Beneški gondoljerji zaradi vedno težjih turistov z novimi omejitvami

Turizem v Benetkah se počasi prebuja, znani beneški gondoljerji pa so morali malo prilagoditi svoja pravila. Zmanjšali so dovoljeno število oseb v gondolah, a ne zaradi koronavirusa. Novim omejitvam ni botrovala zapovedana socialna distanca, temveč vse težji turisti.

Pandemija je zelo prizadela turistično industrijo v Benetkah, ki so bile še pred dvema mesecema bolj kot najbolj oblegano mesto na vodi videti kot mesto duhov. Ko se je Italija začela znova odpirati, so zato v mestu turiste pričakali odprtih rok. Zadovoljni so tudi gondoljerji, ki pa so morali sprejeti nove omejitve dovoljenega števila oseb v gondolah.

Beneški gondoljerji zaradi prekomerne teže turistov v nove omejitve

Razlogi za to pa v resnici nimajo nobene zveze s koronavirusom. Pač pa s težo turistov, ki je v povprečju višja kot pred leti. Kot so pojasnili v Benetkah, omejitev niso sprejeli zaradi socialne distance, ki se sicer pričakuje za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Temveč zato, ker imajo gondoljerji vse več prekomerno težkih potnikov.

“V zadnjih približno desetih letih turisti tehtajo več. Raje, kot da bi jih pred odhodom postavili na tehtnico, pa smo se odločili zmanjšati število potnikov v gondolah,” je po navedbah ameriškega CNN dejal vodja beneškega združenja gondoljerjev Andrea Balbi.

Pojasnil je še, da gondoljerji težko krmarijo pretežke gondole, saj se vanje zliva voda.

Taksiji po kanalu Grande z dvema potnikoma manj

Po novih pravilih bodo lahko znamenite gondole da nolo, ki predstavljajo prevozno sredstvo po slavnih beneških kanalih, namesto šestih sprejele pet oseb. Gondole da parada, ki se večinoma uporabljajo kot taksiji po osrednjem kanalu Grande, pa 12 oseb, torej dve manj kot doslej.

V Benetkah ima trenutno licence 433 gondoljerjev in 180 namestnikov, a je trenutno zaradi pandemije in upada turistov v prometu precej manj gondol.

Foto: Unsplash

Preberite še: Benetke z novimi prepovedmi: zdaj na račun kadilcev

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Hrvaška ostaja na seznamu varnih držav za dopust

Dobra novica za vse, ki svoj dopust načrtujete pri naših južnih sosedih. Hrvaške ostaja na zelenem seznamu epidemiološko varnih držav!

To je izjemna priložnost, da doživite kakšno čudovito plažo brez gneče po dostopnejših cenah. Sicer pa tudi v primeru, če bi Hrvaška padla na rumeni seznam, to za slovenske dopustnike ne pomeni nobenih večjih sprememb ali sitnosti.

Kaj pomeni za naše dopuste, če bi Hrvaška padla na rumeni seznam?

“To ne pomeni, da vam bom odsvetoval pot na Hrvaško,” je povedal vladni govorec Jelko Kacin. Uvrstitev na rumeni seznam pa pomeni opozorilo vsem Slovencem, ki so že na Hrvaškem, ki želijo tja ali se od tam vračajo.

Slednjim svetujejo, da pokličejo svojega zdravnika, če opazijo katerega od simptomov covida-19 ob vrnitvi v Slovenijo. Za tiste, ki so na Hrvaškem, pa velja, naj bodo predvsem pozorni na ohranjanje fizične razdalje. Pri tem je Kacin posebej izpostavil druženje oziroma zabave v nočnih klubih in diskotekah ter velikih prireditvah. Pri tem najbolj bode v oči odprtje nočnih zabav na plaži Zrće na Pagu, ki je priljubljena tudi med Slovenci. Vladni govorec je sicer zatrdil, da Slovenija natančno spremlja, kaj se dogaja na Hrvaškem. To pomeni, da bodo tudi dopustniki o vseh ukrepih pravočasno obveščeni.

Karantena velja šele ob vrnitvi iz držav z rdečega seznama

Če bi Hrvaška izpadla z zelenega seznama, to še ne pomeni uvrstitve na rdečega. Države so na rdeči seznam uvrščene, ko se približajo 40 okužbam na 100.000 prebivalcev. Če je država uvrščena na rumeni seznam, lahko državljan Slovenije in tujec s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, če prihaja iz držav članic EU oziroma schengenskega območja, v Slovenijo vstopi brez karantene.

Za druge osebe je ob vstopu obvezna 14-dnevna karantena, razen če sodijo med katerokoli izmed 15 izjem v 10. členu vladnega odloka o ukrepih na mejah za preprečitev širjenja covida-19 (več TU).

Za vstop iz držav z rdečega seznama v Slovenijo je obvezna 14-dnevna karantena. Če je država na zelenem seznamu, oseba v Slovenijo vstopi brez omejitev in karantene.

Po uradnih podatkih smo v Sloveniji v juniju do danes zabeležili 44 vnosov okužb iz tujine. Od tega 16 iz Srbije, 15 iz BiH, šest s Kosova ter po eno iz Hrvaške, Rusije, Kazahstana, Švedske, ZDA, Avstrije in Nemčije.

FOTO: Unsplash

PREBERITE ŠE: “Povsod je lepo, a doma je najlepše” #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust po Sloveniji.

Znan slovenski biser med top 20 evropskimi kraji za varna potovanja po krizi

Na seznamu top 20 evropskih destinacij, ki jih je po pandemiji koronavirusa najvarneje obiskati, se je znašla tudi Slovenija – in sicer Bohinj!

Že sanjarite o potovanjih? Seznam top 20 najbolj varnih evropskih destinacij je sestavilo združenje evropskih destinacij odličnosti – European Best Destinations (EBD). Med njimi pa je precej takšnih, ki so nam resnično blizu.

Organizacija Evropske najboljše destinacije, ki deluje v okviru mreže evropskih destinacij odličnosti, že skoraj 10 let izpostavlja izbrane najboljše destinacije za počitnice, izlete, nakupovanja, pohode in druge aktivnosti.

Kriterij za med top 20 tudi delež okuženih na prebivalca v državi

Tokrat so objavili seznam evropskih destinacij, ki jih je covid-19 najmanj prizadel, med kriteriji so tako šteli bližina bolnišnic, dobre zdravstvene kapacitete, delež okuženih na prebivalca v državi, kakovost same destinacije, število bolniških postelj na prebivalca v državi, dostopnost zaščitnih pripomočkov, ustrezne varnostne protokole za zaščito pred širjenjem virusa in dobra turistična infrastruktura.

Bohinj na zemljevidu varnih destinacij

Prav na tem seznamu se tako bohoti tudi Bohinj! Ta se je na seznam evropskih destinacij odličnosti uvrstil že leta 2018, letos pa pozdravlja s seznama najvarnejših krajev po epidemiji novega koronavirusa. Poleg varnosti ga priporočajo tudi zato, ker cilja na trajnostni turizem in ohranjanje okolja. In prav trajnostni turizem je naša najsvetlejša različica prihodnosti

V izboru so zapisali, da je Bohinj mirno zatočišče za vse ljubitelje narave, zunanjih aktivnosti, lokalnih izdelkov in pravih doživetij.

Med varnimi destinacijami tudi Hrvaška, Črna gora in Grčija

Na seznamu je poleg Slovenije tudi nekaj hrvaških destinacij. Med najvarnejše destinacije so se poleg Bohinja uvrstila hrvaška mesta Cavtat, Zagreb in Reka, Varšava in Gdansk na Poljskem, glavni mesti Litve in Latvije Vilna in Riga, avstrijsko glavno mesto Dunaj, romunski Sibiu, Kotor v Črni gori, gruzijski mesti Tbilisi in Batumi, grška Krf in Preveza, Malta, portugalski Algarve, Alantejo in Azori ter finska divja tajga.

Foto: Unsplash

Preberite še: Ideja za izlet: Kranjska Gora, Zelenci, jezero Jasna in dan za hedonizem

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Stolp v Pisi po treh mesecih sprejel peščico turistov

Tudi v Italiji se življenje počasi vrača v znane tirnice. Po treh mesecih zaprtih vrat so za obiskovalce spet odprli znameniti poševni stolp v Pisi. Obiskovalcev, ki so se povzpeli nanj, je bilo prvi dan sicer le peščica.

Poševni stolp v Pisi, ki so ga pred tremi meseci zaprli zaradi novega koronavirusa, je danes po treh mesecih znova odprl svoja vrata za obiskovalce. Teh je bilo sicer bolj malo. Pisa je mesto na desnem bregu ustja reke Arno, ki se zliva v Ligursko morje, vsako leto pa privablja milijone turistov. Glavna atrakcija mesta je zagotovo poševni stolp, ki slovi po nevarnem nagibu. Nagib je skoraj toliko star kot stolp, saj je nastal pet let po začetku gradnje leta 1173.

Okoli 56 metrov visok poševni stolp ob stolnici Marije Vnebovzete v Pisi, zgrajen med 12. in 14. stoletjem, bije dvoboj med silo gravitacije in zakoni statike že od začetka gradnje, ki je sicer potekala 200 let! Stolp, ki se nagiba zaradi slabih temeljev v tleh, ki so na eni strani premehka za tolikšno maso, je prav zaradi poševne drže postal ena najbolj prepoznavnih stavb na svetu in eden pomembnejših simbolov Italije.

Flashmob v znak upanja

“To je pomemben dan, saj z odprtjem območja začenjamo znova,” je ob ponovnem odprtju za turiste dejal vodja urada, ki upravlja s stolpom, Pierfrancesco Pacini. V spomin na žrtve novega koronavirusa so pripravili flash mob, s katerim so želeli privabiti tudi obiskovalce. A je bilo teh po Pacinijevih besedah bolj malo. Vendar pa je pomembno dati znak “zaupanja in upanja”, je povedal.

Zelena luč tudi za Kolosej in Vatikan

Po več mesecih zaprtja zaradi koronavirusa svoja vrata odpirajo tudi druge italijanske znamenitosti. Te dni so odprli še rimski Kolosej in vatikanske muzeje. Samo v Koloseju so lani našteli 7,5 milijona turistov, kar je sicer nekoliko manj kot v letu 2019. Da bodo letos številke občutno upadle, je jasno.

Foto: UNSPLASH

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

PREBERITE ŠE: To so tri najbolj obiskane italijanske znamenitosti

Britanski princ Charles ni več v samoizolaciji, a s kraljico nima stikov

Britanski princ Charles po okužbi z novim koronavirusom zdaj ni več v samoizolaciji, njegovo počutje pa je dobro.

Enainsedemdesetletnibritanski prestolonaslednik princ Charles je po posvetu s svojim zdravnikom končal samoizolacijo. To je zadnjih sedem dni prestajal v svojem domu na Škotskem. Imel je blage simptome, testi pa so pokazali, da je okužen. Kje se je okužil z virusom, ni znano, saj je imel v tednih pred testiranjem številne obveznosti in javna srečanja.

Z dvora so zdaj sporočili, da se princ Charles počuti dobro in bo še naprej upošteval navodila in varnostne ukrepe vlade. V skladu s temi morajo vsi oboleli za koronavirusom v samoizolacijo za sedem dni.

View this post on Instagram

Today The Prince of Wales and The Duchess of Cornwall, together with The Duke and Duchess of Cambridge visited the Defence Medical Rehabilitation Centre, to meet patients and staff. DMRC Stanford Hall rehabilitates some of the most seriously injured members of the British Armed Forces, whilst also helping to return those who have been injured in the course of training to work. Facilities at the centre includes gyms, swimming and hydrotherapy pools, alongside social spaces and places for relaxation. DMRC Stanford Hall is part of the Defence and National Rehabilitation Centre (DNRC) programme, which was spearheaded by the late Duke of Westminster to provide 21st century clinical rehabilitation for the Armed Forces and the Nation on the Stanford Hall estate — In 2018 The Duke of Cambridge attended a special ceremony as the Defence facility was handed over to the nation by the current The Duke of Westminster. Photos © PA

A post shared by Kensington Palace (@kensingtonroyal) on

Camilla ni okužena, a ostaja v izolaciji

Tudi tisti, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z okuženimi, morajo po navodilih vlade v samoizolacijo za dva tedna. V samoizolaciji na njunem domu je tako še vedno tudi njegova žena Camilla, ki glede na opravljene teste sicer ni okužena.

Kraljica Elizabeta II in princ Philip sta se umaknila v grad Windsor

Pa kraljica? Charles je bil nazadnje v fizičnem stiku s svojo materjo 12. marca. Da bi pred virusom zaščitili kraljico Elizabeto II., se je monarhinja sredi marca preselila v rezidenco v Windsorju, kjer se ji je pridružil njen tudi njen mož 98-letni princ Philip.

Foto: Instagram @kensingtonroyal

PREBERITE ŠE: To so znani obrazi, ki so zboleli za koronavirusom

Odlične novice: To je prizor iz Benetk, odkar je turizem potihnil

Koronavirus je ohromil svet. Pandemija je v zelo kratkem času vzela življenja, svobodo gibanja, tudi številne službe in naredila ogromno gospodarsko škodo, ki nas bo kot cunami dobro ujela šele po »potresu«. A od tega morda odnesemo tudi kaj pozitivnega.

Morda nas prav ta pandemija spet nauči, kaj so tiste osnovne vrednote. Kako malo v resnici potrebujemo za lepo življenje in da je dobro zdravje vendarle osnova. Pa tudi tega, kako pomembno je imeti zdrav odnos do planeta, ki nam daje dom.

Pandemija je Benetke (in svet) od utapljanja v turistih popeljala do praznih ulic

Benetke, eno turistično najbolj obiskanih mest v Italiji in na svetu nasploh, so imele zadnja leta zaradi množic turistov včasih več skrbi kot koristi. Vsako leto jih obišče okoli 25 milijonov turistov. Od tega jih 14 milijonov tam preživi samo en dan. Mestni svet je tako v zadnjih letih uvedel še strožja pravila za nedostojne turiste. Oblasti pa so za letošnje poletje načrtovale tudi vstopnino, ki bi šla nato za vzdrževanje mesta.

Ne glede na ukrepe, so se Benetke vseeno še kar šibile pod nogami turistov, novi koronavirus pa je Italijo prizadel ravno med znamenitim pustnim beneškim karnevalom. Tega so morali po razglasitvi epidemije v Italiji predčasno končati in Benetke – s celotno državo vred – je zajela tišina.

Ko se umaknejo ljudje

Upad obiska in prazne ulice so gostincem in delavcem v turizmu vzeli kruh, a vse le ni tako črno. Odkar so Benetke mesto duhov, po kanalih katerega ne vozijo niti gondole, ne motorni čolni, v pristanišču ne pristajajo gigantske križarke in hoteli ostajajo prazni, se je posledično zbistrila tudi voda v kanalih med beneškimi ulicami.

Mesto na vodi, kot mu radi rečemo, je po dolgih letih onesnaževanja, ki ga prinese masovni turizem, te dni pričakal že skoraj pozabljen prizor – zaradi mirovanja vodnega prometa se vidi peščeno dno kanalov in ribe v njih. To sicer še ni znak, da je morje kaj bistveno manj onesnaženo, saj bi za to potrebovalo več časa. Za CNN so v v uradu beneškega župana Luigija Brugnara povedali, da so učinki upada turizma zagotovo vidni, vendar dno kanalov vidimo predvsem zaradi zmanjšanega prometa, saj voda ni več tako skaljena.

Pozitivni učinki umika človeka in ohromitve množičnega turizma ter prometa se kažejo tudi drugod. Po zmanjšanju ladijskega prometa v Trstu so tako na primer po dolgih letih v pristanišče – čisto do obale, priplavali tudi delfini.

Prihodnost potovanj je v odgovornem turizmu

Potovanja so v zadnjih letih za zahodni svet iz nekdanjega luksuza, ki si ga lahko privoščijo le redki, postala precej dostopna predvsem na račun nizkocenovnih letalskih prevoznikov, novih ponudnikov ugodnih nastanitev in vsesplošne digitalizacije, ki je olajšala tudi raziskovanje sveta.

A čas za zatiskanje oči pred tem, da ima množični turizem poleg tega, da številnim ljudem prinaša vir zaslužka, vsakdanji kruh in streho nad glavo, tudi negativne plati, je pošel. Potovanja prihodnosti bodo torej temeljila na odgovornem turizmu, ki se trudi čimmanj posegati v kraje, ki jih obiskuje, uporabljati alternativne oblike transporta, hkrati pa proizvajati čimmanj odpadkov. Poskrbimo, da se tudi beneški kanali po izboljšanju trenutnih razmer, ki ogrožajo zdravje ljudi, ne povrnejo v temne vode.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE:

Benetke z novimi prepovedmi: zdaj na račun kadilcev

Benetke: Nemška turista zaradi kave oglobili za tisoč evrov in ju izgnali iz mesta

Benetke: Kako (brezplačno) do najlepšega razgleda v mestu?

Benetke: Po novem do 500 evrov kazni za turiste, ki se ne znajo obnašati

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.