Velika planina: na nočno sankanje in dišeče štruklje!

Tudi Velika planina je dočakala obilno snežno odejo, ki je pokrajino ovila v idilično mehkobo. Zakaj je to odlična ideja za izlet? Ker vam ne bo dolgčas, pa tudi razgled bo krasen!

Velika planina je očarljiva v vseh letnih časih. Zdaj, ko smo končno dočakali konkretno snežno odejo, pa so odprli tudi smučarske proge! V smučarskih zavojih boste lahko uživali vsak dan. Prva nihalka vas na planino odpelje ob 8. uri, smučarske naprave so odprte od 8:30 do 15:30. Zadnja nihalka v dolino pa odpelje ob 17. uri.

Za celodnevno smučarsko vozovnico oz. vozovnico za nočno sankanje boste odrasli odšteli 21 evrov, otroci 12 evrov, družine pa 50 evrov! Vozovnica vključuje tudi povratno vožnjo z nihalko.

Sankanje pod zvezdnatim nebom

Ta četrtek, petek in soboto pa organizirajo nočno sankanje, kjer vas od 17. ure dalje čaka spust po 2,5 kilometrov dolgi, razsvetljeni progi!

Za nočno sankanje je zaradi omejitve oseb na sankališču obvezna predhodna najava (booking@velikaplanina.si, 01/8327 258), prav tako lahko tudi sani rezervirate pri njih. Izposoja sani v času nočnega sankanja stane 7 evrov.

S krpljami na idiličen sprehod med pastirske koče

Krplje so odličen zimski pripomoček za hojo po Veliki planini. Priporočamo sprehod po poti od zgornje postaje nihalke do Zelenega roba, ter naprej po pastirskem naselju med idilično zasneženimi kočami. Krplje si lahko vsak dan sposodite na zgornji postaji nihalke. Cena izposoje krpelj je 10 evrov na dan. Palic ne izposojajo, zato ne pozabite svojih.

Na omamne štruklje, dišečo enolončnico in vroč čaj z rumom

In kje se lahko okrepčate? Vsak dan je odprta gostilna Zeleni rob, kjer se lahko posladkate s štruklji, planinskimi enolončnicami in drugimi domačimi dobrotami. Na zgornji postaji nihalke pa vas pričaka okrepčevalnica Skodla, kjer se lahko z novo zimsko ponudbo pogrejete ob kaminu. Obe okrepčevalnici sta odprti tudi v času nočnega sankanja.

IDEJA ZA PODALJŠAN ODDIH: Slovenia Eco resort – doživite glamping hiške pod Veliko planino! (KLIK NA PONUDBO)

FOTO: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Ideja za zimski izlet z otroki: Belopeška jezera

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Soriška planina: vonj po raju med Gorenjsko in Primorsko

Soriška planina se skriva v osrčju Julijskih Alp, na meji med Gorenjsko in Primorsko. Ujamete jo med vožnjo po panoramski cesti med Bohinjem in Tolminom in je vsekakor vredna postanka. Tudi večdnevnega.

V objemu bujnih gozdov Jelovice in na robu mogočnih Julijskih Alp se na nadmorski višini od 1287m do 1550m bohoti lepotica med planinami – Soriška planina. Ste jo že obiskali? Imamo kup idej, zakaj jo morate dodati na seznam krajev, ki jih velja videti še v tem življenju. Za začetek že zaradi vedno široko nasmejane ekipe ljudi, ki skrbi za goste planine!

Soriška planina ponuja številne aktivnosti skozi vse leto. Pozimi na smučišču obratuje pet naprav – otroška vlečnica Lucija, tri vlečnice in dvosedežnica Lajnar. Poleg alpskega smučanja na desetih kilometrih prog obiskovalci lahko uživajo v turnem smučanju, teku na smučeh na urejenih progah po gozdovih Jelovice, sankanju, krpljanju in zimskem pohodništvu po okoliških vrhovih.

In kaj se na planini obeta v toplejšem delu leta? Marsikaj! 

Soriška planina, kadar na njej ni smučarjev, postane še večji raj za pohodnike

Soriška planina je raj za pohodnike, pa tudi kolesarje, padalce in druge ljubitelje lepih razgledov. Soriška planina je idealno izhodišče za številne krajše in daljše izlete. S parkirišča pod Brunarico se lahko po nezahtevnih poteh odpravite na bližnje vrhove s prelepimi razgledi. Recimo na Dravh (1548 m) in Lajnar (1549 m), Slatnik (1609 m), do Možica (1603 m) in še naprej do Šavnika (1516 m).

Izkušenejši pohodniki se lahko odpravite še dlje proti zahodu, preko Vrha Bače do Koble (1450 m) in morda celo do Črne prsti (1792 m) . Pohodne poti se odpirajo tudi na vzhod, preko Danjarske planine na 1679 m visok razgledni Altemaver in še naprej do koče na Ratitovcu (1667 m).

Po poteh stare Rapalske meje

Soriška planina skozi vse leto ponuja številne aktivnosti. Čudovite razglede na Julijske Alpe in okoliške vrhove pa lahko združite z zgodovino in se podate na edinstven izlet po poteh stare Rapalske meje.

Čez vrhove Soriške planine je včasih potekala stara meja – Rapalska meja, ki je zaznamovala življenje domačinov in od matične domovine odrezala skoraj tretjino Slovencev. Na tematski turistični poti si lahko ogledate mnogo ostankov italijanskega sistema obrambnih utrdb – Alpskega zidu, dobro ohranjene kasarne, mulatjere in opazovalne kupole.

Vodeni ogledi Rapalske meje se pričnejo na parkirišču zraven gostišča Brunarica na Soriški planini (1287m). Do vrha Lajnarja (1549 m) se pripeljete z dvosedežnico Lajnar, nato pa z ogledom vojaških objektov in utrdb nadaljujete po utrjenih mulatjerah do vrhov Slatnika, kasarne na Koru in litoželezne opazovalnice na Možicu. Med prijetnim sprehodom s prelepimi razgledi tako spoznamo zgodbe preteklosti in življenje ljudi na meji. Priporočamo pohodne čevlje in opremo, pot traja 2,5 ure in ni preveč naporna. Informacije in rezervacije vodenih tur: info@soriska-planina.si.

Gorsko in cestno kolesarstvo

Soriška planina je drugi najvišji cestni alpski prelaz v Sloveniji. V poletni sezoni se cestni kolesarji lahko do Soriške planine povzpnejo iz treh strani; preko Železnikov in Sorice iz osrednje Slovenije, iz Primorske strani preko Podbrda in Petrovega Brda ter preko Bohinjske Bistrice iz Gorenjske.

Razgiban teren Soriške planine ponuja zanimive in privlačne turne poti tudi za gorske kolesarje. Po starih vojaških mulatjerah se lahko izkušeni kolesarji odpravite do vrhov Šavnika, Možica pa vse do Baškega Sedla. Ena izmed najlepših poti v gorskem spustu vodi iz vrha Lajnarja preko Kovc do Podbrda, v času poletne sezone pa je urejena tudi tekmovalna proga Žvau. Do vrha Lajnarja je možen dostop z dvosedežnico Lajnar. Preko Soriške planine vodi tudi slovenska turnokolesarska pot. Žig poti se nahaja v gostišču Brunarica ob parkirišču.

Lajnar: ajdovi štruklji, ki jih sanjamo še danes

Na Soriški planini, tik ob začetku smučišča, najdete nov Penzion in gostišče Lajnar. Čudovit gorski ambient skriva tudi povsem nove in lične sobe s pogledom na okoliške vrhove in gozdove Jelovice. V pritličju pa omamno diši iz restavracije, ki je odprta tudi za zunanje goste. In ko smo že omenili zagnano mlado ekipo, ki ceni prav vsakega gosta, ne moremo mimo Polone Golije, ki skrbi za razvoj planinske ponudbe Alp Venture zgodbe. Tako nadaljuje družinsko tradicijo in se bori proti temu, da bi planino prevzeli tuji lastniki. In težko se takšna pripadnost kraju in njegovemu razvoju ne bi poznala. Soriška planina resnično ima dušo!

Polono boste verjetno srečali v penzionu Lajnar, kjer toplo priporočamo, da ne preskočite ajdovih štrukljev z orehi! Srčno ekipo, ki stoji za zgodbo, ki jo piše planina, lahko spoznate tudi v spodnjem posnetku.

 

Na Soriško planino s kamperjem ali šotorom!

Kaj pa večdnevni oddih? Na Soriški planini – na višini 1277 m – najdete tudi urejen manjši kamp in avtokamp. V kampu so na voljo manjše sanitarije s tuši in prostorom za pomivanje posode, pitna voda, mogoč je priklop na elektriko in uporaba wi-fija pri gostišču Lajnar.

Sorica, rojstna vas slikarja Ivana Groharja

Pet kilometrov od smučišča se pod Soriško planino skriva vas Sorica. Sorica je največkrat snemana slovenska vas, saj so jo za naravno kuliso uporabili kar v štirih slovenskih filmih. Katerih? Lucija, Pastirci, Ljubezen nam je vsem v pogubo in Cvetje v jeseni!

Sorica pa je znana tudi kot rojstni kraj enega največjih slovenskih slikarjev Ivana Groharja. Tu lahko obiščete Groharjevo rojstno hišo s spominsko zbirko, etnografskim muzejem, galerijo in likovno/glasbeno delavnico. Na vzpetini nad vasico stoji tudi baročna cerkvica s slikami Janeza Šubica in Ivana Groharja, ki je prav tako vredna obiska. Življenje slikarja Groharja lahko pobližje spoznate tudi med pohodom po urejeni in z rumenimi kažipoti označeni Groharjevi poti.

Gostišče Tolc, razvajanje pri Primožu Pintarju

Sorica ni tako zaspan kraj, kot je morda videti na prvi pogled. Primož Pintar je domačin, ki pravi, da je treba turistom najprej nekaj ponuditi, pa bodo našli še tako skrite kraje. Na domači kmetiji pri Tolc je tako storil prav to. Odprl je gostišče s posteljami in kuhinjo ter vinsko kletjo, od koder diši po domačem in lokalnem.

Na domačiji, ki se je prvotno imenovala Tolz, in katere začetki segajo v leto 1293, imajo tudi ekološko kmetijo. Hrana, ki jo postreže, tako sledi konceptu sezonsko, lokalno in domače. Kuhajo predvsem iz sestavin, ki jih pridelajo na svoji kmetiji ali pa jih kupijo od lokalnih dobaviteljev. Da pa gre pri njih tudi za kuhinjo na višji ravni, vam bo jasno že na prvi pogled, preden jo sploh zavohate in ponudite brbončicam!

“Sorško domače – malo drugače” se glasi slogan, pod katerim ustvarjajo v Gostišču Tolc. In vsekakor priporočamo, da se oglasite na kosilu, če ne kar na podaljšanem oddihu v idilični vasici.

FOTO: Maja Fister

PREBERITE ŠE: BLED in top 10 idej za malo drugačno dogodivščino

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

The Times o Sloveniji: Krpljanje na Pokljuki med top zimskimi doživetji

Časnik The Times je objavil članek 30 najboljših zimskih doživetij (30 great winter adventures) in na drugo mesto uvrstil obisk Slovenije in krpljanje v zimski idili.

Krpljanje na Pokljuki navdušilo The Times

Britanski časnik The Times je objavil članek z lestvico 30 najboljših zimskih doživetij in postavil “krpljanje v Sloveniji” na drugo mesto. Na prvem mestu je zimsko kolesarjenje na Finskem.

Po mnenju Richarda Mellorja je obisk pomrznjenega Blejskega jezera pozimi še posebej očarljiv, kot posebno doživetje pa je izpostavil krpljanje, ki je mogoče v zasneženih gozdovih na Pokljuki v Triglavskem narodnem parku.

Odlična promocija Slovenije

Naslovno fotografijo članka je krasila zimska podoba Bleda. Kot poroča STO, The Times na vseh platformah – tiskani, mobilni, spletni, digitalni tablični računalnik in družbeni mediji dosega več kot milijon in pol dnevnih bralcev, kar je torej odličen doseg za promocijo naše dežele.

Foto: Shutterstock

Preberite še:

Slovenija med top 7 najvarnejšimi državami za potovanja v letu 2019

Lonely Planet: Slovenija med top 10 destinacijami, vrednimi obiska v 2019

To je 10 najsrečnejših držav na svetu! Kje je Slovenija?

Smučanje: Naj se snežna zabava prične!

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.