje. Planirala nisva dosti, saj se nama je že velikokrat v življenju zgodilo, da je pač usoda prekrižala načrte. Tako greva zdaj zaradi odlične poslovne priložnosti predčasno domov. Zagotovo pa se najina pot tu ne konča!

Kako je videti življenje v kombiju za tako dolgo obdobje? Kaj pogrešata in česa popolnoma nič?

Zelo zanimivo in razgibano, predvsem pa si dnevi med seboj niso podobni. Tako je težko vzpostaviti neko vsakodnevno rutino. Zagotovo pogrešava hrano, domače in prijatelje. Ne pogrešava pa tistega domačega vsakdana in stresa, ki ga takšno življenje prinaša. Ravno stres je bil namreč eden izmed večjih razlogov, zakaj sva želela “pobegniti” pred življenjem, ki sva ga imela prej. Tudi na poti delava, pa vseeno ne čutiva niti malo pritiska. Četudi kdaj delava cel dan, se nama to ne zdi zapravljen dan. Veva, da se najin trud poplača s tem, da imava vsak dan najbolj osupljivo dnevno sobo, ko zjutraj odpreva vrata svojega kombija.

Kako težko je spakirati svoje življenje na nekaj kvadratnih metrov in kaj sta naredila z vsem, kar sta pustila za sabo?

Na srečo ima najin kombi ogromno prostora za shranjevanje in sva tako res lahko vzela kar precej stvari. Največji izziv je bilo pakiranje oblačil, saj jih potrebuješ za vse možne vremenske razmere. Doma sva imela polne omare oblačil, ki sva jih skoraj popolnoma spraznila pred odhodom. Nekaj stvari sva prodala, ogromno pa podarila družinam v stiski. Medtem sva ugotovila, koliko nepotrebnih stvari imamo ljudje doma. Prešla sva iz polnih omar na minimalizem in prepričana sva, da bova s tem nadaljevala tudi doma. Za sabo nisva pustila veliko, kot rečeno sva ogromno stvari podarila. Doma stoji le še Matejev avto in nekaj športne opreme, ki je nisva jemala s seboj.

Pravzaprav v kombiju nista sama, saj z vama potuje tudi psiček Manu. Kako se prilagaja dolgim vožnjam in kje vaju počaka, če gresta kam, kamor on ne sme?

Res je. V bistvu smo se na pot odpravili kot štiričlanska družina. Z nama sta odpotovala psiček Manu in psička Arya. Žal smo sedaj le še v troje, saj smo se zaradi tragične nesreče na Finskem poslovili od mlade psičke Arye.

Za Manuja vožnja sploh ni problem, saj jo večinoma prespi. V bistvu je ravno takrat najbolj sproščen, saj ve, da ga takrat ne moreva pustit samega. Ko ne more z nama, ga pustiva v kombiju. Zato je bil tudi načrt tak, da smo poleti v hladnejših krajih, kjer vročine ni. Se po to ne zgodi velikokrat, saj sva tudi sama taka, da naju muzeji in podobno ne zanima. Večino časa preživljamo v naravi. Največkrat je sam, ko greva v kakšno Ikeo na boljši wifi, da lahko opraviva svoje delo.

Brez katerih mobilnih aplikacij, ki pomagajo pri organizaciji poti in prenočišč, si več ne predstavljata življenja na poti?

Pakr4night je definitivno ena najbolj uporabnih aplikacij. Tam dobiva vse – kje bova spala, kje se bova tuširala, kje bova napolnila vodo in izpraznila wc, pa tudi, katera parkirišča so zastonj, ko obiščeva mesta. Druga aplikacija, ki jo zagotovo uporablja večina popotnikov, je Google maps.

Kombi sta tudi predelovala in prilagajala svojim potrebam. Kakšen izziv je bil to?

Kombi sva sicer kupila že urejen v bivalno vozilo, a sva ga precej spreminjala in renovirala tako, da bolj ustreza najinim potrebam. Odstranila sva kopalnico in si naredila dodaten pult za umivalno korito in police. Menjala sva štedilnik in kombi v celoti prebarvala. Tudi električni sistem sva okrepila, dodala nove solarne celice in večjo baterijo. Kombi sva preurejala pol leta. Delala sva večinoma ob vikendih, saj sva med tednom oba delala ves dan.

Glede na to, da vajin kombi nima notranje kopalnice, kako se organizirata s tuširanjem in straniščem?

V kombiju imava prenosno stranišče, pa tudi zunanji tuš ali pa si tuš poiščeva na aplikaciji Park4Night. Za večje potrebe sva izkoristila javna stranišča. Tuši so pa povsod v Skandinaviji precej dostopni. Vse od Madžarske do Švedske sva se tuširala brezplačno. Ko je bilo vroče, sva se tuširala z najinim zunanjim tušem, javni tuši so pa skoraj na vsaki bencinski črpalki. Na Norveškem je zadeva malce drugačna. Tuši so, ampak so večino povsod plačljivi in z omejeno toplo vodo (le par minutk). Največ problemov sva imela na Lofotih, tam nisva našla niti enega tuša. Tam sva preživela 14 dni in vreme ni bilo ravno primerno kopanju zunaj. A sva vseeno stisnila zobe in se zares na hitro skopala zunaj, lase pa umila v umivalniku. Vodo sva si zagrela v loncu na štedilniku. Pa tudi to so super izkušnje, ki so nama veliko dale. Predvsem ogromno res lepih spominov.

Kot pravita, na potovanju tudi delata na daljavo. Kako si financirata svojo pot? Sta za potovanje tudi vnaprej privarčevala?

Nekaj sva imela privarčevanega, ampak tudi na poti delava. Oba sva fotografa in sva tik pred odhodom dobila par naročnikov, za katere ustvarjava vsebine. Matej pa za dodaten zaslužek dela tudi kot “barber on the road” oziroma “potujoči brivec”. Na karton sva zapisala “Barber from Slovenia on the road. Get a haircut and help us travel.” Napis imava nastavljen na vetrobranskem steklu, ko sva parkirana. Deluje po principu “jaz te ostrižem na neverjetnih lokacijah, ti pa plačaš, kolikor želiš, oziroma kolikor si lahko privoščiš”. Gre za nenavadno izkušnjo z obeh strani. Kdo se pa ne bi strigel zraven morja s pogledom na Fjorde?

Se je v zadnjih dveh letih vajin odnos do potovanj in njihove še do predlani samoumevne dostopnosti kaj spremnil?

Ja in ne. Mogoče je bilo potovanje v zadnjih dveh letih malo težje dostopno, a vse se da, če hočeš. Midva sva tudi lani potovala. Sva si pač izbrala državo, ki ni imela visokih zahtev glede vstopa in tamkajšnjega bivanja. Kljub temu je bilo potrebnih veliko živcev z izpolnjevanjem obrazcev in vseh zahtev, a je bilo vredno. Odličen plus, ki ga je stanje prineslo, je bil ta, da je bilo turistov bistveno manj. Tako sva lahko državo zaužila s polno žlico.

Si predstavljata potovanje, na katerem ne naredita niti ene fotografije?

Joj, ne. Fotoaparate imava vedno s seboj, četudi je to le kratek sprehod z Manujem. Misliva, da sva ravno zaradi tega, ker gledava skozi objektiv, velikokrat odkrila neke kotičke, ki jih drugače ne bi. Bolj sva pozorna na detajle, na arhitekturo in umetnost, ki jih mesta ponujajo.

Kateri je najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

Enostavno JUST DO IT. Nihče te ne more pripraviti na to, kar ti bo prišlo na pot, ker ima vsak začrtane svoje cilje in želje, in je zato vsaka od poti edinstvena.

Sta imela na potovanju tudi kakšno neprijetno izkušnjo?

Poleg tega, kar se nama je zgodilo na Finskem, sva imela le še eno neprijetno situacijo. Na Norveškem, ko sva ponoči in v dežju iskala prostor za prespat, sva nasedla na robnik v ovinku. Sama nisva mogla rešiti zadeve, a sva imela srečo, da se je tam nabralo kar nekaj domačinov, ki so nam pomagali. Ni bilo lahko, a s pomočjo vseh smo po 45 minutah v največjem nalivu le uspeli priti iz luknje.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Da moraš imeti denar. Midva na poti tudi delava in služiva. Hkrati ne zapravljava za brezvezne zadeve, ne jeva najdražje hrane in ne hodiva na oglede, muzeje, itd. Veliko raje denar dava za gorivo in se zapeljeva kam dlje, tako vidiva ogromno kotičkov, ki jih drugače ne bi. Misliva, da državo najbolje spoznaš z opazovanjem ljudi na ulici, s sprehodi v naravi in iskanjem skritih “zakladov”.

Lana: Veliko sem potovala tudi kot študentka. Nisem imela niti približno veliko privarčevanega denarja. Pa sem se vseeno vsako leto vsaj enkrat odpravila v tujino z letalom. Sem pač izbirala države, ki niso najdražje ali pa odšla v malo dražje takrat, ko ni sezona.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Verjetno tega, da se vse zgodi z razlogom in da moramo vsak dan izkoristiti najbolje, kar se da. Nikoli ne veš, kdaj se bo to končalo. Naučila sva se ceniti vse, kar imava – še toliko bolj, kot sva prej. Naučila sva se biti potrpežljiva, veliko komunicirati, kdaj zlesti iz svoje cone udobja in se prilagajati. Dojela sva, da je veliko bolj kot redna služba, pomembno to, da sva srečna, da znava dneve izkoristiti, da počneva, kar naju najbolj veseli. In seveda to, da je namesto polnega bančnega računa veliko bolj pomembno polno srce.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata?

Slovenci imamo definitivno res dobro kulinariko. Pogrešava kakovostno meso, svežo zelenjavo in okusno sadje. Misliva, da se Slovenci niti ne zavedamo, kako dobro hrano dejansko imamo.

HITRIH 6

Najljubša država: Matej: Norveška, Lana: Grčija

Najljubše mesto: Matej: Henningsvær, Lana: Amsterdam

Najljubša plaža: Matej: Rømø, Lana: težka izbira, ampak verjetno tudi Rømø

Najljubša kulinarika: Matej: italijanska, Lana: grška

Naljubši način transporta: Matej: kolo/longboard (odvisno od dolžine) Lana: kombi

Najljubši jezik: Matej: španski, Lana: španski

FOTO: osebni arhiv/Lost on the road – Lana in Matej

Lani, Mateju in Manuju lahko sledite na Instagramu, kjer imajo profil @Lost on the road.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Kako svoj kletni prostor spremeniti v priljubljeno turistično namestitev. – Maja, Primož in Cozy little apartment #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Dopust v izolaciji: bi spali v stekleni hiški s pogledom na severni sij?

Nova realnost potovanj nam je prekrižala številne načrte, a to ne pomeni, da so potovanja odpovedana za vedno. Nekaj podobnega stekleni hiški na Islandiji bi imeli z veseljem tudi doma.

Blizu Reykjavika, glavnega mesta Islandije, smo našli imenitno zgradbo, kjer bi z veseljem preživeli naslednji oddih. Bi spali v stekleni hiški, od koder lahko iz postelje gledate v nebo? Hotel Panorama Glass Lodge je lično prenočišče, ki ga je postavilo tamkašnje podjetje ÖÖD house. Ukvarjajo se predvsem z izdelavo steklenih in lesenih luksuznih hišic, kjer je pozorno oblikovan vsak detajl.

Luksuzna koliba, od koder se je težko vrniti domov

Edinstvena hiška kovinske konstrukcije, oblečena v les in steklo ima zgolj 21 kvadratnih metrov, a ima zaradi premišljenega oblikovanja prav vse, kar potrebujete za oddih. Ta mini hotelski kompleks je postavljen na velikem posestvu, kjer boste našli le dve takšni hiški. Posestvo je namreč povsem osamljeno, mimo hišk lenobno teče reka, na nebu pa se – če imate srečo – ponoči svetlika severni sij.

Pogled na severni sij kar iz spalnice

Strop spalnice je namreč steklen, tako lahko kar iz postelje opazujete ples svetlobe na nebu. Ker gre za dizajn, ki prihaja s severa, so seveda računali tudi na ogrevanje. Strop v stekleni hiški je ogrevan, tako tudi v primeru snega ta zgolj zdrsne s strehe in pogled v nebo se odpre. Ob hiškah so – kot se za ta del sveta spodobi – postavljene tudi vrele masažne kadi, kjer lahko sprostite telo in se prepustite pravemu hedonizmu.


Foto: Panorama Glass Lodge

PREBERITE ŠE: Slovenci in Slovenija skozi oči Japonke Kei #INTERVJU

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Nenavadne prepovedi na Islandiji, za katere verjetno ne veste

Islandija je ena izjemno unikatnih dežel, saj slovi po prav posebno slikoviti pokrajini, kjer najdete ledenike, gejzirje, slapove in fjorde, ujamete pa celo pogled na severni sij!

Vsi ste že slišali za lepote, ki jih skriva Islandija. V tej otoški državi v severnem Atlantiku lahko v zimskih nočeh med oktobrom in aprilom ob jasnem nebu ujamete severni ali polarni sij. Z malo sreče lahko opazujete kite in delfine ali se podate na treking po ledenikih, na izlet okoli jezer in ogled kakšne ledeniške jame.

Osupljiv ples svetlobe severnega sija, kopanje v gejzirjih, naravnih kopališčih s termalno vodo in blatnih kopelih, pogled na slapove, ledene jame in zeleno pokrajino, pa divji konji in kup snemalnih lokacij, ki so prepričale tudi Hollywood, je nekaj, ob čemer pač ne morete ostati ravnodušni.

Kaj pa tiste malo manj znane stvari o Islandiji?

Plazilci niso hišni ljubljenci!

Kače, kuščarji in želve kot hišni ljubljenci so na Islandiji prepovedani. Prepoved so uvedli leta 1990, ko je nekdo na otok pretihotapil želvo, sam pa zbolel za salmonelo. Strogi zakoni na otoku veljajo predvsem zaradi zaščite avtohtonih vrst flore in favne. Celo islandski konji, ki enkrat zapustijo državo, vanjo nimajo več vstopa.

Lažne razprodaje in popuste je Islandija prepovedala

Se tudi vam pri nas včasih zazdi, da nekatere trgovine določene artikle oglašujejo kot akcijske skozi vse leto, medtem ko razlike v znižani in redni ceni niso vredne omembe? Na Islandiji so razprodaje in popusti močno regulirani, s tem pa ščitijo potrošnike pred zvitimi psihološkimi triki prodajalcev. Produkti torej ne smejo imeti napisa “AKCIJA”, razen, če gre za res dober popust. Poleg tega pa, če je produkt označen za znižanega za več kot šest zaporednih tednov, ta znižana cena postane običajna in je ne smejo več tržiti kot akcijsko.

Otroku ne smete nadeti čudnega imena 

Medtem ko čez lužo svoje otroke lahko poimenujejo po vseh mogočih nenavadnih stvareh, to na Islandiji ni mogoče. V največ šestih mesecih od rojstva otroka morajo starši ime otroka prijaviti v nacionalni register. Če ime, ki so ga izbrali, še ni v registru, morajo plačati 3.000 ISK oziroma skoraj 22 evrov in izpolniti formular, nato pa ga komite za osebna imena oceni, če je primerno.

Ena od obrazložitev za zavrnitev imena je na primer “ime je neprimerno, ker bi otroku prineslo sramoto”. Eden od primerov imen, ki so jih že zavrnili, je na primer Satanía. Ženski Satan bi bil na otroškem igrišču verjetno deležen kar nekaj posmeha. Sicer islandska vlada že malo popušča in zadnje čase dopolnjuje seznam dovoljenih imen tudi s takimi, ki niso v skladu z njeno tradicijo in slovnico. Tako starši dečkom lahko dajo ime Elvis ali Angelina, še vedno pa ni mogoče otrok poimenovati s Christina, Clara, Christa, saj črke C ni v islandski abecedi z 32 črkami.  

Nič televizije ob četrtkih in skozi ves julij

Leta 1966 je Islandija uvedla zakon, da televizije ob četrtkih ne smejo oddajati. Četrtki so bili rezervirani za druženje in socializacijo. Prepoved so nato razširili tako, da televizija ni oddajala skozi ves mesec julij. Julij je bil namreč mesec dopustov in počitnic, namenjen druženju. Četrtkova prepoved televizije je dočakala konec leta 1983, medtem ko so jo tudi julija začeli predvajati šele 1987.

Psi so (bili) prepovedani! 

Leta 1924 so v Reykjaviku prebivalcem prepovedali pse kot hišne ljubljence, saj naj bi ti širili bolezni. Prepoved so uvedli, da bi zmanjšali tveganje za okužbo z ehinokokozo, vrsto trakulje, ki se je takrat širila po otoku. Danes so psi v Reykjaviku dovoljeni, vendar pa morajo lastniki upoštevati kup strogih zdravstvenih ukrepov.

Ne zamudite še:

10 razlogov, zakaj obiskati Islandijo

7 stvari, ki jih morate vedeti, preden odpotujete na Islandijo

Deset profilov na Instagramu, ki vas popeljejo na očarljivo Islandijo

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Rovinj: Obmorski resort v borovem gozdu, ki nas je resnično očaral

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Popolno potovanje v 2020: Kam bi morali na dopust glede na vaše astrološko znamenje?

Ali v mislih že pakirate kovčke, pa še ne veste, kam bi šli? Morda pa je popolno potovanje za vas že zapisano v zvezdah. Malo za šalo in malo zares.  

Oven (21. marec–19. april): Popolno potovanje mora dvigniti utrip

Ovne je res težko dohajati, saj jih vodi ognjeno rdeč planet Mars. In zato tudi ovnom odgovarjajo destinacije, ki so fizično zahtevne, adrenalinske. Popolno potovanje za ovne je tako denimo Patagonija. Treking ob vznožju Andov, po deževnih gozdovih in gorah Čila in Argentine … In v objemu divje narave. Morda pa jih bo premamil Veliki kanjon, eden najbolj znanih narodnih parkov ZDA, ki ga je urezala reka Kolorado. Oven je pač neutruden in zato mora tudi na dopustu vedno nekaj početi. Četudi gre samo na morje, mora tam nekaj početi: plavati, deskati kolesariti, plezati … In tudi to bo zanj ok.

Bik (20. april–20. maj): V zelene dežele

Biki so zemeljsko znamenje, zato vedno iščejo stik z naravo. In ravno zato je popolno potovanje za bike Irska. Dežela, ki je vedno zelena. Dobra alternativa je tudi veliki francoski kanjon Verdon. To je največja soteska v Franciji, ob kateri leži čudovito modro jezero Lac de Sainte Croix. To je pravi raj za športne navdušence, za pohodništvo, kajak, rafting, windsurfing … Bik obožuje tudi Italijo, kjer uživa v njeni zgodovini, umetnosti in, kar je najpomembnejše, v dobrih kulinaričnih specialitetah. Super mu bo tudi kjerkoli na kampiranju. Ali pa na domačem terenu, na Pohorju.

Dvojčka (21. maj–20. junij): Samo da niso ves čas na enem mestu

Odločitve v zadnjem hipu in malce popotniške akcije gredo tudi z roko v roki z dvojčki. In včasih je na njihovih potovanjih zato tudi lepo, pa tudi malo manj popolno. Ampak to je povsem normalno za dualnost tega znamenja. Dvojčki obožujejspremembe, zato je za njih najboljši dopust tisti, ki je sestavljen iz več različnih lokacij. Ker ne komplicirajo preveč, si znajo povsod narediti tako, da se dobro počutijo, tudi če nastanitev ni ravno po njihovih merilih. In na potovanjih radi spoznavajo nove ljudi. Letos jih zvezde vodijo na Japonsko ali pa na raziskovanje zanimive Krete.

Rak (21. junij–22. julij): Popolno potovanje vključuje rajske plaže

Temu znamenju gospoduje luna, ki ga vodi k vodi – na morske dogodivščine. In ker bo letos sonce luna prekrila kar šestkrat, je to prav posebno leto za rake. Poslušajte notranji klic in se odpravite v vodo. Kličejo vas rajske plaže Filiponov, Polinezije, Bahamov, Havajev, Maldivov … Zelo zadovoljni pa bodo tudi v toplicah, ker imajo radi vlago in toploto. Pa morda kakšno nežno masašo, toplo kopel, kjer ni pretirane gneče …

Lev (23. julij–22. avgust): Na sonce in vročino

To znamenje je pod okriljem Sonca in zato levi vedno zažarijo, kjer koli so. Še raje pa imajo, da obiščejo žareče dežele. Bolj je toplo, boljše je! Več je sonca, več ima lev energije. Na dopustu ga ne motijo niti stopinje okrog 40. Morda jih bo letos premamila Kuba ali pa bližja Egipt in Tunizija. Kamorkoli že, samo da bo veliko sonca. Tega je veliko za leve tudi na vedno sončnem Hvaru.

Devica (23. avgust–22. september): Vse dobro preuči in načrtuje

Device so zelo orgnizirane in pozorne na detajle. In imajo rade tudi potovanje popolnoma načrtovano. Dobro se bodo počutile na agencijskem aranžmaju. So analitiki, ki proučijo možnosti in se šele nato odločijo, kaj je zanje popolno potovanje. Rade si vse zapišejo in prekalkulirajo. No, v veliko pomoč so jim lahko tudi mamljive in cenovno ugodne first minute ponudbe. In katera devica se ne bi branila dobro zorganiziranega potovanja na čudovite portugalske otoke, na Azore?

Tehtnica (23. sepember–22. oktober): V romantična in umetniška mesta

Tehtnice obožujejo vse, kar je lepo, saj je njihov vlada Venera. In kaj je lahko bolj primerno zanje, kot potovanje v Italijo, recimo v Benetke ali Rim. Ali čudovit Pariz. Tam bodo potešile svoje hrepenjenje po lepoti in ljubezni. Zelo jim bo všeč pa tudi centralna Azija, Hiva, Samarkand in Taškend v Uzbekistanu. Občudovale bodo impresivno arhitekturo, umetniška dela in čudovite bazarje. Ker imajo tehtnice rade tudi glasbo in družabne večere, bodo zelo zadovoljne z obiskom Dubrovniških letnih iger ali pa morda kakšnega koncerta v Puli in nato skoka do morje.

Škorpijon (23. oktober–21. november): V vulkansko deželo

Škorpijoni so eno bolj misterioznih in intenzivnih znamenj. Radi imajo adrenalin in situacije, ko se morajo znajti sami. Radi preizkušajo svoje meje. Obožujejo recimo izlete v divjino, pohode po novih poteh. Popolno potovanje za njih je Islandija. Ker jim vlada Pluton, planet ledu in skal, jih privlači njena prvinska in vulkanska pokrajina z gejzirji. Kot vodno znamenje pa uživajo tudi kjerkoli je voda.

Strelec (22. november–21. december): Na avanturo življenja

Vlada jim kralj vseh planetov, Jupiter. In tudi strelci imajo radi svet okoli pod sebe pod nadzorom. So rojeni vodje in tudi raziskovalci. Letos je zanje popolno potovanje divja avantura po divjini Mongolije. Jahanje konj s pogledi na gore in vulkane. Šotorjenje ob tabornem ognju v sibirski tajgi in puščavi. Obisk budističnih samostanov. Neskončne širne planjave Mongolije in safari na kamelah po sipinah puščave Gobi.

Kozorog (22. december–19. januar): V gore

Kam pa njih vodijo poti? Zelo radi gredo in zrejo v gore, saj imajo radi hladnejše podnebje. Morda bodo letos obiskali Dolomite ali Švico. Ali pa se odpravili kar na treking v Himalajo. Naravnost uživali bodo v Butanu, edini državi na svetu, ki svoje blagostanje meri s stopnjo sreče vseh ljudi. V deželi, kjer budizem pomeni način življenja. Morda samo na takšnem potovanju ne bodo ves čas razmišljali o delu in pomembnih stvareh.

Vodnar (20. januar–18. februar): Na samotni otok

Vodnarji so radi del skupine, še raje pa njen vodja. Tudi ko so na potovanju, bodo najbolj srečni, če bodo nekomu lahko pomagali. Morda bodo najbolj srečni, če bodo šli na kakšno prostovoljsko misijo na obalo Karibov. Njihova najljubša smer za dopust so turistično manj oblegani otoki. In tudi bolj divji kampi.

Ribi (19. februar – 20.marec): Popolno potovanje je mistično

Ribe so mistiki, najbolj duhovni in vizionarski med vsemi znamenji. Morje kjerkoli je ponavadi njihova najljubša izbira. Voda jim namreč daje moč in energijo. Ob večernih sprehodih na obali bodo najlažje sledili svoji intuiciji. Njihovo popolno potovanje jih bo letos vodilo v mistično Indijo. Do svete reke Ganges, ki simbolizira življenje, smrt in ponovno rojstvo. In obvezno obisk središča hinduizma v Varanasiju.

Svoj čas pa bodo morda poleg raziskovanja bogate indijske dediščine in utripa dežele nasprotij doživeli tudi v ašramu. Prvi obiskovalci Indije pa bodo najbolj uživali v Kerali, deželi bogov.

Foto: Pixabay

Preberite še: Top 20 popotniških destinacij za 2020 po izboru ekipe Vandraj

Vam še ni dovolj idej? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Islandija: 10 razlogov za obisk čudovite dežele

Islandija je dežela tisočerih naravnih čudes in čudovite pokrajine, katero težko srečamo kje drugje po svetu. Ravno zaradi svoje unikatnosti in edinstvenega načina življenja prebivalcev je v zadnjih letih postala ena izmed najbolj zaželenih destinacij. V najvarnejšo državo na svetu se seveda ne odpravimo po sončne žarke in topel oddih, zato pa ta čudovit otok ponuja marsikaj, česar ni moč najti nikjer drugje.

Preberi več

Islandija: ”Otoku vladajo škratje.” – Intervju z Barbaro Kovačič

Barbara Kovačič skoraj vsako prosto sekundo izkoristi, da jo mahne na potep po svetu, januarja letos pa jo je popolnoma prevzela Islandija, dežela škratov, severnega sija, ledu in ognja. Ujeli smo jo v Piranu, kjer živi, dela in študira turistiko. Potuje s prijateljicami ali pa kar sama. Na vsako potovanje s seboj vzame beležko, kamor zapisuje vse prigode.

Preberi več

Par, ki je na Novi Zelandiji spoznaval Maore, zna privarčevati na Islandiji in na Tajskem ne jaha slonov #intervju

Tokrat sem v Vandraj intervjuju klepetala z Janjo in Urošem, sociologinjo in inženirjem – popotniškim parom, ki ustvarja blog Travel Pear. Ljubljančana skupaj potujeta sedem let, v tem času pa je za njima že kup dogodivščin.

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva avtohtona Ljubljančana, Janja in Uroš, ki rada raziskujeva bližnje in daljne kotičke našega sveta. Željo po potovanjih sva odkrila na prvem skupnem potovanju v Španijo leta 2012, kjer sva raziskovala Barcelono in otok Tenerife. Janja je magistra sociologije, ki temeljito preuči vsako najino naslednjo destinacijo, da jo izkoristiva, kolikor se le da.

Uroš pa je diplomiran inženir računalništva in informatike, na potovanjih v vlogi glavnega navigatorja in voznika. Daljša potovanja raje preživa na tistih koncih sveta kjer je nora narava, saj rada hodiva v hribe in iščeva skrite kotičke neobičajne narave. Krajša potovanja pa ponavadi izkoristiva za skok v katero izmed Evropskih mest ali izlet po Sloveniji.

Kolikšen del leta preživita na potovanjih in kje smo vaju ujeli tokrat?

Potujeva vsaj 2- do 3-krat letno, kar skupno nanese za dober mesec, oz. kolikor nama dopušča dopust, saj sva oba zaposlena. Tokrat ste naju ujeli kar doma, ob načrtovanju naslednjega potovanja v Pariz, spogledujeva pa se že z letalskimi kartami za Japonsko, ki jo nameravava obiskati v oktobru. Upava, da nama uspe v potovanje še dodati hiter obisk Južne Koreje.

Kako izbirata naslednjo destinacijo?

Zelo demokratično. Uroš pravi: “Janja poda idejo za destinacijo, s katero se jaz strinjam” (smeh).

Ponavadi naju navdušijo kakšni blogi, slike drugih popotnikov ali pa kakšen dober film, tako kot naju je navdušil Gospodar prstanov, zaradi katerega se nama je Nova Zelandija še bolj dopadla. Ko sva pa brez idej, imava doma na zidu zemljevid z označenimi že obiskanimi destinacijami, kar pomaga pri izbiri naslednjih. K izbiri tudi pripomore cena letalske karte in vremensko obdobje destinacije v času planiranega obiska. Poskusiva se izogniti tudi najvišji turistični sezoni, če se le da.

Katero od preteklih potovanj vama je najbolj pri srcu?

Definitivno potovanje na Novo Zelandijo. Do sedaj je bilo to daleč najboljše.

Pred kratkim sta torej raziskovala Novo Zelandijo. Kakšna izkušnja je bila to?

Ja, proti koncu 2018 sva jo obiskala za 3 tedne. Noro! Fjordi, gore, jezera, ledeniki, vulkani … Lepota narave se kar ne konča! Ko misliš, da ne more biti lepše, te naslednja destinacija vedno znova preseneti.

Se pa otoka med seboj kar razlikujeta, severni je bolj znan po geotermalnih vrelcih, vulkanih, maorski kulturi in je veliko bolj poseljen. Tam sva se bolj namakala v vrelcih, obiskala Hobbiton, pobližje spoznala svetleče črve, Maore in njihovo kulturo, medtem ko je na južnem otoku veliko bolj dramatična narava. Visoke gore, jezera in fjordi, zato sva tam veliko časa namenila pohodništvu. Pohodniške poti so zelo urejene in dobro označene. Ljudje so prijazni, domači. Upava, da se nama uspe še kdaj vrniti, saj nama je ostalo še veliko neraziskanega področja.

Kako sta se premikala po državi? 

Obiskala sva oba otoka, na obeh si izposodila avto in z njim naredila krajše krožno potovanje po severnem in daljše na južnem otoku. Najlažje se je premikati z avtom ali potovalnim kombijem. Poleg tega, da greš svojo pot, je nepričakovano ustavljanje in raziskovanje stalna praksa. Nekaj kar ni mogoče, če si vezan na avtobus, vlak ipd. Naredila sva dobrih 2600 kilometrov. Čas premika med otokoma sva si skrajšala s povratnim notranjim letom iz Aucklanda v Christchruch, saj bi sicer potrebovala več časa, kot sva ga imela na voljo.

Se strinjata s pogosto slišano trditvijo, da je Nova Zelandija nadvse podobna Sloveniji?

Je, nekaj na tem. Pokrajini Bleda in Bohinja sta kar dobro podobni južnemu otoku, vendar ni primerjave v velikosti. Skozi celoten južni otok te spremljajo jezera, gore, ledeniki in doline, pri pogledu na katere se res lahko najde kakšna podobnost s Slovenijo.

Potikala sta se tudi po Tajskem. S čim vaju je prepričala?

V Azijo pred tem še nisva potovala in najina prva izbira je bila Tajska. Je nekaj čisto posebnega, vsaj za naju je bila, ker nisva poznala njihove kulture. Hrana je odlična, tropsko sadje je razred zase in še danes se nama lušta po lepljivem rižu z mangom (Mango sticky rice) ter papajini solati. Bolj pa sva bila navdušena nad severom, kot nad rajskimi plažami na jugu.

Česa ob obisku te dežele nasmehov ne smejo zamuditi tisti, ki se tja odpravljajo v kratkem?

Definitivno ne izpustiti mesta Chiang Mai na severu in obiska enega od zavetišč za slone. Rada imava živali, zato se udeležujeva le organiziranih obiskov, ki ne posegajo v njihovo življenje in jih ne ogrožajo. Zato nisva želela jahati slonov, raje sva prispevala zavetišču. Tam skrbijo za rešene slone iz ujetništa, večinoma so poškodovani in bili tekom življenja zlorabljeni. V zavetišču se prosto gibljejo, lahko jih hraniš, greš z njimi na sprehod in jim pomagaš pri kopanju. Neverjetna in lepa izkušnja ter dober kontrast proti vsem obrtem s sloni v ujetništvu.

Aja! Pa kuharski tečaj tajske kulinarike toplo priporočava! Omenjenega sva se udeležila v Chiang Maiju. Zajema vse od nakupa sestavin na tržnci, do priprave 5-hodnega kosila. Super so naju naučili, zdaj si enake jedi lahko pripraviva tudi doma.

Pa Islandija? Je res dostopna le tistim popotnikom z res globokim žepom?

Definitivno je Islandija ena izmed dražjih destinacij, ki sva jo obiskala, ampak to še ne pomeni, da se tam ne da potovati tudi, če tvoj žep ni tako globok.

Nam zaupata kakšen trik, kako tam privarčevati?

Hrana je neizmerno draga. Kuhala sva si sama v Airbnbjih in Guesthousih, hrano pa kupovala v “cenejših” diskontih (npr. Bonus). Vseeno pa je bila cena konkretno višja kot pri nas. Na tak način se da dobro privarčevati, je pa res, da je večina atrakcij v naravi in dostopnih brez kakršnihkoli vstopnin.

Sta ujela tudi severni sij? 

Ne, na žalost nisva imela te sreče, glede na letni čas potovanja, to je bilo konec aprila, so možnosti za severni sij zelo majhne.

Kako dolgo ustvarjata svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin? 

Pred približno tremi leti je nastal blog Travel-pear.com, kot ideja, da deliva svoje izkušnje, ideje, nasvete za potovanje, fotke in da narediva videomontažo potovanja, ki jo imava za spomin ter lahko pokaževa družini in prijateljem, da z nama podoživijo najino popotovanje.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na vajinem blogu?

Trenutno je najbolj brana objava West Coast of USA – our 3 week itinerary, predlog, opis najine 3000 kilometrov dolge poti po zahodni obali Amerike, kjer sva v treh tednih prevozila Kalifornijo, Arizono in Nevado.

Kaj počneta, ko sta doma?

Rada razmigava svoje riti s tekom in telovadbo ali pa hodiva na dnevne izlete, večinoma po Sloveniji ter se ukvarjava z najinimi hobiji. V okviru potovanj piševa najin blog, objavljava slike na instagram ter raziskujeva naslednje destinacije. Sicer pa rada bereva ‘Self-Improvement’ knjige in Uroš se ukvarja z sestavljanjem in letenjem dirkalnih FPV dronov.

Na kakšen način si financirata svoje poti? Z blogom tudi služita?

Varčujeva. Namesto daril za rojstne dneve, obletnice, praznike si raje privoščiva kakšno izkušnjo več na najinih potovanjih. Z blogom trenutno ne služiva nič, tudi njegov namen ni bil zaslužek, temveč skupen hobi. Vendar, če bo v prihodnje prinesel kak € več, se ga ne bova branila.

Kdo so vajini bralci? Prevladujejo Slovenci ali tujci?

Glede na to, da članke piševa v angleškem jeziku, trenutno prevladujejo tujci. Največji delež obiskanosti so prinesli Američani, za njimi Angleži, potem Avstralci in na 4. mestu Slovenci.

Na katerem kontitentu se počutita najbolj domače? Zakaj?

Hmmm, težko bi se odločila za enega. Ko padeva v potovalni ritem in se malo podruživa z domačini, rata vse skupaj zelo domače. Mogoče, je bil obisk v Ameriko še najbolj domač, ker tam živi Urošev brat.

Torej so stiki z lokalci stalnica. Kje so vama najbolj prirasli k srcu?

Ker redno uporabljava Airbnb, večinoma stanujeva pri domačinih. Koncept Airbnbja nama je zelo simpatičen, saj ne samo da spoznava novo kulturo ljudi, sva tudi bolj vpeta v vsakdan lokalcev. Do sedaj sva imela samo dobre izkušnje, ampak če bi morala nekoga izpostaviti, so nama najbolj prirasli k srcu Islandci in Novozelandci. Oboji so bili na zelo podoben način ekstremno gostoljubni.

Če izpostaviva samo par primerov na Islandiji, ko sva bivala pri starejšem paru, sta nama za dobrodošlico pripravila njihovo tradicionalno jed flatkaka, ploščat kruh z prekajenim jagenčkom, zvečer pa smo zaključili s klepetom ob pivu. Na Novi Zelandiji, ko sva takoj po prihodu zavila v prvo trgovino, da bi nakupila nekaj stvari za na pot, naju je prodajalka povprašala od kod sva. Ko sva ji razložila, da sva ravnokar prišla na drug konec sveta iz Slovenije, nama je gospa, ki je bila v vrsti za nama, kupila in podarila čokolado ter izrekla dobrodošlico. Bivanje pri Maoru v Wanaki je bilo tudi posebno, pobližje nama je predstavil njihovo kulturo.

Si predstavljata potovanje, na katerem ne naredita niti ene fotografije?

Definitivno ne. Sicer aparatur nimava vedno pri roki, ravno z namenom, da uživava v tistem, kar vidiva. Vseeno pa ne moreva vedno brez tega, da ne narediva kakšne noro lepe fotke ali videa.

Kakšen tip popotnikov sta?

Organizirana, organizirana in organizirana, to bi sigurno rekli tisti, ki naju najbolj poznajo. Rada do potenakosti raziščeva destinacijo še preden odpotujeva, da veva, kaj ne smeva zamuditi. Uživava v najbolj top atrakcijah in v tistih, skritih kotičkih, kjer se lahko izogneva gnečam. Rada sva v pogonu, si privoščiva tudi kakšen ležeren dan, a so bolj redki. Na Tajskem, mislim, da nama ni uspelo več kot dve uri ležati na plaži. Rajši sva se usedla na skuter, se vozila med grički, hodila, iskala skrite plaže, lepe razglede in templje. Drživa se tega, da ko potujeva, čim več časa izkoristiva za raziskovanje, počivava lahko doma.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

Razišči destinacijo, preden odpotuješ, da ne izpustiš česa pomembnega, nečesa, kar bi si res želel/a doživeti, pogledati. Poleg glavnih atrakcij so ponavadi tiste skrite, nenavadne, ki prinesejo najlepše izkušnje. Splača se gledati različne vire, poleg člankov še bloge popotnikov, youtube vloge in še kaj se najde.

Top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?

Skoraj vse destinacije, na katerih sva bila, so imele dokaj zahodno prehrano, zato sva hrano največ zares spoznavala na Tajskem. Mango sticky rice in papaya salad sta jedi, po katerih se nama še danes cedijo sline.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Na zadnjem potovanju po Novi Zelandiji je Uroš staknil rotavirus, ki ga je za 2 dni priklenil na posteljo in sva morala odpovedati pohod čez nacionalni park Tongariro, kjer bi med drugim videla vulkan Ngauruhoe oz. bolj znan kot Mount Doom. No, srečo sva imela, da sva bila po dveh dneh že v pogonu in da ni bilo nič hujšega. Se je tudi že zgodilo, da je bilo letalo polno in sva na destinacijo priletela veliko kasneje. Se zgodi, pozitivno naprej in bo vse okej.

Katera destinacija je presegla vajina pričakovanja in katera vaju je razočarala?

Rekla bi, da so skoraj vse presegle pričakovanja, vsako mesto, država na svoj način. Vedno najdeva nekaj, kar preseže najina pričakovanja, pa naj bo to vožnja s helikopterjem v Novi Zelandiji, sprehajanje med Sekvojami v nacionalnem parku v Kaliforniji ali tura po pivnicah v Berlinu. Če bi že morala izpostaviti destinacijo, ki naju je razočarala, je to Doha, res je nisva niti malo začutila.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Da potrebuješ veliko denarja, znanja in dopusta, če želiš potovati. Vse se da, če se hoče, le da za nekatere destinacije potrebuješ malo več časa za načrtovanje ali pa varčevanje. Zadaj si cilj, napiši si korake do tega cilja in delaj na njih. Slej ali prej se bo izteklo. Navigacija na destinacijah je z današnjo tehnologijo v obliki pametnih telefonov otroško lahka, se je že kar težko izgubiti.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Uh, verjetno, da če si prijazen do ljudi, bodo tudi prijazni do tebe. Lepa beseda in obnašanje gresta daleč, ko si v tujini odvisen od pomoči lokalca ali kakšna taka podobna situacija.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata?

Zelo veliko! Vedno pogrešava domačo posteljo. Definitivno pa moramo biti Slovenci hvaležni za pitno vodo na vsakem koraku, na manjša mesta, iz katerih lahko hitro pobegnemo v našo lepo naravo, na dostop do velike izbire kvalitetne hrane, dobre telekomunikacijske povezave in relativen mir.

HITRIH 6

Najljubša država: Janja: Nova Zelandija, Uroš: ZDA

Najljubše mesto: Janja: London, Uroš: Berlin

Najljubša plaža: Janja: Julia Pfeiffer Burns State Park v Big Suru – Kalifornija, Uroš: Elephant seal beach – Kalifornija

Najljubša kulinarika: Sva zahtevna, zato nama je najljubša najina domača kuhinja

Naljubši način transporta: Janja: karkoli, samo, da meni ni treba peljati, Uroš: avto

Najljubši jezik: Janja: britanska angleščina, Uroš: angleščina

Janji in Urošu lahko sledite na Instagramu in blogu Travel-Pear.com.

Foto: Travel Pear/arhiv Janje in Uroša

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!  

PREBERITE ŠE: Slovenka, ki govori kitajsko in jo čaka plemiška korejska poroka #intervju

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.