Slovenec, ki je pustil službo v Hong Kongu in že pol leta potuje po Latinski Ameriki ter Karibih

Marko Slejko je Slovenec, ki ga že nekaj časa ni prav veliko doma. Študiral je v Španiji in Braziliji, delal v Južni Koreji in Hong Kongu, trenutno pa raziskuje dežele Latinske Amerike. Kje vse je že bil in kaj ga je tam najbolj navdušilo? Preverite v tokratnem Vandraj intervjuju.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Ime mi je Marko in prihajam iz Ajdovščine. Moje skoraj 32-letno življenje je dokaj pestro in večinoma povezano s tujino. Začelo se je z enoletno študijsko izmenjavo v Barceloni, kjer sem bolj malo študiral in več »vandral«. Nadaljeval sem s prakso za Kolektor v Južni Koreji in še eno izmenjavo v Braziliji.

V Sloveniji sem dokončal magisterij iz Bančništva in financ ter se zaposlil v slovenskem bančnem sektorju, kjer sem zdržal 2 leti in pol, preden sem se preselil v Hong Kong na podobno delovno mesto – le nadstropje se je spremenilo iz 3. v 81. Ko sem obredel vse države jugovzhodne Azije, Japonsko ter Severno Korejo, sem zapustil službo in se odpravil raziskovat drugo stran sveta.

Trenutno ste na daljšem potovanju po Latinski Ameriki ter Karibih. Koliko časa ste že na poti in do kdaj boste raziskovali ta del sveta?

Konec junija je minilo pol leta, odkar sem se odpravil na pot preko Latinske Amerike ter Karibov. Plan je še nekaj mesecev potovati južneje, ampak me bo verjetno zima na južni polobli pregnala nazaj v Slovenijo.

Kje smo vas ujeli tokrat?

Trenutno sem v glavnem mestu Kolumbije, Bogoti. Čez nekaj ur letim v rodno mesto kriminalca Pabla Escobarja, Medellin.

Kako izbirate naslednjo destinacijo? Na kakšen način si načrtujete pot? Sproti ali je že vnaprej začrtana?

Destinacije izbiram tako, da grem tja, kjer še nisem bil. Dokaj preprosto. Ni me strah »nevarnih« držav, čeprav sem se že nekajkrat znašel v sumljivih okoliščinah. Trenutna pot je bila sicer okvirno začrtana, ampak ji nisem sledil do potankosti. Nimam časovnice, tako, da čas ni ovira. Veliko je odvisno od okoliščnih in kako mi je kakšen kraj všeč. V Bogoti sem npr. planiral ostati 2 noči, ampak sem tukaj že 5 dni. Grem s tokom.

Katera od obiskanih držav na tem potovanju vas je najbolj navdušila in s čim?

Če bi moral izbrati le eno državo na tem potovanju, bi to bila Gvatemala. Zaradi dvodnevnega vzpona na 3976 metrov visok vulkan Acatenango, od koder lahko celo noč opazuješ bruhajoči vulkan Fuego. To je doživetje, ki ga je zelo težko opisat z golimi besedami. Zvok, tresenje, bruhanje lave visoko v zrak in potem zlivanje po pobočju. To je nekaj res neverjetnega. Obstaneš z odprtimi usti, kot mali otrok.

Drugače pa na kratko: hrana v Mehiki, morsko življenje v Belizeju, vulkan Santa Ana v El Salvadorju, potapljanje v Hondurasu, canyoning ter nočno življenje v Nikaragvi, divji divji Haiti, plaže Antigue, Sv. Lucije ter Tobaga, 22-urna vožnja preko Gvajanske džungle, ki se odpre v ogromno savano ter živali v Amazoniji –tako na brazilski kot kolumbijski strani.

Kolikšen del Karibov ste prepotovali in kje vam je najbolj všeč?

Pot preko Karibov me je vodila preko Bahamov, Jamajke, Haitija, Dominikanske Republike, Portorika, Antigue & Barbude, St. Kitts & Nevisa, Dominike, Barbadosa, St. Lucie, St. Vincenta, Grenade ter Trinidada & Tobaga. Dober opazovalec bo prepoznal, da sem se izognil vsem evropskim otokom. Daleč najljubši otok mi je bil St. Lucia oz. Sveta Lucija, ki res ponuja vse, česar si človek poželi in to po normalnih cenah. Eksotične peščene plaže, vulkani, toplice, sprehodi po džungli, eksotično sadje, dobre ceste ter prijazni domačini. Ta mali otok ima vse.

Kako ste se premikali med otoki?

Trajektov med neodvisnimi državami v Karibskem otočju praktično ni, tako da obstajata samo dve možnosti: z jahto/jadrnico oz letali. Sam nisem velik ljubitelj plovbe, tako da sem letel med otoki, kar pa ni bilo najbolj poceni.

S čim pa potujete med državami od začetne točke – Mehike na jug?

Od Mehike do Paname sem vse obdelal z lokalnim transportom, kar v centralni Ameriki večinoma pomeni 20+ ljudi v kombiju za 14 ljudi. Večkrat so ljudje stali zunaj in se držali za streho oz. karkoli oprijemljivega. Velja samo eno pravilo: kombi ni nikoli poln. Preko Karibov sem letel in v Južni Ameriki koristim vse oblike transporta. Odvisno od razdalje, časa, cene. 

Kje najdete nastanitve? Jih rezervirate vnaprej, sproti ali jih poiščete šele ob prihodu?

Večinoma si v vsaki državi kupim sim kartico s prenosom podatkov, tako da vse urejam »zadnji hip«. Preko aplikacij kot so Booking, Agoda ter Airbnb pogledam, kaj mi najbolj ustreza ter se odpravim tja brez rezervacije, tako da lahko še malo »zgliham« ceno na licu mesta. Večinoma je ceneje kot preko aplikaciji.

Kako dolgo ustvarjate svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin?

Blog pišem, odkar sem dal odpoved v Hong Kongu in se odpravil potovat. Večinoma na željo družine ter prijateljev, ki so v veliki večini tujci, zato tudi pišem v angleščini in ne slovenščini.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na vašem blogu?

Najbolj je brana »Trip of a lifetime« oz. zakaj in kako sem šel na pot. Presenetljivo sledijo objave o Dominikanski Republiki, Jamajki, pa moja prva objava, zakaj sem zapustil Hong Kong, o Barbadosu, o Haitiju itd. Sam sicer ne bi izbral takega vrstnega reda, ampak tako je »trg« odločil. Ne pišem na način, da bi ugajal komurkoli. Vse je dokaj spontano.

Kaj počnete, ko ste doma?

Lepo vprašanje, doma nisem bil že več kot 3 leta in ne za več kot 2 tedna. Ko se vrnem domov, imam plan ponudit moje popotniške izkušnje za vodenje malih »backpackerskih« skupin po manj obiskanih državah Latinske Amerike ter JV Azije. Veliko ljudi je malce strah samostojno potovati v lastni režiji preko držav, ki niso tako turistično razvite, zato sem prišel do ideje, da bi te ljudi združil. Da gremo na podlagi mojih izkušenj skupaj pohajat ter raziskovat na cenovno dostopen način. Nadaljeval bom tudi s trgovanjem na svetovnih finančnih trgih.

Na kakšen način si financirate svoje poti? Z blogom tudi služite, oziroma delate tudi na poti?

Iz prihrankov ter trgovanja na svetovnih finančnih trgih, ampak sem uvidel, da je to skoraj nemogoče delati uspešno, ko potuješ. Z vsem, kar zahteva potovanje, enostavno ni časa za dobre analize. Za uspešno aktivno trgovanje moraš biti prilepljen na ekran računalnika nonstop, česar pa potovanje ne omogoča.

Imate na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vam najbolj prirasli k srcu?

Veliko. Ko potuješ sam, ti tudi drugega ne preostane. Najbolj so se mi prirasli k srcu tam, kjer sem bil dobesedno njihov družinski gost. Velikokrat so me nahranili in ponudili prenočišče popolnoma brezplačno.

Začelo se je v Gvatemali, kjer sem nekaj časa preživel pri Janu (Slovenec, ki je živel in delal tam) in njegovi gvatemalski družini, pa v El Salvadorju, ki velja za eno najnevarnejših držav v Latinski Ameriki, kjer sem bil gost otroške psihiatrinje, ki pomaga otrokom iz revnih delov mesta. Na St. Kitts & Nevis sem bil gost sanitarnega inšpektorja, ki ga je poznal cel otok, na Granadi sem bil gost starejšega para, ki me je vzel za svojega. V Surinamu sem se imel super, ko me je Fredrik peljal tako rekoč povsod, v Gvajani sem bil gost ene izmed 5ih digitalnih forenzikov v celi državi. V Kolumbiji sem ze 4 dni gost družine Camargo, ki me je peljala na njihov vikend globoko v kolumbijske Ande. Teh izkušenj je ogromno in so tisto, kar iščem na potovanjih. Glavni trgi, cerkve in podobne zadeve me ne zanimajo preveč.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Si, ja (smeh). Včasih nisem toliko fotografiral, kot to počnem sedaj – zaradi bloga. Rad uživam v trenutku in ne preko kamere.

Kakšen tip popotnika ste?

»Go with the flow« popotnik z grobo začrtano potjo, ki mi omogoča fleksibilnost, kadar jo potrebujem. Hipi način potovanja, ko ne veš, kaj te čaka čez 3 dni, mi ni blizu.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Naj vas ne bo strah. Veliko zgodb je prenapihnjenih in statistično popolnoma nerealnih, da bi se pripetile tudi vam. Spoznal sem en kup solo popotnikov – večinoma so to ženske, ki potrjujejo to.

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Na prvem mestu je zagotovo brazilski churrasco, z njihovim mesom se ne more primerjat nobena država na tem svetu. Niti Argentina in še manj Balkan, ki je pri nas tako gurmansko opevan. Na drugo mesto bi postavil Gruzijski khachapuri in na tretjem mestu bi se vila borba med brazilskim tropskim sadezem Acai, japonsko Kobe govedino ter mehiškimi tacosi & quesadillami.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Dobra dva tedna nazaj so me poskušali oropati v Kolumbiji, enako se mi je zgodilo v Vietnamu. Obakrat s kančkom sreče neuspešno. Včasih se kaj sporečeš s ponudniki ogledov oz. domačini, ki te hočejo prenesti okoli, ampak to je to. Veliko več je lepih izkušenj kot slabih.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Da popotniki bežijo pred nečem in da je potrebno veliko denarja za potovat. Slovenec s povprečno plačo si lahko privošči potovanje po celi Latinski Ameriki, JV Aziji in še marsikje v lastni režiji brez večjih problemov. Smešno se mi zdi gledat te turistične pakete, ko ti hočejo zaračunat 3000 evrov za 14 dni potovanja po Latinski Ameriki. Toliko jaz zapravim v 3 mesecih tukaj in še kaj bi ostalo verjetno.

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja?

Predvsem potrpežljivosti in razumevanja do ljudi, ki mislijo/reagirajo drugače. Sem doživel situacije, ki so se mi zdele dobesedno bizarne, ampak je bilo za domačine popolnoma normalno.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Seveda je hrana prva, ki pride na misel ter občutek varnosti ne glede na to, kje si in ob kakšni uri.

HITRIH 6

Najljubša država: Med 92 državami bi težko izbral samo eno, vsaka ima svoj čar.

Najljubše mesto: Barcelona

Najljubša plaža: Ile a Vache, Haiti

Najljubša kulinarika: brazilska

Naljubši način transporta: letalo

Najljubši jezik: španščina

Marku lahko sledite na njegovem blogu (tukaj), na Instagramu @trader.on.the.road ali Facebooku.

Foto: Osebi arhiv Marko Slejko

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

PREBERITE ŠE: Urša Longar: “Ko gre na solo potovanju vse (ali nič) narobe, si prepuščen le sebi, kar krepi samozavest in osvobaja misli”

Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih

Vandraj insider je tokrat odplaval na toplo. Pia Rančnik nam je razkazala otok Guadeloupe. Karibi so namreč njen nov dom, o tem, zakaj so vredni obiska, kaj jo je tja odneslo in kaj pogreša iz Slovenije pa preberite v spodnjem intervjuju.

Pia Rančnik je 28-letna farmacevtka iz Velenja, ki se je pred enim letom preselila na Guadeloupe, francoski departma na Karibih. Kako se znajde in kaj tam počne sproščena, vesela, nasmejana, pa tudi trmasta in delavna Velenjčanka?

Od kdaj živite na Karibih? Kaj vas je tja odneslo?

Tu sem od 1. marca 2018. Prinesla pa me je ljubezen. Partner je Francoz in sva se po neskončnih dogovarjanjih, kje se bova skupaj ustalila – ali Francija ali Slovenija – odločila za čisto nekaj tretjega – Guadeloupe.

S čim se tam ukvarjate/preživljate?

V lekarni sem zaposlena kot magistra farmacije. Ob prostem času pa učim angleščino.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Definitivno. 

Vas kdaj ujame domotožje?

Seveda. Velikokrat. Takrat največkrat poslušam glasbo ali pa koga pokličem po Viberju ali Facebook messengerju.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Odvisno od počutja, različno. Ko se počutim dobro in uživam, ne pogrešam ničesar, saj mi nič ne manjka, ko pa kaj zaškriplje, pa bi se najraje vrnila tisti trenutek. Ker takrat pozabim, zakaj sem odšla. Zmeraj pogrešam pa družino, prijatelje in gore.

[O otoku:]

Kako bi opisali Guadeloupe?

Na eni strani zelen in vulkanski otok, na drugi strani pa položnejši z neobljudenimi plažami. Definitivno še neodkriti raj na Zemlji brez dolgih verig hotelskih kompleksov. Avtentičen. 

Pa tamkajšnje ljudi? 

Sproščeni, prijazni, ustrežljivi. Načeloma so izredni odprti, te sprejmejo v svoj krog prijateljev.

Katera je najbolja nadležna stvar kraja? 

Ščurki. Tudi leteti znajo. 

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o tem koncu sveta kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Kar se tiče Karibov je potovanje med otoki precej drago. Tudi materialne stvari so dražje (nakup pohištva, računalnika, avta …), ker so uvožene na otok. Prav tako so si vsi karibski otoki tako različni med sabo, prava mešanica. Že od samega jezika in denarne valute do kulture in zgodovine. Če pa govorim o Guadelupu, je omembe vredno to, da res ne govorijo angleško in da se plačuje z evri in tudi čeki. Ni nevarnih tropskih živali in bolezni, tu pa tam izbruhne mrzlica denga, ki pa je kot malo hujša gripa. V zimskih mesecih pa si otroci nadanejo še kapo in šal ter rokavice, saj je v višje ležečih predelih lahko malo bolj sveže.

Vaši trije razlogi za obisk so …

Veliko različnih aktivnosti je na voljo na tako majhnem otoku z raznovrstno naravo, pa seveda toplim morjem. Od plavanja z malimi morskimi psi in želvami, do potapljanja in trekingov, tudi na vulkan, ki je najvišji vrh na južnih antilih. Veliko je različnih plaž. Od tistih z belim peskom do tistih s črnim vulkanskim peskom. Seveda pa lahko obiščete tudi številne destilarne ruma, spoznavate zgodovino suženjstva in ostale kulturne znamenitosti.

Otok je najlepši

… od decembra do nekje maja, ko je vreme najboljše. In pa septembra, ko je vse zaprto in ni nikjer nobenega, plaže so prazne.

Stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Temperatura niti zjutraj ne pade pod 20 stopinj, tudi ob slabem vremenu te ne zebe, ker je zrak topel, povprečna temperatura preko celega leta pa je okoli 28 stopinj. Ugoden delovni čas, veliko praznikov in s tem prostih dni. Spoznavanje in sprejemanje novih ljudi in kultur, odkrivanje novih športov, skritih tropskih kotičkov… veliko jih je.

 

[O najljubših kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Les bieres de la lezarde in Sainte Anne.

Najboljšo kavo potrežejo v: turška kava pri meni doma. In pa v muzeju kave.

Najboljše kosilo najdete pri: La Creole beach, Gosier.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Accras, Poulet au Colombo, pomfrit iz sladkega krompirja.

Najboljši šoping je: Destreland.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Memorial ACTe v Pointe-a-Pitre.

Park, kjer najraje poležavate: fitness park Jarry.

Najbolj podcenjena atrakcija: Maniocerie.

Najbolj precenjena turistična točka: Ogled delfinov in kitov s čolnom. Plačaš 35 evrov brez zagotovila, da jih boš videl.

Najlepši razgled: vulkan Soufriere.

Najboljša zabava: La marina v Gosier.

Najljubši festival/dogodek: februarski karneval

Najlepša plaža: La plage de Grande anse, Deshaies

Najljubša aktivnost: potapljanje

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: Petite terre, Les Saintes, Plage de la Caravelle, Deshaies.

 

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po otoku?

Peš. Ali pa nakup rabljenega vozila.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Easyjet iz benetk Marco polo do Paris-Orly, potem pa Iberia Paris-Orly do Pointe a pitre, Guadeloupe.

 

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Urejanje papirjev je prava nočna mora. Po devetih mesecih sem končno dobila pošto, da mi manjka samo še slika in dobim zdravstveno kartico. Na uradnih listih mi je pisalo, da prihajam iz Jugoslavije in iz Srbije. Nič ni urejeno. Zmeraj nekaj čakaš in moraš “sitnariti”. Prevoz na delo po navadi ni plačan in malice ni všteta v sicer krajši, 35-urni delovni teden. Če prištejemo še malico nanese skupaj 37,5 ur na teden. Če govoriš francosko, te takoj sprejmejo za svojega. Življenje je seveda dražje kot v Sloveniji, ker je tudi višji standard. Sicer pa so najemnine stanovanj skoraj primerljive z Ljubljano.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini? 

Prednosti je neskončno. Nove izkušnje in nova pridobljena znanja, drugačen način dela. Naučiš se prilagajati, naučiš se potrpežljivosti. Jaz nisem odšla zaradi dela v tujino, tako da sem na tem področju začela čisto od začetka in je bilo izredno težko, še posebej ker je francoščina moj tretji tuj jezik.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 7.

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 6.

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 3.

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 8.

Foto: Arhiv Pie Rančnik

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite mi na maja@vandraj.si!  

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: Istanbul skozi oči Slovenke, zaljubljene v Turka in Turčijo

 

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.