Bi živeli v teh italijanskih mestih? V letu pandemije covida-19 je Bologna postala italijansko mesto, kjer je kakovost življenja najboljša. Bologni na drugem in tretjem mestu sledita Bolzano in Trento.
Na seznamu, ki ga je objavil italijanski finančni dnevnik Sole 24 Ore, je skupno 104 italijanskih mest. Na četrto mesto se je uvrstila Verona, sledijo Trst, Videm, Aosta in Parma. Kot edino mesto z juga Italije se je med deseterico na deveto mesto uvrstila prestolnica Sardinije Cagliari, sledi ji Pordenone iz Furlanije-Julijske krajine.
V italijanskih velemestih življenje ni idealno
V italijanskih velemestih po oceni strokovnjakov življenje sicer ni idealno. Milano se je uvrstil na 12. mesto, Rim na 32. Na dnu lestvice so se znašli mesto Crotone v Kalabriji ter sicilski mesti Caltanissetta in Sirakuze.
Kriteriji lestvice
Časnik je pri snovanju seznama upošteval 25 dejavnikov za ocenjevaje kvalitete življenja, med drugim izdatke občin za socialo, število družinskih zdravnikov, povprečno ceno stanovanj, bruto dohodek na prebivalca ter privarčevana sredstva na bančnih računih.
Iščete popolno lokacijo za poroko? Sicilija kliče! Tamkašnje oblasti bodo namreč vsakemu paru, ki se bo poročil na tem čudovitem otoku, podarile 3000 evrov!
Oblasti južnoitalijanskega otoka Sicilija so se odločile, da vsakemu paru, ki se bo tam poročil, podarijo 3000 evrov. Ponudba velja do 31. julija 2021. Poroke znajo biti velik strošek za mladoporočence, zato je ponudba še toliko bolj mamljiva. Pa tudi sama lokacija je lahko prav idilična.
Številna podjetja, ki se na Siciliji ukvarjajo s porokami, so sicer vzniknila po zaslugi najbolj znane poroke na otoku, tiste iz filma Boter, v katerem se sin mafijskega botra poroči z lokalno lepotico.
Kriza prizadela tudi organizatorje porok
Sicilija je z baročnimi palačami in vilami, srednjeveškimi cerkvami ter lepo naravo zanimiva za poročna slavja, a pandemija je ustavila vse dejavnosti v zvezi s porokami, ki so otoku na leto prinesle do 50 milijonov evrov.
Posledice krize zaradi pandemije močno občutijo tako podjetja za organizacijo porok kot tudi catering, fotografi in hoteli. Ob pomemben vir dohodka so zaradi odpovedi porok tudi cerkve, palače, muzeji in samostani, ki so priljubljena prizorišča za poročne zabave. S “poročnim bonusom”, za katerega so oblasti predvidele skupno 3,5 milijona evrov, želijo znova oživiti poročno industrijo na otoku.
Sicilija ni le otok, znan po mafiji
Zaradi svoje geografske lege je Sicilija pravi talilni lonec in kraj, kjer se srečajo severno-afriška, arabska in evropska kultura. Poleg odličnega sladoleda, testenin, jezika in vina ima Sicilija tudi vulkan Etna. Otok je s svojim jezikom, temperamentnimi prebivalci in mnogimi skrivnostmi pisan na kožo raziskovalnemu duhu uživaških popotnikov, še posebej zanimiv pa je zloglasni Palermo.
Mesto ima nekoliko bolj zlovešč sloves, saj velja namreč za središče znamenite sicilijanske mafije. Prav na Siciliji so se sredi 19. stoletja pojavile prve mafijske skupine. Danes je sicilijanska Mafia znana tudi kot Cosa Nostra. Ravno zato mnogi ljudje ob omembi mesta Palermo, pomislijo na kriminal, streljanje, grožnje in napade. A tega v mestu ne boste ravno videli in doživeli. Palermo ostaja mesto, ki vse obiskovalce očara s svojo barvitostjo, sijajem preteklosti, sredozemsko atmosfero, počasnostjo življenja ter barvitostjo trgov in pristanišč.
Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.
Riomaggiore, Manarola, Corniglia, Vernazza in Monterosso. To so imena čudovitih petih vasic italijanskega nacionalnega parka Cinque Terre. Prav vsaka izmed njih pa je posebna, drugačna in lepa.
Tudi v Italiji se življenje počasi vrača v znane tirnice. Po treh mesecih zaprtih vrat so za obiskovalce spet odprli znameniti poševni stolp v Pisi. Obiskovalcev, ki so se povzpeli nanj, je bilo prvi dan sicer le peščica.
Poševni stolp v Pisi, ki so ga pred tremi meseci zaprli zaradi novega koronavirusa, je danes po treh mesecih znova odprl svoja vrata za obiskovalce. Teh je bilo sicer bolj malo. Pisa je mesto na desnem bregu ustja reke Arno, ki se zliva v Ligursko morje, vsako leto pa privablja milijone turistov. Glavna atrakcija mesta je zagotovo poševni stolp, ki slovi po nevarnem nagibu. Nagib je skoraj toliko star kot stolp, saj je nastal pet let po začetku gradnje leta 1173.
Okoli 56 metrov visok poševni stolp ob stolnici Marije Vnebovzete v Pisi, zgrajen med 12. in 14. stoletjem, bije dvoboj med silo gravitacije in zakoni statike že od začetka gradnje, ki je sicer potekala 200 let! Stolp, ki se nagiba zaradi slabih temeljev v tleh, ki so na eni strani premehka za tolikšno maso, je prav zaradi poševne drže postal ena najbolj prepoznavnih stavb na svetu in eden pomembnejših simbolov Italije.
Flashmob v znak upanja
“To je pomemben dan, saj z odprtjem območja začenjamo znova,” je ob ponovnem odprtju za turiste dejal vodja urada, ki upravlja s stolpom, Pierfrancesco Pacini. V spomin na žrtve novega koronavirusa so pripravili flash mob, s katerim so želeli privabiti tudi obiskovalce. A je bilo teh po Pacinijevih besedah bolj malo. Vendar pa je pomembno dati znak “zaupanja in upanja”, je povedal.
Zelena luč tudi za Kolosej in Vatikan
Po več mesecih zaprtja zaradi koronavirusa svoja vrata odpirajo tudi druge italijanske znamenitosti. Te dni so odprli še rimski Kolosej in vatikanske muzeje. Samo v Koloseju so lani našteli 7,5 milijona turistov, kar je sicer nekoliko manj kot v letu 2019. Da bodo letos številke občutno upadle, je jasno.
Foto: UNSPLASH
Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJpreverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.
Koronavirus je ohromil svet. Pandemija je v zelo kratkem času vzela življenja, svobodo gibanja, tudi številne službe in naredila ogromno gospodarsko škodo, ki nas bo kot cunami dobro ujela šele po »potresu«. A od tega morda odnesemo tudi kaj pozitivnega.
Morda nas prav ta pandemija spet nauči, kaj so tiste osnovne vrednote. Kako malo v resnici potrebujemo za lepo življenje in da je dobro zdravje vendarle osnova. Pa tudi tega, kako pomembno je imeti zdrav odnos do planeta, ki nam daje dom.
Pandemija je Benetke (in svet) od utapljanja v turistih popeljala do praznih ulic
Benetke, eno turistično najbolj obiskanih mest v Italiji in na svetu nasploh, so imele zadnja leta zaradi množic turistov včasih več skrbi kot koristi. Vsako leto jih obišče okoli 25 milijonov turistov. Od tega jih 14 milijonov tam preživi samo en dan. Mestni svet je tako v zadnjih letih uvedel še strožja pravila za nedostojne turiste. Oblasti pa so za letošnje poletje načrtovale tudi vstopnino, ki bi šla nato za vzdrževanje mesta.
Ne glede na ukrepe, so se Benetke vseeno še kar šibile pod nogami turistov, novi koronavirus pa je Italijo prizadel ravno med znamenitim pustnim beneškim karnevalom. Tega so morali po razglasitvi epidemije v Italiji predčasno končati in Benetke – s celotno državo vred – je zajela tišina.
Ko se umaknejo ljudje
Upad obiska in prazne ulice so gostincem in delavcem v turizmu vzeli kruh, a vse le ni tako črno. Odkar so Benetke mesto duhov, po kanalih katerega ne vozijo niti gondole, ne motorni čolni, v pristanišču ne pristajajo gigantske križarke in hoteli ostajajo prazni, se je posledično zbistrila tudi voda v kanalih med beneškimi ulicami.
Mesto na vodi, kot mu radi rečemo, je po dolgih letih onesnaževanja, ki ga prinese masovni turizem, te dni pričakal že skoraj pozabljen prizor – zaradi mirovanja vodnega prometa se vidi peščeno dno kanalov in ribe v njih. To sicer še ni znak, da je morje kaj bistveno manj onesnaženo, saj bi za to potrebovalo več časa. Za CNN so v v uradu beneškega župana Luigija Brugnara povedali, da so učinki upada turizma zagotovo vidni, vendar dno kanalov vidimo predvsem zaradi zmanjšanega prometa, saj voda ni več tako skaljena.
Pozitivni učinki umika človeka in ohromitve množičnega turizma ter prometa se kažejo tudi drugod. Po zmanjšanju ladijskega prometa v Trstu so tako na primer po dolgih letih v pristanišče – čisto do obale, priplavali tudi delfini.
Prihodnost potovanj je v odgovornem turizmu
Potovanja so v zadnjih letih za zahodni svet iz nekdanjega luksuza, ki si ga lahko privoščijo le redki, postala precej dostopna predvsem na račun nizkocenovnih letalskih prevoznikov, novih ponudnikov ugodnih nastanitev in vsesplošne digitalizacije, ki je olajšala tudi raziskovanje sveta.
A čas za zatiskanje oči pred tem, da ima množični turizem poleg tega, da številnim ljudem prinaša vir zaslužka, vsakdanji kruh in streho nad glavo, tudi negativne plati, je pošel. Potovanja prihodnosti bodo torej temeljila na odgovornem turizmu, ki se trudi čimmanj posegati v kraje, ki jih obiskuje, uporabljati alternativne oblike transporta, hkrati pa proizvajati čimmanj odpadkov. Poskrbimo, da se tudi beneški kanali po izboljšanju trenutnih razmer, ki ogrožajo zdravje ljudi, ne povrnejo v temne vode.
Koronavirus ostaja glavna tema pogovorov po vsem svetu, do zdaj so ga potrdili v 63 državah. V Sloveniji še vedno ni potrjene okužbe. Doslej so pristojni pri nas opravili 208 testiranj.
V soboto sta se v domovino vrnila še zadnja dva slovenska potnika s križarke Diamond Princess. Oba so iz japonske bolnišnice odpustili, potem ko je bil dvakratni test njunega brisa na koronavirus negativen. Ob prihodu v Slovenijo so jima še enkrat vzeli bris, ki je bil prav tako negativen.
Možno je sicer, da je virus že v Sloveniji, a tudi če je, so znaki očitno tako blagi, da ne povzroča težav, je na novinarski konferenci pojasnila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat.
COVID-19 razsaja predvsem v petih državah
Koronavirus je po zadnjih podatkih v svetu zahteval že več kot 3 tisoč življenj, skoraj 90 tisoč ljudi pa je okuženih. Čeprav se je novi koronavirus razširil v 63 držav, je večina primerov še vedno le v petih državah.
Večina okužb, kar 90 odstotkov je na Kitajskem, večina v kitajski provinci Hubei, od koder virus izvira. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) jih trenutno najbolj skrbijo razmere v Južni Koreji, Iranu, Italiji in na Japonskem.
Razširjenost koronavirusa v številkah po vsem svetu lahko vidite v spodnji tabeli. Podatki se seveda spreminjajo s časom – aktualne podatke lahko spremljate TU.
Sardinija je priljubljena dopustniška destinacija, ki nudi čudovite plaže, odlično italijansko kulinariko in ugodno klimo. A negativne plati množičnega turizma se kažejo tudi tam.
Sardinija se bo proti množičnemu turizmu borila z omejitvami. To poletje bo občina Stintino zaradi navala turistov omejila število ljudi na znameniti plaži La Pelosa. Poleg tega pa bodo začeli tudi zaračunavati obisk.
La Pelosa po novem sprejme le še 1500 ljudi
Dnevno bodo na plažo La Pelosa po novem sputili do 1500 ljudi, ki bodo morali plačati po 3,5 evra vstopnine. Vstopnine za otroke do 12. leta starosti ne bo. La Pelosa, plaža na severu Sardinije, velja za eno najlepših na otoku. Do zdaj jo je poleti vsak dan zasulo do 5000 ljudi, kar je občutno več, kolikor jih po mnenju oblasti ta lahko zdrži.
Izkupiček od vstopnin bodo namenili ohranitvi te imenitne peščene plaže na obleganem sredozemskem biseru.
Tri tisoč evrov kazni, če s plaže odnesete spominke
Sardinija si sicer že dlje prizadeva za ohranitev svojih sanjskih plaž z različnimi ukrepi. Do tri tisoč evrov kazni na primer grozi tistim, ki s plaž odnašajo kamenje ali z njih kot spominek želijo odnesti tudi vrečo ali steklenico peska. Večino kazen zelo preseneti, saj niti ne pomisli, da to ni dovoljeno.
Foto: Shutterstock
Poleg čudovitih italijanskih idej za oddihe lahko TUKAJpreverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust, po Sloveniji ali prek meja.
To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporabo..Strinjam sePiškotki
