Praznične in božične tradicije, ki jih družine po vsem svetu nadaljujejo iz roda v rod, so v veliki meri k nam prinesli Nemci. Kaj vse smo si za božič sposodili od njih, pa morda sploh ne vemo?
Božično drevesce
Okrašena jelka, novoletno oziroma božično drevesce je simbol decembrskih praznikov in del božične tradicije. Je božič brez tega sploh božič? Tradicija okraševanja božičnega drevesa pa naj bi se začela ravno v Nemčiji in to že v 16. stoletju. Pri tem naj bi imel nekaj tudi Martin Luther, ki so ga jelke v gozdu tako očarale, da je eno posekal, prinesel domov in okrasil s svečami. Prvo pravo božično drevo pa so leta 1785 postavili v Berlinu, nekaj desetletij kasneje pa je prva jelka krasila tudi avstrijski Dunaj. Tradicija krašenja jelke se je leta 1841 preselila v Veliko Britanijo, kamor jo je ob poroki s kraljico Viktorijo ponesel nemški princ Albert. Podobne tradicije so sicer še prej poznali tudi v Estoniji in Latviji. Danes pa je okraševanje drevesc, pravih in umetnih, zelenih, belih in sodobnih preplavilo ves svet.
Hišica iz medenjakov
Termin hišica iz medenjakov se je prvič pojavil v Janku in Metki bratov Grimm. Tradicija izdelovanja hišic iz medenjakov s sladkornimi dekoracijami pa se je začela prav v Nemčiji, potem ko je izšla ta slavna knjiga.
Adventni sejmi
Praznični sejmi, stojnice s punčom in kuhančki, pa medenjaki, klobasami, vsemi mogočimi dišečimi dobrotami in spominki ter ročnimi deli so prav tako prišli iz Nemčije.
Adventni venček
Nemške družine so prve začele s polaganjem venčkov na mize že četrto nedeljo pred božičem. Vsako naslednjo pa so prižgale eno od štirih sveč na njem.
Hrestač
Hrestač ali Nutcracker je v osnovi terilec lešnikov in orehov, oblikovan kot lesena izrezljana figura vojaka, kralja ali viteza. Od prvotnega namena danes malce odstopa, saj je postal najprej spominek in zbirateljski predmet, šele potem terilec. V germanskih deželah so se podobe hrestačev uveljavile tudi kot tradicionalni božični okras. Danes je tradicionalni leseni izdelek in eden redkih komercialnih izdelkov te vrste, ki ima širok krog ljubiteljev in zbiralcev.
Stekleni okraski
Stekleni okrogli okraski za na jelko izvirajo iz poznega 16. stoletja iz nemškega mesteca Lauscha. To je zaslovelo po tradiciji pihanja stekla. Iz tega mesta je namreč prišlo nekaj najbolj finih kosov steklovine v Evropi. A šele leta 1847 je Hans Greiner začel z izdelovanjem steklenih okraskov, ki so kasneje postali del božičnega dekorja.
Adventni koledar
Z adventnim koledarjem so začeli Luterani v začetku 19. stoletja. S prvim decembrom so namreč začeli odštevati dneve do božiča. Najpogosteje je to pomenilo, da so na vrata s kredo vsak dan zarisali eno črtico, drugi so na steno vsak dan obesili majhno sličico z religiozno vsebino ali prižigali sveče. Prvi adventni koledar naj bi natisnili okoli leta 1900 v Hamburgu, danes pa za okenci koledarja najdete vse mogoče, tudi čokoladice.
Sveta noč
Pesem, ki jo za božič prepevajo zbori dolgo v noč, sicer ni nemška, je pa avstrijska, zato si prav tako zasluži omembo. Leta 1818 sta jo skomponirala duhovnik Joseph Mohr in njegov prijatelj Franz Gruber. Sveta noč je zelo priljubljena božična pesem, njeno besedilo pa je prevedeno v več kot 300 jezikov.
Foto: Shutterstock
