To je 5 najlepših grških otokov

Grčija je polna prelepih otokov, ki se razlikujejo po svoji naravi, zgodovini in kulturi. Izbrali smo tistih pet, ki veljajo za najlepše in najbolj priljubljene.

Za romantike: SANTORINI

Santorini je upravičemo eden najbolj priljubljenih otokov v Grčiji. Poznan je po svojih romantičnih sončnih zahodih, modrih kupolastih cerkvah in prekrasnih plažah. Fotografije s Santorinija preplavljajo družbena omrežja in puščajo brez besed. Otok ima bogato zgodovino, saj je bil nekoč domovina minojske civilizacije. Na otoku lahko poleg čudovitih plaž in večerij ob sončnem zahodu obiščete tudi arheološka najdišča, kot sta antična mesta Akrotiri in Thera. grški otoki

Za hedoniste in žurerje: MIKONOS

Mikonos je otok prekrasnih plaž z belim peskom in turkiznim morjem. Zaradi živahnega nočnega življenja in številnimi možnostmi za vodne aktivnosti, je priljubljen predvsem med mladimi in mladimi po srcu. Obiščite tudi mesto Mikonos, ki je znano po svojih pisanih hiškah in ozkih ulicah, polnih restavracij, barov in butikov.

Za najbolj celostno doživetje Grčije: NAXOS

Naxos je eden največjih grških otokov in ponuja veliko možnosti za raziskovanje. Znan je po svoji povezavi z grško mitologijo. Bil naj bi otroško domovanje grškega boga Zeusa in njegovega sina Dioniza. Počitnice na Naxosu bodo gotovo vzbudile vašo domišljijo. Otok je znan po svojih peščenih plažah in osupljivih arheoloških najdiščih. Obiščite znameniti tempelj Apolona z neverjetnim pogledom na morje in Marmornata vrata Portare. Med drugimi znamenitostmi so očarljiva srednjeveška četrt Kastro in samostan Panagia Drossiani.

Za družine: KRETA

Kreta je eden največjih in najbolj razgibanih grških otokov. Ponuja ogromno možnosti za raziskovanje in uživanje. Kreta ima bogato zgodovino, ki sega nazaj v prazgodovinske čase. Obiščite arheološka najdišča, kot sta palača Knossos ali Festa, in odkrijte bogato mitološko dediščino otoka. Očarale vas bodo tudi neverjetne naravne lepote: slikoviti kanjoni, veličastne gore, idilične plaže in kristalno čisto morje. Obiščite plažo Elafonisi, kjer se boste počutili kot na Karibih, ali pa se odpravite na pohod po kanjonu Samaria. Kreta je znana po svoji okusni hrani, ki temelji na svežih sestavinah in tradicionalnih receptih. Poskusite nekaj značilnih jedi, kot so dakos, moussaka, souvlaki ali pa se prepustite okusom lokalnih oliv in sira.

Za športne navdušence: KRF

Krf je drugi največji grški otok. Znan je po svoji lepi naravi, bogati zgodovini in kulturni dediščini. Obiščite stare mestne ulice in si oglejte številne cerkve, trge in muzeje, ki pričajo o zgodovini otoka. Očarale vas bodo tudi naravne lepote, od slikovitih in raznolikih plaž do zelenih hribov in gora. Krf ima izjemno kulinariko, ki temelji na svežih sestavinah in tradicionalnih receptih. Krf je odlična destinacija za ljubitelje aktivnosti na prostem, kot so kolesarjenje, potapljanje, surfanje ali pohodništvo.

 

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: 3 super ideje za ugoden pomladni vikend oddih pri nas in naših sosedih

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Kreta: All inclusive majski oddih in let iz Ljubljane

Kreta je največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju. Na otoku so kar tri letališča, ta grški otok pa je izjemno priljubljena dopustniška točka tudi med Slovenci. In ni za zanemariti, da je že Hipokrat svojim pacientom predpisoval “Kretin zrak”.

Kreta ima prečudovite plaže, kristalno čisto vodo in odlično kulinariko. Kreta ima tudi bogato zgodovino, ki sega nazaj v prazgodovinske čase. Nenazadnje se je za Evropo civilizacija pričela prav na Kreti! Obiščite arheološka najdišča, kot sta palača Knossos ali Festa, in odkrijte bogato mitološko dediščino otoka. Ponuja tudi neverjetne naravne lepote, kot so slikoviti kanjoni, veličastne gore, idilične plaže in kristalno čisto morje. Obiščite plažo Elafonisi, kjer se boste počutili kot na Karibih, ali pa se odpravite na pohod po kanjonu Samaria.

All inclusive Kreta že v maju!

Pri Megabonu najdete odlično ponudbo (klik) za majski oddih na grškem otoku Kreta s povratnim letom iz Ljubljane. Sirens Beach 4* je lokalni družinsko voden hotelski kompleks, ki se nahaja ob osupljivo urejenih vrtovih in zlati peščeni plaži na severni obali Krete.

Več o ponudbi All inclusive Kreta preverite TUKAJ – klik.

Dolga peščena obala in modrine privlačnega Malijskega zaliva ustvarjajo idealno kuliso za popoln dopust. Ta štirizvezdični hotel ob plaži v Maliji, med kozmopolitskim mestom Heraklion in slikovitim ribiškim mestom Agios Nikolaos, omogoča enostavno raziskovanje zgodovinske in barvite otoške destinacije. Otroci se bodo lahko zabavali na dveh bazenih, na igrišču in v mini klubu.

All inclusive vključuje samopostrežni zajtrk, kosilo in večerjo v glavni restavraciji, vmes so na voljo prigrizki, sladoled v kepicah, čajanka, tudi določene standardne lokalne točene alkoholne in brezalkoholne pijače. Kopalne brisače, ležalniki in senčniki so na voljo ob bazenih in na plaži. Hotel pa nudi tudi fitnes, aerobiko, vodno telovadbo, namizni tenis, mini golf, mini nogomet, odbojko na plaži in uporabo teniškega igrišča.

Otok, kjer bodo srečne tudi brbončice

Na Kreti vsekakor nakupite zalogo odličnega olivnega olja za domov, tam pa poskusite nekaj značilnih jedi, kot so dakos, moussaka in souvlaki, gost grški jogurt, prelit z medom in posut z oreščki, pa tzatziki in giros.

Več o ponudbi All inclusive Kreta preverite TUKAJ – klik.

FOTO: Megabon, Hotel Sirens Beach

PREBERITE ŠE: Top 4 first minute ponudbe za poletje s 4 zvezdicami

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

 

Mlada Slovenka, ki svet raziskuje s kombijem in v družbi dveh psov #INTERVJU

Pija Bizjan je popotnica, ki o svojih dogodivščinah razlaga s takšnim žarom v očeh, da boste težko ostali ravnodušni. Najraje potuje sama, oziroma v družbi dveh štirinožnih spremljevalcev. Solo popotnici v predelanem kombiju družbo delata psička Tagine in Indi, srečali pa jih boste po vsej Evropi, včasih tudi v Afriki.

Kdo je Pija Bizjan, kje se trenutno potepajo, kam vse jih bo odneslo, kako poskrbijo za svojo varnost in finance ter kako malo v resnici potrebujejo za svojo srečo? Več v Vandraj intervjuju! 

Kdo ste in kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem osemindvajsetletna Pija, predstavljam pa tudi dva moja zvesta spremljevalca, damo v rjavem kožuščku po imenu Indi ter večbarvnega in zelenookega Tagina. Največkrat me boste našli blizu oceana – ali celo v njem. Pa na terasi mojega vana s pogledom v zvezdnato nebo, med dišečimi borovci z jutranjo kavo ter knjigo, na dolgih sprehodih s psoma, kjer se najbolj razveselim nabiranja fig. Želja in hrepenenje po preživljanju časa v naravi, odkrivanju sveta in novih kultur sta bila od nekdaj prisotna v meni. Zato jima veselo sledim tudi v tem trenutku. Upam, da vam z odgovori pričaram vsaj malo neopisljive lepote sveta in čudovitih trenutkov, ki jih doživljamo na poti.

Kje smo vas ujeli tokrat in koliko časa ste že na poti?

Trenutno smo na prelepem polotoku Peloponez, ki me navdušuje s čudovitimi razgledi, klifi, nasadi oljk, fig, limet, pomaranč in navsezadnje tudi z zgodovinskimi zanimivostmi.

Še posebej mi je všeč vzhodna obala. Po njej vodijo prazne ceste, ki zapeljejo skozi stare vasice, polne pisanih rož, največkrat so to dišeče lantane. Pa vse te plezalne stene, pohodniške poti, plaže s turkizno vodo …  Počasi nas poti vodi proti Atenam, kjer se bomo vkrcali na trajekt do Krete.

V Grčiji nameravate ostati nekaj mesecev. Kako jih boste preživeli, kam vse vas bo zaneslo?

Tako je. Zdaj gremo torej na največji grški otok – Kreto, kjer bomo ostali malo dlje. V tamkajšnjem zavetišču bom delala s psi, med prostim časom pa na deski lovila valove. Obožujem surfanje in vodne športe, tokrat se bom preizkusila tudi v kajtanju. Komaj čakam! Iz Krete se bomo počasi premikali nazaj proti Sloveniji in na poti raziskali še Srbijo, Albanijo in BiH.

Kako strogo – če sploh – je običajno zarisana vaša pot? Kako izbirate naslednjo destinacijo?

Še sama ne vem, od kje pridejo ideje in želje za neko destinacijo. Velikokrat so “krivi” ljudje, ki jih spoznam na poti in me navdušijo nad kraji, ki so zanimivi in prijazni za tovrsten način potovanja. Obenem pa me privabijo ideje iz knjig, izkušnje drugih popotnikov, slike in objave s spleta … Predvsem pa izbiram kraje, stran od gneče in betona, kjer sem lahko še bolj povezana z naravo. Uživam, ko me le nekaj centimetrov pločevine in izolacije loči od okolice, ko mi evkaliptusi ponudijo senco ter svež jutranji čaj, ko me uspavajo valovi in ko me od sončnega vzhoda loči samo kljuka zadnjih vrat mojega doma. Tako uživam v razgledu kar izpod odeje.

Katere države ste do sedaj že prevozili?

Preden sem začela potovati s kombijem, sem z nahrbtnikom odkrivala večinoma države zunaj Evrope. Videla sem večji del Azije pa srednjo Ameriko, nekaj afriških držav, Jordanijo, Zahodno Papuo, Dominikansko republiko … Za to sem neizmerno hvaležna, saj težko opišem z besedami, kaj vse so mi te izkušnje dale. Zagotovo neko širino, drugačen pogled na svet, nova poznanstva …

Ampak “vanlife”, tukaj sem se našla, odkrila čisto neko novo dimenzijo doživljanja okolice, raziskovanja poti, nomadskega življenja in s tem neverjetnega občutka svobode. Vse skupaj se je začelo z manjšim kombijem, s katerim sem raziskovala Slovenijo, bližnje države – Italijo, Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko in BiH ter otoka Sardinijo in Korziko. Nato pa so se ideje in želje manifestirale v večji van Sprinter po imenu Nanook, s katerim potujem tudi sedaj. Lansko leto me je popeljal iz Slovenije preko Italije, Francije, Monaka, Španije vse do Maroka in na poti nazaj preko Portugalske.

Kje ste se počutili najbolj domače in sprejeto ter kje ste se morda poslovili prej, kot ste načrtovali?

Zagotovo sem se najbolj domače počutila v Maroku, ker sem državo obiskala že večkrat in jo dobro poznam. V času pretekle epidemije sem bila tam “ujeta” 3 mesece, kar mi je dalo poseben vpogled v njihova življenja in kulturo. Naučila sem se tudi osnov arabskega jezika, spletla prijateljstva, dobro jedla ter pripravila nešteto taginov. Tagine je tradicionalna maroška jed. Kar se mi je poznalo tudi, ko sem se vrnila domov (smeh).

Me je pa navdušila tudi Portugalska, tam sem med surfanjem spoznala ostale “vanliferje” iz različnih držav. Tako smo se ujeli, da smo na parkirišču ob plaži postavili svoj kamp in veliko surfali. Vsak dan je bil nekdo zadolžen za večerjo za vse – tudi jaz sem prišla na vrsto, lahko uganete, kaj sem pripravila. Tagine, seveda. Kasneje pa smo se družili, kartali in si pripovedovali zgodbe. Tam sem ostala kar nekaj tednov, kar ni v moji navadi, ampak po dolgem času mi je prijala družba, sprejetost in obkroženost z isto mislečimi ljudmi.

Kako so se na odločitev, da se na dogodivščino po svetu s kamperjem podate popolnoma sami, odzvali vaši domači in prijatelji?

Moji podvigi in ideje so bili vedno podprti s strani družine in prijateljev. Že kot otrok sem z družino veliko potovala, kasneje pa sem se izobraževala po tujini in med prostim časom ali ob koncu šolanja pograbila nahrbtnik in odšla raziskovat okoliške kraje, sosednje države, otoke … Zato menim, da so sedaj že navajeni, da se v svet podam sama in sprejemajo moj način potovanja. Družina mi je bila v veliko pomoč tudi pri urejanju in željah za moj dom na kolesih. Zato mi je v njem še prijetneje in odraža mojo osebnost.

Kakšne so prednosti in slabosti solo potovanj? Sploh za ženske?

Ko potujem sama, nikoli nisem zares sama. Poleg mojih dveh sopotnikov na tačkah, spoznavam čudovite ljudi, včasih gre samo za pozdrav, nasmeh, skodelico kave s svojo zgodbo, druženje ob ognju … Spet drugič pa se spletejo prijateljstva, ki se kdaj nadaljujejo tudi s skupnimi kilometri, obiski in ponovnimi srečanji na poti.

Sicer sem pa rada sama. Menim, da se tako bolje spoznamo, poslušamo, kam nas vleče srce. Tako se največ naučim, saj je vse odvisno od mene in je na koncu res lepo, ko mi nekaj uspe in vem, da sem zmogla. Tako kot kača odvržeš staro kožo, navade, prepričanja.

Seveda pa solo popotnice okusimo tudi nepredvidljivost ter strah. Velikokrat me vprašajo, če me ni nič strah. O, seveda me je. Sicer imam dva kosmata alarma, ki takoj zaznata gibanje okrog vana, ampak imam vseeno raje odročne kotičke in divjino, velikokrat tam ni razsvetljave ali drugih avtodomarjev. Takrat si ustvarim udobno vzdušje, prižgem svečko, kadilo, poslušam glasbo, poklepetam z družino ali prijatelji, kaj dobrega skuham, prelistam knjigo ali pogledam film.

.

Seveda pa smo ženske bolj ranljive. Sploh v kulturah, kjer ženske niso enakopravne nasprotnemu spolu, kjer so omejene v svojem oblačenju, izražanju, pravzaprav v odločanju o svojem življenju. Ko ženska potuje sama, se mi zdi pomembno, da sledi notranjemu občutku za previdnost, se poskuša čim bolj zliti z okolico in domačini ter samozavestno stopati na svoji poti. Tako da – ženske, pot pod noge, kamorkoli vas vleče srce, odpotujte tja, udejanite svoje sanje in pozabite na standarde in pričakovanja drugih!

Ste bili na poti kdaj postavljeni v neprijetno ali nevarno situacijo?

Na poti se mi do zdaj ni zgodilo nič hujšega. So mi pa ravno tukaj na Lefkadi ponoči mimovozeči motoristi metali limone v kombi, s katerim sem bila parkirana na plaži. Bilo je neprijetno in nevarno za stekla, ampak smo se prestavili na drugo mesto in Nanook ni utrpel nobene škode, mi pa smo kmalu mirno zaspali.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o solo popotnicah?

Velikokrat slišim komentarje, kako, da grem kar sama. Pri tem ljudje pogosto izražajo strah pred samoto in nevarnostmi, o katerih so brali in slišali v medijih. Takšni ljudje strah prikličejo vnaprej. Pogosto pomislijo na najhujše, še preden sploh pride do tega trenutka. Verjetno si tudi predstavljajo dolgočasne dneve, ker ne vedo, kaj bi oni počeli sami s sabo, brez televizije in računalnika, brez ostalih ljudi. Resnica pa je, da se solo popotniku na poti ni treba niti malo prilagajati. Ravnamo se lahko čisto po svojih občutkih, tako kot si zamislimo sami.

Kako je spakirati življenje na nekaj kvadratnih metrov? Kaj vse ima vaš dom na štirih kolesih?

Super je! Večino letošnjega leta sem preživela v njem, tudi ko sem se vrnila v Slovenijo. Ima vse, kar potrebujem. Plinski in električni kuhalnik, tekočo vodo iz velikega zalogovnika, sončne celice, hladilnik, teraso na strehi, okna za svetlobo ter svež zrak, kemično stranišče, zunanji tuš v zadnjem delu pod posteljo, kjer je tudi prostor za kolo in ostalo opremo. Je izoliran in oblečen v les, omarice so iz ratana. Poln je lesenih dodatkov, izdelkov iz makrameja, kristalčkov, lovilcev sanj, saj sem na poti rada tudi ustvarjalna. Čeprav je samo vozilo, sem, ko se vračamo iz dolgih sprehodov, hirbolazenja ali hladnega Atlantika, neizmerno vesela, ko ga spet zagledam na parkirišču.

Pogosto spite zunaj urejenih kampov. Na kaj moramo biti pozorni, ko iščemo kotičke pod soncem, kjer lahko legalno prespimo v bivalnem vozilu?

Večinoma spim zunaj urejenih kampov. Vse potrebno – vodo, praznjenje wc-ja, pralnico perila – najdem na poti, elektrike pa imam vedno dovolj. Za take stvari si pomagam z različnimi aplikacijami, kjer ostali popotniki pustijo svoje komentarje o neki lokaciji ali storitvi. To velikokrat pride zelo prav. Ko kampiraš na “divje”, moraš biti pozoren na mesta, kjer je to izrecno prepovedano in označeno z opozorilnimi znaki. Paziš seveda tudi, da s svojim vozilom ne zapreš kakšne poti. In če, tako kot jaz, izbirate odročne, makadamske, luknjaste ceste, prej preverite vreme, da vas ob vračanju ne preseneti blato. Pomembno je dodati, da po kampiranju pazimo, da za nami ne ostane nič! Prostor uporabimo, ne da bi ga spremenili ali onesnažili.

Vlomi v avtodome niso redkost, poleg odtujitev lastnine pa preglavice povzroča tudi škoda na vozilu. Se vam je kaj takšnega že kdaj zgodilo? Kako se zaščitite pred tovrstnimi morebitnimi nevšečnostmi?

Na srečo do česar takšnega še ni prišlo. Ko me ni v vanu, sta psa zagotovo najboljša varnost. Ko vozilo pustimo samo, pa izberem dobro vidno mesto, kjer se zamenja veliko ljudi in ne neke zakotne ulice. Seveda nikoli ne veš zagotovo ali je mesto varno, zato vzamem vredne stvari s seboj, dodatno zaklenem in otežim delo nepridipravom.

Ko takole potuješ, spoznaš tudi, da svet ni tako slab. Ljudje so vedno pripravljeni pomagati. In divjina, še tako temna, ponoči polna najrazličnejših glasov, je pogosto veliko bolj varna kot poseljeni kotički sveta.

Z vami torej potujeta tudi dva kužka, drugega ste posvojili na poti v Maroku, kjer ste delali v zavetišču za živali. Povejte nam več o tej izkušnji …

Tako je, Maroko sem obiskala že večkrat, saj me je vedno nekaj vleklo nazaj. Kultura, jezik, barvitost mest, začimbe, keramika, sončni dnevi, Atlantik in topli pozdravi domačinov. Dve leti nazaj sem tam preživela tudi nekaj mesecev, kjer sem delala v zavetišču blizu Tamraghta, Morocco Animal Aid.

Delo s psi me je vedno veselilo in to ni bil moj prvi obisk, oziroma prostovoljno delo v takšnem zavetišču. Na podoben način sem preživela nekaj časa tudi v Gvatemali in Indiji. Tako sem spoznala psa Tagina, ime je dobil po tradicionalni maroški jedi v glineni posodi, ki jo nadvse obožujem in rada tudi pripravljam. Med moji prvimi dnevi v Maroku je bil sprejet kot mladiček, njegove zelene oči so ujele mojo pozornost in takoj sem vedela, da je nekaj posebnega. Med prostim časom sva se družila, vzela sem ga iz zavetišča na sprehode do mesta, plaže, v svoje naročje in se zaljubila.

Dogodek, ki bi ga izpostavila, se je zgodil na dan, ko sem odhajala domov – na letališče. Tagine, takrat imenovan še Bebe, je pobegnil iz ograde zavetišča in me čakal pred vrati hiše, kjer sem bivala. Takrat sem mu obljubila, da ga, ko bo to mogoče, pridem iskat, mu sama ponudim dom ali najdem nekoga, ki bi ga vzel za svojega. In res, leto kasneje sva se ponovno srečala in od takrat je z mano in mojo psičko Indi.

.

Zdi se mi vredno omeniti, kako pomembno nalogo opravljajo ti ljudje, ki rešujejo poškodovane, bolne živali, jih sterilizirajo in nekaj vrnejo na ulice, da se število uličnih psov ne bi večalo. So izjemna dobrobit skupnosti in zgled, kako ravnati in sobivati z njimi, saj v Maroku psi niso najbolj priljubljeni. Njihov strah izvira delno tudi iz njihove kulture in jih pogosto pobijajo ali zastrupljajo. Biti del take ekipe in organizacije navdihuje, izpopolnjuje, spremeni tako življenja teh izjemnih bitij kot nas samih. Kljub temu, da si prekrit z dlakami, iztrebki in ostalo umazanijo, je taka izkušnja polna ljubezni, hvaležnosti ter novih spoznanstev in prijateljstev.

Tukaj, v Grčiji, bom nekaj časa preživela v zavetišču na Kreti, nazaj grede pa v Bosni predala en kup podarjenih stvari, pasje hrane, odej, ki so jih darovali ljudje v Sloveniji. Van smo do zadnjega kotička napolnili tudi za maroško zavetišče na moji prejšnji poti. Tukaj bi se rada zahvalila vsem vpletenim, prijateljem in popolnim neznancem, spet sem bila presenečena nad odzivom, izkazanim zaupanjem, količino, pomočjo pri prevozu … Na še več takih sodelovanj!

Kako je življenje na kolesih všeč Indi in Taginu?

Sprva me je skrbelo, kako bosta prenašala pot, ampak po njunem obnašanju bi rekla, da zelo uživata in sta srečna. Pred vožnjo se vedno odpravimo na sprehod, se igramo, opravita svoje in nato vožnjo zelo dobro prenašata. Tagine večino časa prespi, Indi pa rada opazuje okolico in opozarja na mačke. Tudi van jima je zelo ljub. Na parkirišču, polnem vozil, ga takoj prepoznata in nestrpno čakata, da odprem vrata, saj vedno tekmujeta, kdo bo prvi skočil noter.

Ima potovanje s kužkom kakšne omejitve?

Seveda, še vedno je veliko krajev, kjer psi niso zaželeni. Takih krajev se izogibamo, ker na splošno raje preživljamo čas v naravi. Pozorna sem tudi na vročino, saj je Indi ne prenaša ravno najbolje. Zato se na daljšo pot odpravimo zgodaj zjutraj ali zvečer, kar pa se ne dogaja pogosto, saj dnevno ne prevozimo veliko. Ko skočim v trgovino ali na surf, brez težav počakata in čuvata van. Takrat poskrbim, da imata dovolj vode, da je van v senci, odprem okna ali celo vključim ventilator.

Ste imeli na poti tudi kakšno nenavadno izkušnjo?

Nenavadne izkušnje se na takih potovanjih dogajajo dnevno, dotaknejo se me, ker verjamem, da v življenju ni naključij. Ena izmed mnogih je, ko sem v Španiji z vanom ostala v mivki in je vse to opazil neznanec. Odšel je po svoje štirikolesno vozilo in me potegnil ven. Kasneje sva ugotovila, da govoriva isti jezik in prihajava iz krajev, ki sta med sabo oddaljena le 20 kilometrov.

Pa tale iz Maroka, ko sem na dolgočasni cesti, kjer zagotovo pol ure nisem srečala drugega vozila, pobrala domačinko, ki je bila namenjena na tržnico v bližjo vasico. Tudi sama sem potrebovala novo zalogo hrane, zato sva se skupaj odpravili po dišečih stojnicah. Želela je, da okusim tamkajšnje jedi, napitke, spoznala sem vse domačine, prodajalce in se počutila zelo dobrodošlo.

.

Pa zgodba iz Portugalske, ko je na odročni plaži poleg mojega vana parkiral fant, ki raziskuje in nabira kristale. Te zbiram in obožujem tudi jaz. Povabil me je na “lov”, kjer sem se naučila veliko novega in našla čudovite primerke kristalov. Skupaj sva raziskala še zapuščene španske vasice v okolici, odkrila naravne tople grelce in spletla lepo prijateljstvo.

Na Portugalskem sem imela tudi manjšo težavo z vanom, zato je pome prišla avtovleka. Voznik je očitno prepoznal mojo zaskrbljenost in na poti do avtomehanične delavnice poklical svojo ženo, ki je pripravila obrok. Nista govorila angleško, ampak smo se vse razumeli in veliko smejali, kar je pregnalo moj stres.

V Maroku sem spoznala tudi čudovit par iz Nemčije, s katerim smo se družili v mestu Fez. Kasneje smo se nenačrtovano srečali še kar dvakrat in se podružili tudi v modrem mestu Chefchaoen. Lahko bi še naštevala, veliko nenavadnih zgodb se mi je zgodilo tudi, ko sem potovala z nahrbtnikom. So lep spomin na ljudi, kraje in čudeže, ki se dogajajo okoli nas.

Kako si financirate svoje poti – iz prihrankov ali lahko delate na daljavo, oziroma v državah, ki jih obiskujete?

Med svojimi potovanji sem delala kot prostovoljka, take organizacije ti vedno priskrbijo streho nad glavo, hrano ter obilo priložnosti za druženje in spoznavanje novih ljudi, kulture, okolice. Tako je finančno lažje ostati dlje na enem mestu. Zdaj, ko potujem z vanom, pa živim od prihrankov in se vračam nazaj v Slovenijo, kjer me čaka delo, stranke. Način potovanja z nahrbtnikom je bila odlična šola, kako malo zares potrebujem za preživetje, zato je tudi trenuten stil zelo skromen, minimalističen. Kar ne pomeni, da si kdaj pa kdaj ne privoščim kave ali lokalnega kosila zunaj, ampak redko in takrat z večjim užitkom. Moj glavni strošek sta gorivo in hrana, kar na koncu res ne znaša veliko.

Ste tudi velika ljubiteljica joge. Kje po svetu ste se že udeležili joga kampov in izobraževanj in kakšne izkušnje so bile to? Katere od destinacij, ki ste jih že obiskali, bi priporočili ljubiteljem prakse joge?

Že vrsto let me zanimajo različne tehnike sproščanja telesa, umiritve uma, boljšega počutja, alternativnih oblik zdravljenja in življenja. Vse se je začelo, ko sem pri vseh različnih tehnikah opazovala svojega dedka in po srednji šoli odkrila, da želim nadaljevati njegovo zgodbo. Zdelo se mi je, da lahko največ izvem v državah ter od domačinov, ki to znanje prenašajo s seboj že mnoga leta. Ker je to pomenilo tudi potovanje in odkrivanje sveta, sem se vsega še bolj veselila.

Tako sem obiskala Indijo, kjer sem nekaj časa preživela tudi v Ashramu, na Šrilanki spoznala Ajurvedo, na Tajskem njihovo tradicionalno masažo in se izpopolnila v kiropraktiki. V Gvatemali sem opravila 200-urni tečaj za učitelja joge. Opravljenih imam tudi veliko drugih šolanj in masažnih tehnik. Te pridejo prav tudi na poti, kjer sem vedno presenečena, ko mi popolni neznanci s tako velikim veseljem zaupajo svoje telo kar na travi med vani.

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Zdaj že poznate eno – tagine! Zelo ljubi so mi tudi grški girosi, tajski pad thai pa mehiški tacosi. In indijska masala ter roti kruh s popečenim česnom. Bi lahko še naštevala!

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom, sploh tistim, ki bi se na pot radi podali sami, pa še nekoliko omahujejo?

Življenje je prekratko, da bi odlašali, prelagali svoje želje in iskali izgovore, da bomo nekaj storili, ko bomo zamenjali službo, ko bodo otroci veliki, ko bomo šli v pokoj …

Vse je mogoče, če smo vztrajni in naša sreča je odvisna od nas samih. Strahovi in dvomi nas držijo v varnem balončku, ampak pomembno je tvegati in izkusiti stvari. Le tako spoznamo, koliko balončkov smo zmožni počiti in kako še lepše in polnejše je lahko življenje.

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja v solo izvedbi? 

Najprej pomislim na svobodo, ki mi jo dajejo moja potovanje in kaj vse sem pripravljena narediti, se odpovedati za ta občutek. In pa, kako pomembno je, da poslušam sebe, svoje srce, želje, ideje, pa naj bodo še tako nore. Spoznala sem, kako zares srečna sem v divjini in kako malo potrebujem. Kako lep je svet! Odkar potujem z vanom me pogosto prevzame neopisljiv občutek sreče, ko bi najraje potočila par solz in se hkrati smejala in skakala od veselja.

Kam vas bo odneslo v prihodnje?

Že dolgo me kliče Afrika, prevoziti si želim vzhodni del vse do Južne Afrike. Nisem še dodelala načrta, verjetno pa bo za to pot potrebno vozilo s štirikolesnim pogonom. Trenutno si ne predstavljam, da bi se morala posloviti od svojega vana, ampak kot pravijo – ne moremo pričakovati novih stvari, če ne naredimo prostora zanje.

HITRIH 6

Najljubša država: Zahodna Papua
Najljubše mesto: Atitlan jezero v Gvatemali
Najljubša plaža: Praia do Amado, Portugalska
Najljubša kulinarika: azijska
Naljubši način transporta: moj van
Najljubši jezik: jezik Berberov iz Maroka imenovan Tamazigh

FOTO: Pija Bizjan/osebni arhiv

Piji, Indi in Taginu na njihovih dogodivščinah lahko sledite tudi na Instagramu – TU @pija.bizjan. 

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini? Ali pa veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih? Bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Par, ki že 3 leta živi v avtodomu: Svet ni tako črn, kot ga nekateri predstavljajo #INTERVJU

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Popolno potovanje v 2020: Kam bi morali na dopust glede na vaše astrološko znamenje?

Ali v mislih že pakirate kovčke, pa še ne veste, kam bi šli? Morda pa je popolno potovanje za vas že zapisano v zvezdah. Malo za šalo in malo zares.  

Oven (21. marec–19. april): Popolno potovanje mora dvigniti utrip

Ovne je res težko dohajati, saj jih vodi ognjeno rdeč planet Mars. In zato tudi ovnom odgovarjajo destinacije, ki so fizično zahtevne, adrenalinske. Popolno potovanje za ovne je tako denimo Patagonija. Treking ob vznožju Andov, po deževnih gozdovih in gorah Čila in Argentine … In v objemu divje narave. Morda pa jih bo premamil Veliki kanjon, eden najbolj znanih narodnih parkov ZDA, ki ga je urezala reka Kolorado. Oven je pač neutruden in zato mora tudi na dopustu vedno nekaj početi. Četudi gre samo na morje, mora tam nekaj početi: plavati, deskati kolesariti, plezati … In tudi to bo zanj ok.

Bik (20. april–20. maj): V zelene dežele

Biki so zemeljsko znamenje, zato vedno iščejo stik z naravo. In ravno zato je popolno potovanje za bike Irska. Dežela, ki je vedno zelena. Dobra alternativa je tudi veliki francoski kanjon Verdon. To je največja soteska v Franciji, ob kateri leži čudovito modro jezero Lac de Sainte Croix. To je pravi raj za športne navdušence, za pohodništvo, kajak, rafting, windsurfing … Bik obožuje tudi Italijo, kjer uživa v njeni zgodovini, umetnosti in, kar je najpomembnejše, v dobrih kulinaričnih specialitetah. Super mu bo tudi kjerkoli na kampiranju. Ali pa na domačem terenu, na Pohorju.

Dvojčka (21. maj–20. junij): Samo da niso ves čas na enem mestu

Odločitve v zadnjem hipu in malce popotniške akcije gredo tudi z roko v roki z dvojčki. In včasih je na njihovih potovanjih zato tudi lepo, pa tudi malo manj popolno. Ampak to je povsem normalno za dualnost tega znamenja. Dvojčki obožujejspremembe, zato je za njih najboljši dopust tisti, ki je sestavljen iz več različnih lokacij. Ker ne komplicirajo preveč, si znajo povsod narediti tako, da se dobro počutijo, tudi če nastanitev ni ravno po njihovih merilih. In na potovanjih radi spoznavajo nove ljudi. Letos jih zvezde vodijo na Japonsko ali pa na raziskovanje zanimive Krete.

Rak (21. junij–22. julij): Popolno potovanje vključuje rajske plaže

Temu znamenju gospoduje luna, ki ga vodi k vodi – na morske dogodivščine. In ker bo letos sonce luna prekrila kar šestkrat, je to prav posebno leto za rake. Poslušajte notranji klic in se odpravite v vodo. Kličejo vas rajske plaže Filiponov, Polinezije, Bahamov, Havajev, Maldivov … Zelo zadovoljni pa bodo tudi v toplicah, ker imajo radi vlago in toploto. Pa morda kakšno nežno masašo, toplo kopel, kjer ni pretirane gneče …

Lev (23. julij–22. avgust): Na sonce in vročino

To znamenje je pod okriljem Sonca in zato levi vedno zažarijo, kjer koli so. Še raje pa imajo, da obiščejo žareče dežele. Bolj je toplo, boljše je! Več je sonca, več ima lev energije. Na dopustu ga ne motijo niti stopinje okrog 40. Morda jih bo letos premamila Kuba ali pa bližja Egipt in Tunizija. Kamorkoli že, samo da bo veliko sonca. Tega je veliko za leve tudi na vedno sončnem Hvaru.

Devica (23. avgust–22. september): Vse dobro preuči in načrtuje

Device so zelo orgnizirane in pozorne na detajle. In imajo rade tudi potovanje popolnoma načrtovano. Dobro se bodo počutile na agencijskem aranžmaju. So analitiki, ki proučijo možnosti in se šele nato odločijo, kaj je zanje popolno potovanje. Rade si vse zapišejo in prekalkulirajo. No, v veliko pomoč so jim lahko tudi mamljive in cenovno ugodne first minute ponudbe. In katera devica se ne bi branila dobro zorganiziranega potovanja na čudovite portugalske otoke, na Azore?

Tehtnica (23. sepember–22. oktober): V romantična in umetniška mesta

Tehtnice obožujejo vse, kar je lepo, saj je njihov vlada Venera. In kaj je lahko bolj primerno zanje, kot potovanje v Italijo, recimo v Benetke ali Rim. Ali čudovit Pariz. Tam bodo potešile svoje hrepenjenje po lepoti in ljubezni. Zelo jim bo všeč pa tudi centralna Azija, Hiva, Samarkand in Taškend v Uzbekistanu. Občudovale bodo impresivno arhitekturo, umetniška dela in čudovite bazarje. Ker imajo tehtnice rade tudi glasbo in družabne večere, bodo zelo zadovoljne z obiskom Dubrovniških letnih iger ali pa morda kakšnega koncerta v Puli in nato skoka do morje.

Škorpijon (23. oktober–21. november): V vulkansko deželo

Škorpijoni so eno bolj misterioznih in intenzivnih znamenj. Radi imajo adrenalin in situacije, ko se morajo znajti sami. Radi preizkušajo svoje meje. Obožujejo recimo izlete v divjino, pohode po novih poteh. Popolno potovanje za njih je Islandija. Ker jim vlada Pluton, planet ledu in skal, jih privlači njena prvinska in vulkanska pokrajina z gejzirji. Kot vodno znamenje pa uživajo tudi kjerkoli je voda.

Strelec (22. november–21. december): Na avanturo življenja

Vlada jim kralj vseh planetov, Jupiter. In tudi strelci imajo radi svet okoli pod sebe pod nadzorom. So rojeni vodje in tudi raziskovalci. Letos je zanje popolno potovanje divja avantura po divjini Mongolije. Jahanje konj s pogledi na gore in vulkane. Šotorjenje ob tabornem ognju v sibirski tajgi in puščavi. Obisk budističnih samostanov. Neskončne širne planjave Mongolije in safari na kamelah po sipinah puščave Gobi.

Kozorog (22. december–19. januar): V gore

Kam pa njih vodijo poti? Zelo radi gredo in zrejo v gore, saj imajo radi hladnejše podnebje. Morda bodo letos obiskali Dolomite ali Švico. Ali pa se odpravili kar na treking v Himalajo. Naravnost uživali bodo v Butanu, edini državi na svetu, ki svoje blagostanje meri s stopnjo sreče vseh ljudi. V deželi, kjer budizem pomeni način življenja. Morda samo na takšnem potovanju ne bodo ves čas razmišljali o delu in pomembnih stvareh.

Vodnar (20. januar–18. februar): Na samotni otok

Vodnarji so radi del skupine, še raje pa njen vodja. Tudi ko so na potovanju, bodo najbolj srečni, če bodo nekomu lahko pomagali. Morda bodo najbolj srečni, če bodo šli na kakšno prostovoljsko misijo na obalo Karibov. Njihova najljubša smer za dopust so turistično manj oblegani otoki. In tudi bolj divji kampi.

Ribi (19. februar – 20.marec): Popolno potovanje je mistično

Ribe so mistiki, najbolj duhovni in vizionarski med vsemi znamenji. Morje kjerkoli je ponavadi njihova najljubša izbira. Voda jim namreč daje moč in energijo. Ob večernih sprehodih na obali bodo najlažje sledili svoji intuiciji. Njihovo popolno potovanje jih bo letos vodilo v mistično Indijo. Do svete reke Ganges, ki simbolizira življenje, smrt in ponovno rojstvo. In obvezno obisk središča hinduizma v Varanasiju.

Svoj čas pa bodo morda poleg raziskovanja bogate indijske dediščine in utripa dežele nasprotij doživeli tudi v ašramu. Prvi obiskovalci Indije pa bodo najbolj uživali v Kerali, deželi bogov.

Foto: Pixabay

Preberite še: Top 20 popotniških destinacij za 2020 po izboru ekipe Vandraj

Vam še ni dovolj idej? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Razglednica s Krete: Iz kopalk v bundo

Vsaka dogodivščina ima svoj začetek in tudi svoj konec. Moje pohajkovanje po Kreti je napisalo zadnje poglavje in ponovno začenjam obračati vsakodnevne liste v deželici na sončni strani Alp. No ja. Stvar, ki jo trenutno najbolj pogrešam je sonce in še enkrat sonce. In vsekakor se ni lahko vživeti v jakne, debele nogavice in tople radiatorje, medtem ko sem še nekaj dni nazaj veselo skakala v kopalkah na plaži. In namesto ledene kave si zdaj nalijem skodelico vročega čaja. A kako že pravijo? Človek je vzdržljivo bitje in se navadi marsičesa.

Kreta mi je dala veliko

Čas, ki sem ga preživela na tem čudovitem grškem otoku, je neprecenljiva izkušnja. Kot da bi vesolje vedelo, česa si želim in kaj potrebujem. Medtem ko se je moja hiška iz kock pred odhodom porušila, imam danes ogromno bogatega materiala za gradnjo nove. Prepustila sem se toku in ta me je peljal do nepozabnih zalivov, do nepozabne vasice Azogyres, zabavnega preživljanja časa v taverni, prehojenih poti, predvsem pa do ljudi, ki so naredili moj postanek na Kreti izjemno vesel in pozitiven.

–> Preberi še: Vse Barbarine razglednice s Krete

Včasih se ljudje premalokrat zavedamo, kako malo je potrebno, da je človek vesel in izpolnjen. Kakorkoli že obrnemo zemeljske zakonitosti, pridemo do tega, je denar sveta vladar. Da, življenje je precej lažje, ko ti ni potrebno gledati katere artikle si boš danes lahko privoščil za kosilo. Ampak mislim, da je največje bogastvo mirna duša, občutek, da si sprejet in ljubljen in pa seveda dobri in pozitivni ljudje.

Moram priznati, da pri preskoku iz Grčije v Slovenijo nisem začutila le spremembe v temperaturi, temveč tudi v vzdušju. Ves ta čas na Kreti sem bila seveda zavita v vato, ki me je varovala pred slovensko ihto in večnim prelaganjem odgovornosti na druge ljudi, kar je v Sloveniji postal že nacionalni šport. Da ne govorim o iskrenosti, spletkarstvih in večnemu jamranju. Dejstvo je, da idealnega kraja za življenje ni. Kamorkoli človek zavije, pa naj si bo na prvi pogled še tako rajsko, ta raj čez nekaj časa dobi podobo vsakodnevne realnosti. Ampak glede na to, da je bila moja vsakodnevna realnost na Kreti odnos s pozitivnimi ljudmi, s katerimi se je dalo dogovoriti prav vse, se doma v Sloveniji velikokrat vprašam, ali je z mano kaj narobe. Vendar ko ponovno stopim v stik z ljudmi, ki verjamemo, da je marsikaj mogoče, ko se z njimi nasmejim do solz ali zavijem v hribe, vem, da sem doma.

Potovanje ti da več kot semester na univerzi

Lepo se je potepati po svetu. Pomisli, kaj vse se ti lahko zgodi že na enem samem potovanju. In koliko novega vidiš, spoznaš in se naučiš. Navsezadnje tudi o samem sebi. Potrebno je le odpreti oči, spakirati in se občasno umakniti iz vsakodnevne rutine. Potovanja prijajo tudi takrat, ko se ti zdi, da ne gre več naprej. Menim, da je z nekoliko daljšim potovanjem zase naredimo več kot pa z enim semestrom na fakulteti, kjer na predmetniku ni socialnih veščin ter mreženja, spoznavanja raznolikosti kultur, sprejemanja drugačnosti in znanje, kako se umiriti, uživati ter preprosto živeti življenje.

–> Preberi še: Ko sem na poti sama, me življenje največ nauči

Foto: Barbara Kuhar

Razglednica s Krete: Kako je mogoče, da se je vse to in še več dogajalo v mali grški vasici Azogyres

Ko sporočim prijatelju v domovini, da se odpravljam na vodeno turo po vasi, se mi je začel smejati. »Si v eni mali vasi in ti greš na turo po njej? Le kaj ti pa lahko zraven koz, ovc in oljk še pokažejo?«  Tudi sama sem se spraševala in kaj kmalu dobila zabaven odgovor. Lucky, lastnik Alfa Kafeniona, v katerem sem se specializirala za Sofijine omlete in grške solate, ni samo gostinec, ampak rojen pripovedovalec zgodb.  Če boš kdaj hodil po teh krajih, naj te pot obvezno zanese v Azogyres in zgodbe bodo vrele ena za drugo. Tudi jaz jih imam nekaj na zalogi in v spominu. Ob tem se najde še kakšen predlog za popoldanske ali celodnevne izlete, ki mi niso pobegnili.

Kreta je bila nekoč raj za hipije

Kreta je bila nekoč zatočišče hipijev. Mir in ljubezen sta odmevali na plažah, v jamah in kjer koli so se hipiji počutili sprejete in dobrodošle. Še danes je na Kreti mogoče spoznati stare hipije, ki ne bijejo bitko s časom. Več hipijevskega življenja je mogoče izkusiti še na sosednjem otoku Gavdosu, ki je med drugim tudi najjužnejša točka Evrope. Bili pa so tudi v vasi Azogyres.  Danes je kotiček imenovan »Waterfalls«, kjer je imaš priložnost ob žuborenju vode in divje narave brati knjigo na viseči mreži. Nekoč je bil ta kraj veliko bolj divji, saj so prirejali divje hipijevske zabave. Seveda so hipiji za higieno poskrbeli, da so se tam tudi umivali in se posušili na prijetnem soncu. Za nekatere tradicionalne Grke je bilo to preveč. Zato je eden od domačinov, ki je imel nekega dne vse golote in razvrata dovolj, na njihovo mesto odpravil kar z orožjem in pričel streljati v zrak. To je pač eden izmed načinov, kako Krečani rešujejo težave.

99 očetov in jamski svet

Tradicija in vera v Grčiji zasedata med ljudmi prav posebno mesto. V vasi Azogyres pa so nadvse ponosni, da so se v 14. stoletju v ta kraj zatekli tako imenovani sveti očetje in bilo jih je 99. Ti so bili vdani verniki iz Turčije, ki so imeli nadnaravo moč zdravljenja ljudi. Svoj čas so po večini preživeli v molitvi, meditaciji in se popolnoma posvetili bogu. Njihov vodja je bil Janez Puščavnik. Ko so občutili, da ljudje od njih zahtevajo preveč in, da vrste bolnih postajajo predolge,  so zapustili Turčijo in se odpravili v smeri Krete. In mesto so našli v vasici Azogyres. Tukaj so nekaj časa preživeli v samostanu, ki ga še vedno lahko obiščeš. Energijski strokovnjaki pravijo, da je tam zelo dobra energija. Če vprašaš mene, mislim, da je dobra energija po vsej vasi. Ampak skupinica se je odločila sledeče. Ko bo vodja umrl, bodo vsi skupaj umrli naenkrat. In to se je tudi zgodilo. Po novici, da je Janez Puščavnik umrl, se je preostalih 98 korenjakov podalo v eno  izmed številnih jam v okolici Azogyresa in tam tudi umrlo. Danes si del jame lahko ogledaš.  Ampak pozor. V jami naj bi živelo 99 golobov, ki odajajo ne ravno prijetne vonjave v zaprtem prostoru, hkrati pa je velika verjetnost, da ti bo kakšen kakec padel tudi na glavo. Kako že? Pa saj to prinaša denar.  V vasi je prav tako mogoče zaslediti mogočno platano, pod katero so se hladili očetje. In legenda pravi, da ko bo platana, ki s svojimi vejami, ki se oblikujejo v obliki križa, naredila 99 križev, umrla. Vaščani mislijo, da je njen konec že zelo blizu.

Pridelava oljčnega olja za lenuhe

Grška mitologija pravi, da se lahko ljudje za oljko zahvalijo le Ateni.  Ta je bila boj s Pozejdonom, kdo bo mestu Atene dal ime. Pozejdon je Atenčanom ponudil vodnjak s slano vodo, Atena pa oljčno vejico. Izbrali so oljko in tako so Atene dobile ime po boginji modrosti in s tem tudi oljko. Modri pa so tudi lastniki oljčnih nasadov na Kreti, ki krasijo celoten otok. Pod mogočnimi drevesi, lahko po celem otoku vidimo tudi črne mreže, ki jih v času nabiranja porazgrnejo pod drevesi. Nekateri plodove s silo spravijo na mrežo, tisti ta pravi Grki, pa počakajo,  da vsi sami padejo na tla, ko je čas za to. Zakaj bi se mučili, ko pa mama narava lahko sama poskrbi za delo. Med tem pa je Grkovo edino delo le opazovanje, pitje frapeja, mogoče tudi kakšne rakije. Kot pravi Lucky, prav tako lastnik oljk, ki se prodajajo huje kot na dražbi. »Več oljk kot imaš, več veljaš«. Ker sledi tradiciji in je zelo tradicionalen fant, raje gleda, kako plodovi padajo na tla in kako nastaja pravo tradicionalno olje, čeprav s strani znanosti po kakovosti nekoliko slabše. Ampak, zakaj bi se človek mučil in zapravljal čas po nepotrebnem?

Skozi kanjon Anidri do plaže Anidri

Kot sem že pisala, je Kreta vsekakor destinacija za pohodnike, saj pohodniških poti, kanjonov in sotesk res ne zmanjka. Čudovita pot, ki se vije iz Azogyresa, te popelje do sosednje vasi Anidri. Tam je vsekakor obvezen postanek v taverni Sto Scolio, kar pomeni, v šoli, saj je stavba nekoč res bila vaška šola. Če si gurman in še posebej navdušenec nad dobro in še boljšo grško hrano, je to obvezna postojanka na poti. Meni je napisan na tabli in to je to.  Le nekaj jedi je na dnevnem meniju, vendar te pričarajo nebesa na zemlji. Verjetno bi si prste obliznila tudi kakšna nadzemeljska bitja.  Taverna pričara romantično vzdušje ob sončnem zahodu, saj ima terasa filmski razgled. Čeprav je s polnim trebuščkom težko hoditi, pa se lahko iz vasi Anidri spustiš po kanjonu Anidri vse do prelepe in meni sanjske plaže, kjer preživljam veliko popoldnevov.  Sicer dvourna pot brez postankov, ponuja čudovite razglede, divjo naravo, opoj Mediterana v zraku, po želji veselje za brbončice ter na koncu največjo nagrado, skok v morje.

Če želiš se več zgodb in dogodivščin iz vasi, predlagam, da zaviješ na sledečo povezavo. Morda pa naslednjič tudi ti zaviješ do tega bisera sredi ničesar.

Razglednica s Krete: Kako deluje grozdna terapija na Kreti

Ljudje, ki delamo v turizmu, smo vedno bolj ozaveščeni, da so zgodbe tiste, ki pritegnejo obiskovalce. Že dolgo ne štejejo več le urejena soba in hrana ob uri, temveč doživetja, ki bi jih ljudje radi izkusili v času potovanja oziroma počitnic. Slovenija ima več kot odličen potencial. Veliko kreativnih nadobudnežev zna to že zelo dobro izkoriščati v svoj prid, nekateri se temu še privajajo.

V Grčiji me je vedno navduševalo, kako znajo domačini iz vsake malenkosti narediti velik bum in ga tudi prodati za dober denar. Naj bodo to kamni iz antike, doline in jame, ki našim ne segajo do kolen ali zelišča zapakirana v lepe vrečke z napisom Iz našega vrta, kljub temu, da so kupljene v supermarketu.

wp_20160917_09_50_59_pro

Kako se lotiti grozdne terapije

Trenutno se nahajam v majhni gorski vasici na jugu Krete, kjer sem bila nekaj dni priča tako imenovani grozdni terapiji. Ta se je teden dni izvajala pod budnim očesom doktorja grozdne terapije, ki ima za to tudi certifikat. Če si vinogradnik in potrebuješ delovno silo za naslednje leto in bi ob enem še rad zaslužil kakšen evro, nadaljuj z branjem.

Ideja ja zelo preprosta. V Sloveniji smatramo trgatev kot za prijetno druženje in nazdravljanje z obiralci. Da ne omenjam vse hrane, ki je za ta dan pripravljena. Biti del trgatve in izkusiti veselo doživetje za veliko večino Slovencev ni tako zelo nedostopno. Sedaj pa si predstavljaj, da prihajaš na primer iz severa Norveške ali Irske. Ljudje, ki prihajajo z dežel, kjer vinska trta ne uspeva ravno najbolje, lahko to doživijo samo v filmu ali morda v kakšnem romanu, ki se odvija v Toskani.

Opiši svojo vas kot edinstveno na svetu. Ne pozabi poudariti naravnih lepot ter domačnosti in preprostosti lokalnih ljudi. Preživiljanje časa v naravi in misliti le na grozdje na trti, deluje za udeležence grozdne terapije zelo pomirjujoče. Saj vsi vemo, kako stresno je naše življenje in kaj vse nam lahko pripomore, da stres oblažimo. Verjeli ali ne, tudi grozdje.

Če imaš vinograd, se okliči za doktorja grozdne terapije. Kakšnemu oblikovalcu se priporočaj, da oblikuje tudi certifikat in ga obesi okvirjenega na vidno mesto. Za doktorja se lahko okličeš tudi sam. Pomembno je le, da znaš držati škarje v roki in ljudem pokazati, kako se obira grozdje. Če nimaš lastnega vinograda naj te ne skrbi. Dogovori se s kom, ki ga ima. Tako to gre tu na Kreti.

Obiranju vsak dan dodaj še kakšen ogled, pohod, degustacijo in ne pozabi na prosti dan. Ukvarjaj se z obiralci, bodi to kar si, daj jim dobro hrano in uspeh bo zagotovljen. Zadovoljstvo se bo rodilo na obeh straneh. Obiralci se bodo sprostili, naužili narave in dobre hrane, ti boš pa imel pobrano grozdje in še nekaj ekstra evričev v žepu.

Nazaj v čas naših dedkov in babic

Moram priznati, da je tudi name imela terapija, ki sem se je nepričakovano udeležila, zelo dober vpliv. Že kot otrok sem sanjala, da bi stiskala grozdje z bosimi nogami kot to počnejo v kakšnih romantičnih filmih. Ne samo, da sem občutila kako je, ko se ti po nogah cedi sladki grozdni sok, ampak je bilo v zraku tudi veliko smeha in dobre volje. Grška glasba nam je dajala ritem, mi pa smo veselo tacali po grozdju.

img_0319

Čez nekaj mesecev bodo tropine in nekaj malega soka postale rakija. Žganje, ki je na Kreti bolj priljubljeno kot pa ouzo. Le malo kdo na otoku še proizvaja rakijo na tako zelo tradicionalen način, katerega postopka smo bili deležni tudi mi. Torej, še en nasvet. Pojdi v čas naših dedkov in babic ter stvari naredi čim bolj tradicionalne in izvirne. Ljudje imajo to radi. Še posebej, ko pridemo v drugo deželo in želimo izvedeti čim več o kulturi, s katero smo obdani. Preprosto. In takšen naj bo tudi program – preprosto preprost.

PREBERI še Barbarino prvo razglednico s Krete // Čim prej osvoji mantro siga siga

Pentacon

Razglednica s Krete: Čim prej osvoji mantro siga siga

Naša Barbara se je z enosmerno vozovnico odpravila na Kreto, kdaj se vrača, ne ve, se nam bo pa vsak teden javila z dogodivščinami, ki jih doživlja. 

Zagotovo Kreta ni eden tistih otokov, kjer najameš avto ali motor, ter ga prečešeš po dolgem in po čez v enem tednu počitnikovanja. Razdalje tega žal ne omogočajo. Sicer sem to vedela že pred odhodom, a sem se kljub temu odpravila do znanca v Mostah, ki izvira iz Krete, da bi ga povprašala, kam naj zavijem.

Odgovor je izstrelil kot iz jasnega. “Pojdi na zahod v pokrajino Hanija. Pa ne zato, ker od tam izviram, ampak, ker je to najlepši del Krete. Je divji, morje kristalno čisto in omogoča, da se vidljivost prebije tudi do 30 metrov globine. Ima gore, lepo naravo, odlično hrano, zaspane vasice in večina turistov, ki obišče ta del je podobnih tebi. Z nahrbtnikom na rami in gojzari na nogah.” In odločitev je padla. Grem v Hanjo, z enosmerno karto v žepu in družbo za en teden.

14348808_10153943981852291_139681547_n

S počasi, počasi nisem imela težav

Prej kot si v glavi urediš kotiček za grško logiko in vsakdanjik, lažje bo. Kar pomeni, da obrate našega načina življenja zmanjšaš na minimum in če se le da, neukrotljive živce pospraviš nekam na stran. Preprosto si vzameš čas, ki v Grčije teče precej počasneje. “Siga siga” naj bo glavna mantra, kar pomeni, počasi, počasi. Prišla ti bo zelo prav na primer med čakanjem na avto v poslovalnici rent-a-carja, ob posedanju v tavernah, na blagajni v trgovini, popoldanski siesti in še marsikje.

Moram priznati, da s poglavjem siga siga nikoli nisem imela večjih težav in da je to eden razlogov, zakaj se vedno znova in znova vračam v deželo sonca in najboljšega paradižnika na svetu. Kljub temu, da toaletni papir ne roma v straniščno školjko, ampak v koš, ki stoji zraven, da je lahko že zgodaj zjutraj pogovor z Grkom zelo glasen, ker mu nekaj tvojih besed ni ravno najbolj po godu, je Grčija destinacija, kjer skorajda ne moreš pihniti mimo.

Po tem ko sva vijugali po grških cestah, obiskovali plaže, potešili prvo lakoto po več kot odlični grški hrani, sva pristali na jugu Krete. Po nekaj dnevih posedanja, lenarjenja in vnosa (pre)velike količine hrane, o kateri sanjam vsakič, ko nisem tam, je napočil čas za tridnevno miganje. To je odlična ideja za vse, ki se odpravljate na ta del Krete in ki vam ni le do ležanja na plaži.

14341410_10153943980957291_2116888932_n

Čarobne vasice za tiste, ki se potrudijo

“Če boš na Kreti, obišči sotesko Samarija,” so bile besede drugega Kretčana, ki živi v Ljubljani. In sva šli. Avto sva pustili na parkirišču v Omalosu, nabasali nahrbtnik z nujnimi stvarmi za tri dni, zamenjali sandale za pohodniške čevlje ter se odpravili po 17 kilometrski poti proti morju. Ker sva padli pod grški vpliv, se nama iz postelje ni uspelo prikobacati zgodaj. In zato seveda soteske nisva imeli le za sebe, kot sva načrtovali. Le zakaj bi človek vstal ob 6. uri, ko je zunaj še popolna tema in odšel v mir in spokojno naravo. Če je pa tako sladko še malo zaspat in potem opazovati druge turiste, kako se valijo po soteski v sandalih, popolnim make up-om, selfie palcami in utrujenimi nogami po nekaj zavojih. Ob vsem tem so nama družbo delale tudi divje koze in ciprese, ki so preživele kar nekaj stoletij in ki so jih nekoč uporabljali za gradnjo palače v Knososu. In te niti malo niso podobne našim, ki jih uporabljamo, da utrdimo dober odnos s sosedom in dodobra začrtamo mejo.

Po petih urah hoje nama je uspelo priti do Agije Rumeli. To je zaspana vasica, do katere lahko pridemo samo peš ali z ladjo. In po dolgem in vročem sprehodu v zares lepem kanjonu, ni lepšega kot hladen Mythos po grlu in skok v kristalno morje. Iz Agije Rumeli sva se z ladjo odpeljali do Sfakje. Vse te vasice so edinstvene, saj do njih pridejo samo tisti, ki morajo za to vložiti nekaj potovalne energije. In pozor. Sfakja je kraj za vse gurmane! In seveda za vse romantike, saj so vse taverne nanizane s pogledom na morje in čarobno atmosfero.

Naslednje jutro nama je bila budilka ponovno nastavljena zelo zgodaj, a tokrat sva ji prisluhnili. Čakala naju je namreč triurna pot iz Sfakje do Loutroja po soncu, ki se je z vmesnimi postanki raztegnila na šesturno hojo. Kako ne, ko pa so na poti rajske plaže. In pohodniški dan je bil videti nekako takole. Pol ure hoje, ko pogled in um pritegne turkizno modra plaža. Čevlji dol, oblačila dol in skok v vodo. Uživanje na plaži. Obleka gor, čevlji gor in tako sva ponovili vajo vsaj še petkrat do Loutroja.

14341854_10153943986882291_1788647788_n

Po strelih na poroki spet v sotesko

Loutro je še ena majhna vasica z veliko dušo in prikupnimi kotički ter zabavnimi domačini. Tam ni velikih hotelov in obiskovalcev z živo florescentnimi zapestnicami okrog zapestja, ampak oči razveselijo majhni in prikupni penzioni ter gostje, ki si želijo nekaj več. Iz Loutroja, ki naju je očaral, sva se z ladjo odpravili nazaj do Agije Rumeli, kjer sva noč preživeli v znamenju velike grške poroke. Le kako naj bi človek spal, ko pa streli pokajo vse do šestih zjutraj. Mimogrede, moški na Kreti ni moški, če nima vsaj enega kosa orožja, ki pri hiši ni samo z namenom kratkočasenja na porokah.

Ker sva si sotesko zares želeli občutiti v miru, nama je to tudi uspelo. Ob pol sedmih sva zavili po poti navzgor, uživali v tišini in prisluhnili le lepoti in čaru narave. Po treh urah je sledil šov. Le peščica je takšnih, ki se po kanjonu namreč odpravimo tudi navzgor. Po navadi skupine hodijo le navzdol in se potem z ladjo in avtobusom zapeljejo do izhodišča. Midve sva zaradi hoje navzgor postali turistična atrakcija dneva. Ljudje so se nama smejali in iz oči sva jima razbrali misli… ”Kaj pa tema dvema ni jasno, da hodita gor” Dobivali sva aplavze, ljudje so bili zaskrbljeni, če sva v redu in ali rabiva pomoč. In, ne. Ne gre za težak vzpon, ampak za veliko maso ljudi, ki pač v življenju ne hodijo veliko.

Karkoli v življenju že počnemo ali ne počnemo, ne glede na to od kod prihajamo in kdo smo, menim, da nam je vsem skupno, da si želimo biti srečni in nasmejani. Kreta je vsekakor kraj, kjer lahko najdeš srečo ter nasmejane trenutke. In prepričana sem, da jih je pred mano še veliko.

14349179_10153943983192291_215073479_n

14316064_10153943983022291_1501810292_o

14329247_10153943984297291_1265295063_o

 

14341783_10153943984957291_1710314276_n

14339810_10153943986692291_262682224_o

Fotografije: Klavdija Leskovar

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.