Kopališče Kolezija praznuje: jutranje plavanje danes in jutri le 1 evro!

Kopališče Kolezija vstopa v 5. leto delovanja, zato vam v sredo in četrtek, 10. in 11. julija, nudijo ugodnejše plavanje.

Kopališče Kolezija v sredo in četrtek, 10. in 11. julija ob rojstnem dnevu oziroma obletnici prenove nudi jutranje plavanje (do 8.30 ure) za samo 1 evro, za celodnevno vstopnico pa boste ta dva dneva odšteli 5 evrov. Cenik uporabe v vseh ostalih delih sezone najdete TU.

Prenovljeno Kolezijo so odprli 10. julija 2015. Kompleks zunanjih bazenov vključuje olimpijski in otroški bazen, čofotalnik, masažni bazen in ob-bazensko ploščad z lesenimi ležalnimi tribunami. Na voljo so tudi športno-rekreacijske površine z mizami za namizni tenis, košarkarskim igriščem ter igriščem za odbojko na mivki. Kopališče je brez arhitektonskih ovir, kar omogoča dostop tudi gibalno oviranim. Poleg notranjih so uredili tudi 36 zunanjih parkirnih mest, 12 parkirnih mest za enosledna vozila ter 109 parkirnih mest za kolesa.

Najstarejše urejeno mestno kopališče v Ljubljani

Kolezija je sicer najstarejše urejeno mestno kopališče v Ljubljani. Prvo kopališče je bilo na desnem bregu Gradaščice, kjer je bil tudi prvi mlin. Tako je bilo vse do leta 1878, ko je lastnica postala Občina Ljubljana. Takrat so se občinarji odločili, da kopališče prenovijo in obstoječe kopališče na nasprotnem bregu Gradaščice povežejo z objekti kolezijskega mlina.

Na prenovljenem kopališču so se meščani tako kopali od leta 1879. Kopališča so se z veliko hitrostjo v 19. stoletju širila na območju celotne Evrope, saj je meščanska družba takrat velik pomen pripisovala telesni higieni. Takratni meščani pa se na kopališče niso hodili le hladiti, temveč so velik pomen dajali druženju, igrali so karte in se žogali … V takratnem času je bil dopoldanski čas na kopališču Kolezija rezerviran za dame.

Foto: Sport-ljubljana.si

Ideja za romantičen večer: Film pod zvezdami 2019

Na Ljubljanskem gradu bo tudi to poletje filmsko obarvano, saj se vrača Film pod zvezdami. Od 11. julija do 3. avgusta vas vsak večer čaka ogled filmskih poslastic pod zvezdnim nebom. Vstopnice so že v prodaji.

Filmi bodo na sporedu vsak dan ob 21.30 uri. Predvajani bodo v izvornem jeziku s slovenskimi podnapisi; pri filmih, katerih jezik ni angleški, bodo podnapisi tudi v angleščini. Cena vstopnice znaša 5 evrov, za predpremiere in posebno projekcijo 6 evrov. Vstopnice so že v prodaji.

V primeru dežja ali slabe vremenske napovedi projekcija odpade. Nadomestna projekcija bo naslednji dan ob 21.30 uri v Kinodvoru. V primeru odpovedi predpremiere ali posebne projekcije bosta naslednji dan v Kinodvoru na sporedu dve nadomestni projekciji, ob 19. in 21.30 uri.

Filmsko poletje odpira film Ne bom več luzerka 

Filmski večeri se začnejo v četrtek, 11. julija, s prvencem Urše Menart Ne bom več luzerka, dobitnikom vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

Letošnji izbor so močno zaznamovale vélike ikone iz sveta filma, športa, glasbe, baleta in književnosti. V njem med drugim najdemo filme o enem največjih nogometašev vseh časov Diegu Maradoni, ameriškem plezalcu Alexu Honnoldu, filmskem avtorju Pedru Almodovarju, popularnih glasbenikih Freddieju Mercuryju in Eltonu Johnu, legendarnih opernih pevcih Marii Callas ter Lucianu Pavarottiju, ruskem baletniku Rudolfu Nurejevu in francoski pisateljici Sidonie-Gabrielle Colette.

Festivalske uspešnice

Kot vsako leto doslej na Filmu pod zvezdami predstavljajo tudi festivalske uspešnice. Dokumentarec Diego Maradona Asifa Kapadie (Amy) in avtobiografska oda filmski ustvarjalnosti Bolečina in slava (Dolor y gloria) Pedra Almodovarja na spored predpremierno prihajata naravnost s festivala v Cannesu.

Prikazali bodo tudi otvoritveni film letošnjega canskega festivala, zombi komedijo Mrtvi ne umirajo (The Dead Don’t Die) Jima Jarmuscha.

S Peugeotovo predpremiero biografskega dokumentarca Pavarotti bodo predstavili presunljiv in intimen portret legendarnega tenorja in enega najbolj priljubljenih opernih pevcev vseh časov, Luciana Pavarottija. Predpremierno bo na sporedu tudi Beli vran (The White Crow), biografska drama o velikem baletniku Rudolfu Nurejevu in njegovem prebegu na Zahod v režiji britanskega igralca Ralpha Fiennesa.

Uporabne povezave:

Foto: Kinodvor

Več kot 100 supov je po Ljubljanici zaveslalo za čistejšo reko

Poznate supanje? Stoječe veslanje na deski je vedno bolj priljubljen šport tudi pri nas. To nedeljo se je na ljubljanski Špici zbralo več kot sto ljubiteljev supanja. Ti so se podali do Zmajskega mostu, vmes pa pobrali tudi kakšno smet.

Kot so sporočili organizatorji dogodka z naslovom 100 supov na Ljubljanici, gre za množično okoljevarstveno druženje suparjev iz vse Slovenije, ki jim ni vseeno za onesnažene vode. #SUPportCleanWaters so zbrani pod imenom Bananaway. Po Ljubljanici so od Špice skupinsko odveslali do Zmajskega mosta – za čistejšo reko.

Cilj akcije je ljudi spodbuditi k razmisleku o prekomerni proizvodnji smeti. S tem pa želijo aktivirati suparje (in vse ostale), da med rekreacijo poberejo opažene smeti iz vode in tako spotoma naredijo še kaj dobrega za naravo.

Simbolično čiščenje nabrežja Ljubljanice je tudi povabilo suparjem, da se pridružijo podobnim akcijam na drugih lokacijah po Sloveniji. Minuli konec tedna so se za generalko suparji lotili že ogrevalnega čiščenja Ižice, ki je zelo zasmetena. Na Ljubljanici pa so podobno akcijo izpeljali že lani.

Objavil/a Bananaway dne Ponedeljek, 27. maj 2019

Na Ižici so med deset kilometrov dolgim spustom pobrali približno 50 kilogramov smeti in sprostili nekaj naravnih zamaškov.

Reka Ižica (ki jo nekateri imenujejo tudi Iščica) izvira v naselju Ig na Ljubljanskem barju in se izliva v reko Ljubljanico. Za supanje je izredno zanimiva, saj je ozka, vijugasta, zaraščena in neokrnjena.

“Ko smo se enkrat v začetku aprila odločili spoznati zgornji del reke, smo naleteli na toliko smeti, da jih nismo mogli več odnesti s seboj. Zato smo se odločili organizirati skupinski očiščevalni spust,” so opozorili člani Bananaway. Za njimi je še en uspešen projekt, tokratni spust po Ljubljanici.

“Zaveslali smo skozi Ljubljano in s tem poskusili razširiti pozornost nad onesnaževanjem voda ter aktivirati vse suparje, da med samo rekreacijo spotoma naredijo nekaj dobrega tudi za naravo,” so povedali pri Bananaway.

Objavil/a Bananaway dne Ponedeljek, 27. maj 2019

 

Foto: Bananaway

V Ljubljano junija prihaja Brina, festival džina (in recept za odličen džin koktajl)

Brina, ljubljanski festival džina, bo živahen pomladni utrip Ljubljane po novem obogatil 1. junija. Kje? V Križankah!

Brina, festival džina bo potekal od 12. do 24. ure, vstop na dogodek bo brezplačen, vsak obiskovalec pa bo prejel tudi ekskluzivni festivalski kozarec Polaris. Oblikovali in izdelali so ga v Steklarni Hrastnik za lastno blagovno znamko Hrastnik1860. Festival bo na enem mestu združil slovenske destilarje džina, vrhunske kuharske mojstre, strokovnjake s področja destiliranja in mešanja pijač, kulinarike in steklarstva ter seveda vse ljubitelje in poznavalce, ki vedo, da se pravi užitek skriva v majhni količini res dobrih stvari.

“Brina bo dogodek svetovljanskega značaja in bo predstavljala nov korak v razvoju kulinarične scene v Ljubljani in Sloveniji. Pri nas imamo enega najboljših brinov na svetu, imamo bogato tradicijo žganjekuhe, ki jo z vrhunskimi izdelki nadaljuje nova, kreativna generacija mladih destilarjev in tega potenciala ne smemo spregledati. Zato si Ljubljana zasluži takšen dogodek, ki naše mesto postavlja ob bok svetovnim prestolnicam in ki bo našim destilarjem nudil platfomo za predstavitev domači in tuji javnosti,” je ob pripravah na festival povedala Alma Kochavy, soustanoviteljica festivala.

Kakšen okus ima ljubljanski džin koktejl Brina?

Najava Brine, ki jo pripravlja izkušena ekipa Odprte kuhne ter Pivo & Burger Festa v partnerstvu s Turizmom Ljubljana z blagovno znamko Gourmet Ljubljana, je sprožila val navdušenja na družbenih medijih. Da bo čas do težko pričakovanega festivala hitreje minil, bo v izbranih ljubljanskih lokalih (As Aperitivo, EK Bistro, eVino, Fétiche Bar, Lepa Žoga, Magda, Pivnica Lajbah, Pop’s Place, TaBar, Tozd, Veganika in Vinoteka Movia) ves maj na voljo ljubljanski džin koktejl Brina. Tega je v čast Ljubljani zasnoval sommelier Gašper Čarman, direktor eVina.

“Navdih za Brina koktejl je kar naša lepa Ljubljana, ki ima pestro zgodovino in bogato izročilo, zato imajo lokalni in tradicionalni okusi pomembno vlogo v mešanici. Osnova je slovenski džin, ki ima močneje izražen okus brina. V receptu pa so tudi jabolka, tipična sestavina tradicionalne slovenske kuhinje. Očarljive ljubljanske ulice pripovedujejo starodavne zgodbe, a mesto nikakor ni zaspano – Ljubljana je mladostna in sveža, zato sta za svežino in kanček eksotike koktejlu Brina dodana limona in ingver, dozo mladostne nagajivosti pa mešanici doda rožnati FeverTree Aromatic tonik,” je koktejl Brina opisal Lior Kochavy, soustanovitelj festivala. In dodal, da si lahko koktejl Brina z ekskluzivnim festivalskim tonikom Fever-Tree lahko pripravite tudi doma.

Sestavine za ljubljanski džin koktajl Brina

30 ml slovenskega džina

30 ml ohlajenega ingverjevega čaja (v 1l vode pokuhajte 100 g ingverja, odcedite in ohladite)

30 ml jabolčnega soka

10 ml limoninega soka

80 ml Fever-Tree Aromatic tonika

zvita rezina limonine lupine

rezina rdečega jabolka

led

Priprava

– V mešalcu za koktejle dobro pretresite džin, ingverjev čaj ter jabolčni in limonin sok.

– Mešanico prelijte v kozarec, poln ledu.

– V kozarec dolijte Fever-Tree Aromatic tonik in dodajte rezino limone.

– Okrasite z rezino rdečega jabolka.

Ni za klavstrofobične: Bi spali v hotelu s kapsulami? Končno ga imamo tudi pri nas!

V Ljubljani smo končno dobili futurističen hotel s spalnimi kapsulami, po kakršnih slovijo Japonci.

V Ljubljani so odprli prenovljen Central hotel, ki navdušuje s posebnim dizajnom in konceptom. No, pa tudi razgled na Ljubljanski grad ni slab. Po čem je povsem drugačen od tega, kar smo poznali do zdaj? Njegova največja uspešnica so spalne kapsule. Pa tudi to, da nimajo običajnih ključev (ali kartic). Zamenjal jih je gostov pametni telefon.

Spanje v mini kapsulah, ki niso za klavstrofobične

Central hotel s svojo ponudbo in konceptom nagovarja vrednote nove generacije popotnikov. Prvič v Sloveniji obiskovalci lahko bivajo v spalnih kapsulah, ki se nahajajo v 7. nadstropju hotela. Tam poleg sodobnih sob najdete tudi prostor, kjer je 10 spalnih kapsul – futurističnih prostorov za bivanje.

V kapsulah se poleg udobnega ležišča nahaja televizija, radio, sef, ogledalo, LED zaslon, USB priključek in hitra Wi-Fi povezava, zunaj kapsul pa se gostje sproščajo v »lounge« prostoru za urbane glamperje.

Central hotel, hotel, kjer ni recepcije

Še eden ključnih unikatnih elementov hotela na Miklošičevi cesti, ki je na kožo pisan predvsem milenijcem, je mobilno podprta izkušnja za goste. Ti prijavo v hotel opravijo kar z mobilno aplikacijo, s pomočjo katere se tudi gibljejo po hotelu in komunicirajo z osebjem. Namesto do recepcije greste torej kar takoj v sobo, ki jo odklenete s pomočjo hotelske aplikacije na svojem pametnem telefonu.

V hotelu tako sploh več ni klasične funkcije recepcije, strežbe, portirstva in drugih ljudi, ki smo jih vajeni sicer. Za goste skrbi ekipa, ki ji rečejo Experience Team. Nov naziv, njihove naloge pa v resnici ostajajo enake.

V skladu z vedno večjim pomenom prijaznega odnosa do narave v hotelu ni plastičnih stekleničk in papirnega poslovanja. Gostje si za raziskovanje Ljubljane lahko izposodijo skiroje, v sobi pa jih čakata potovalna eko kavna skodelica in bidon, ki ju lahko odnesejo tudi domov.

Bo sedmo nadstropje nova vroča točka za Ljubljančane?

Ljubljana pa je s tem postala bogatejša tudi za nov prostor urbane kulture in druženja, tudi za tiste, ki ne spijo pri njih. Na sedmem nadstropju hotela se skrivata restavracija in terasa Rooftop@Central, ki navdušuje s pogledom na Ljubljanski grad. Na terasi se bohoti tudi grafit ljubljanskega zmaja, za katerim stoji ulični umetnik in ilustrator Maksim Azarkevič (njegova dela najdete tudi v sobah).

Tu hotelske goste čakajo zajtrk in neomejene količine kave. Urbana džungla nad Ljubljano, kjer je bar s teraso, ima potencial kotička za srečanja, »co-working« in sproščeno druženje. V popoldanskem in večernem času pa je odprt tudi za zunanje obiskovalce. Glede na njegov instagramabilen dizajn, obraščene stene in bar s fotogenično tropsko tapeto, ne dvomimo, da bo hitro postal vroča destinacija tudi za domačine.

Foto: Janez Marolt, Maja Fister, Marko Delbello Ocepek

PREBERITE ŠE:

11 kapsulnih hotelov, kjer ni prostora za klavstrofobijo

Ljubljana bo spet dišala po burgerjih in pivu

V prestolnico se vrača Pivo & Burger Fest! Priljubljeni kulinarični festival z razširjenim konceptom, ki izpostavlja spajanje piva in hrane.

V soboto in nedeljo, 6. in 7. aprila, bo v Ljubljani potekal prvi letošnji, sicer pa že 12. Pivo & Burger Fest. Eden najbolj priljubljenih kulinaričnih dogodkov v širši regiji bo na Pogačarjev trg prinesel več kot 200 različnih vrst piva. Pa tudi enega najbolj svežih in vznemirljivih gurmanskih trendov, spajanje piva s hrano.

Tokrat se burgerjem pridružujejo tudi ostale jedi

Del festivala bo letos namenjen tudi stojnicam z drugimi jedmi. Seveda pa bo osrednji kulinarični del še vedno pripadel sočnim burgerjem. Na raziskovanje novih kombinacij ter uživanje ob klasikah se bodo obiskovalci lahko podali v soboto, 6. aprila, med 11. in 23. uro ali v nedeljo, 7. aprila, med 11. in 21. uro.

Več kot 200 vrst piva!

Na pomladnem Pivo & Burger Festu bodo pivovarji in distributerji predstavili rekordno število različnih piv. Na festivalskem seznamu jih je tokrat več kot dvesto! »Zelo ponosni smo, da gre pri tej številki za večinoma domača, točena piva slovenskih pivovarjev, med njimi je tudi veliko novosti, ki jih bodo premierno predstavili prav na tem dogodku, ki je zares postal pravi praznik slovenskega pivovarstva,« je pred dogodkom dejal Lior Kochavy, idejni oče in soustanovitelj Pivo & Burger Festa.

Prihajajo fermentirana, nizkoalkoholna in starana piva

Danes, ko odlično kraft pivo in res dobre burgerje dobimo skoraj povsod, si je težko predstavljati, da so od prvega Pivo & Burger Festa minila šele štiri leta in pol. Približno toliko je minilo tudi od prvega zagona slovenskih kraft pivovarjev, kar pomeni, da se je scena šele dobro oblikovala ter da je prostora za razvoj in rast še ogromno. »Prihajajo fermentirana piva, pa nizkoalkoholna piva, ki jim kraft pristop k varjenju zagotavlja bogat, značilen okus. Prihajajo tri, štiri, celo šest let starana piva, ki zorijo v hrastovih, tudi češnjevih sodih. In prihaja spajanje piva s hrano. Bili bi res slepi, če tega kot organizatorji največjega tovrstnega dogodka v širši regiji ne bi opazili,« je trende na področju kraft pivovarstva povzel Lior Kochavy.

Novi kulinarični prijatelji

Burgerji seveda ostajajo odlični prijatelji bogati ponudbi piva, a to se res rado parčka tudi z mnogimi drugimi jedmi, od specialitet mednarodnih kuhinj do modernih krožnikov vrhunskih chefov in celo kremastih sladic.

Tako bodo obiskovalci poleg spajanja piva z burgerji lahko poskusili, kako čudovito gre pivo skupaj z neo bistro dobrotami (EK Bistro), kako se naravno fermentirana piva ujemajo s fermentirano hrano (Fermentstation), kaj izbrati kot pivsko spremljavo za mehiške prigrizke (El Patrón Tacos & Store), ob katerem pivu uživati ob posoških delikatesah (Narezki.si), kako s pravim pivom oplemenititi pivniške jedi (Pivnica Lajbah), kako s pivom ukrotiti najmočnejše čilije (Gorki Chili) in kako pivo poparčkati s slaščicami (Atelier Karim).

Ponudba burgerjev ostaja pestra in bogata

Obiskovalcem Pivo & Burger Festa bo tudi tokrat na voljo bogata festivalska knjižica s seznamom vseh piv ter nasveti o tem, kako jih spajati s hrano. Od tega, kaj popiti h krepkim jedem, s čim sprati ostre okuse in kaj legendarno paše k burger klasikam. Za slednje, pa čeprav bi jih ob bogati kreativnosti težko poimenovali klasični, bodo skrbeli 7Burger, Dnevni bar Pr’Mrtinet, FNX Caffe & Bistro, Hood Burger, Jack & Joe Steak and Burger Club, Kuhinja Krušič, Majmun, Mangoop Burgers’n’stuff, Organic Garden, Pop’s Place, Punkt, Gostilna in pivnica Stari pisker, Superhrust, Tokyo Piknik in Top Chef.

Foto: Pivo & Burger Fest

PREBERITE ŠE:

Opevana pica iz kislega testa, ki jo spečejo v minuti in pol

Ljubljana: Tako lahko ujamete brezplačen ogled arheoloških najdb pod Erjavčevo cesto

Vas zanima, kaj se skriva pod Erjavčevo cesto in kaj tam počnejo arheologi? Potem se lahko ta teden podate na brezlačen voden ogled aktualnih arheoloških raziskav ob izkopavanjih pri Maximarketu in Cankarjevi ploščadi. Javna vodstva potekajo ob sredah in sobotah, vse do 10. aprila 2019.

Sprehod z arheologi skozi antično preteklost Ljubljane

Arheologi na Erjavčevi cesti vsak dan odkrivajo nove podatke o antični preteklosti tega dela Ljubljane. Tokratne raziskave v strogem središču mesta so prava osvežitev, saj imamo možnost ponovnega vpogleda v Emono znotraj njenih obrambnih zidov.

Zadnje čase so arheologi raziskovali predvsem emonska pokopališča, ceste in obrambne naprave, v zadnjih dneh pa se posvečajo izkopavanjem ene izmed večstanovanjskih hiš, ki jo imenujejo insula XXXVII.

Pridružite se javnim vodstvom

Če vas zanima, kaj nam trenutno odkrite ostaline pripovedujejo o življenju v Emoni, se lahko pridružite vodstvom z arheologi na terenu:

  • v sredo, 3. aprila, ob 11. in 15.30 uri
  • v soboto, 6. aprila, ob 11. uri
  • v sredo, 10. aprila, ob 11. in 15.30 uri

Zbor udeležencev je na ploščadi pri spomeniku Ivana Cankarja, pri vhodu 2 v Cankarjev dom. Število obiskovalcev na vodstvu je zaradi varnosti omejeno na 15. Na vodstvo pridite primerno obuti, v primeru močnega dežja pa ogled izkopavanj odpade, o čemer vas bodo pravočasno obvestili na Facebook strani (Ne)odkrita arheologija Ljubljane.

Prijave so obvezne, zbirajo jih na naslovu prijava@mgml.si, ali pa jih pokličite na 01 24 12 506 in si tako zagotovite svoje mesto v skupini. Prijave zbirajo od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure oziroma do zapolnitve mest.

Foto: Matija Lukić/(Ne)odkrita arheologija Ljubljane

Erjavčeva cesta – najdba dneva: Čudovito okrašena koščena lasnica, ki jo je v 3. ali 4. stoletju n. št. nosila ena izmed…

Objavil/a (Ne)odkrita arheologija Ljubljane dne Torek, 26. marec 2019

Opevana pica iz kislega testa, ki jo spečejo v minuti in pol

Tokrat smo nove okuse preizkušali v ljubljanski piceriji trappa. Njihova glavna značilnost je kislo testo, takšno, ki so ga mesile že naše babice, preden ga je povozil industrijski kvas. 

Medtem ko smo v zadnjih nekaj letih doživeli preporod burgerjev, ki so se iz “manjvredne” hitre ulične hrane prekvalificirali v vrhunske kulinarične mojstrovine, se – kot kaže – zdaj podobno dogaja tudi picam.

Picerij v Sloveniji res ne manjka, a vsaka pica vendarle ni enako dobra pica. Tokrat smo preizkusili picerijo trappa na Viču v Ljubljani, kjer jih pečejo iz kislega testa z drožmi. Niso prvi, niti edini, so pa pokazali, da mislijo resno. Preden je prišel na police trgovin industrijski kvas, so naši predniki pekli kruh z drožmi, oziroma iz divjega kvasa. Kislo testo z drožmi pa se očitno končno vrača, saj je spet čedalje bolj priljubljeno. Zakaj je tako posebno?

Testo za pico, ki ne obleži v želodcu

Droži so povsem naravno vzhajalno sredstvo, ki vsebuje naravno prisotne kvasovke in mlečnokislinske bakterije, s katerim se pripravlja kislo testo. Zaradi svojih lastnosti ima številne prednosti za prebavo. Ena izmed njih je učinkovita razgradnja fitinske kisline, ki jo vsebujejo žita, kar zmanjša napihnjenost in prebavne motnje. Kislo testo se prebavlja počasneje, zato pomaga ohranjati stabilnejšo raven krvnega sladkorja. Je tudi prebiotik in pomaga podpirati zdravo črevesno floro.

Posebnost kislega testa je v tem, da ima svoj lastni okus. In to dobrega! V trappi uporabljajo lastni divji kvas, ki so ga sami vzgojili pred tremi leti. Hranijo ga dvakrat na dan z mešanico moke in vode v razmerju 1 : 1 : 1 (obstoječi kvas : voda : moka). In če bi ga radi vzgajali tudi sami doma, so pravi naslov, da vam o tem povejo kaj več.

Pica je popolna takrat, ko ji ničesar več ne moremo odvzeti

Skozi nov lokal so nas popeljali ustanovitelji trappe – Urška, Luka in Nejc, utečena ekipa, ki stoji že za Ludo, priljubljeno restavracijo v Ljubljani. Zaupali so nam nekaj skrivnosti najbolj opevanega načina priprave pic ta hip. Pa tudi recept zanjo (vam ga zaupamo na dnu članka)!

Kot nam je zaupal Luka, je dober picajolo nekaj podobnega kot dober sushi chef. Od njegovega znanja in kilometrine je odvisno, kako bo “odprl” testo, od tega pa, ali bodo na skorji majhni mehurčki ali ali bo ta lepo vzhajala … Pa vse ostalo tudi. Velik poudarek namenjajo skrbno izbranim sestavinam, ki jih večino uvozijo iz italijanskih dežel Apulije in Kampanje.

Njihov recept za odlične pice pa se ne skriva le v divjem kvasu in sestavinah iz italijanskih dežel. Urška, Luka in Nejc pravijo: “Pica je popolna takrat, ko ji ničesar več ne moremo odvzeti. Pravi izziv je uporabiti čim manj različnih sestavin in doseči večplastnost okusov, tekstur in temperature. Pomembno je, da gre za uravnotežen preplet slanosti in sladkosti, maščob in kisline, umamija in arom. Okusi morajo biti torej izraziti, a hkrati ne preveč intenzivni. Tako se pice in okusov ne nasitiš prehitro, obenem pa je tudi zadnji grižljaj še vedno lahek ter intenziven kot prvi,” so prepričani.

Pico spečejo v 1,5 do 2 minutah

Pice pečejo v zelo vroči vrtljivi italijanski peči na 430 stopinjah Celzija, pečena pa je v 1,5 do 2 minutah. Mimogrede, v trappi nas je pritegnil tudi interier, ki je delo industrijske oblikovalke Nuše Jelenec. Podobno kot v nekaterih picerijah, tudi tu lahko gostje opazujejo vsak korak priprave. V samem središču picerije namreč stoji krušna peč, ki ima vrtljivo dno. Vseh 12 pic, za kolikor je v njej prostora, lahko opazujete med vrtenjem, opazili pa boste, kako hitro se testo napihne – ja, to se ene tistih pic z visokim in hrustljavim robom, a tankim testom v sredini.

Pa okusi? Med drugim imajo priljubljeni klasiko in margerito, pa tuno (na kateri je surova tuna) in špargljevo s kremo iz tartufov ter pico z avtohtono kranjsko klobaso! Poleg rdečih in belih pic ponujajo tudi tapase (priporočamo rake iz peči in tatarski biftek!) in ekološko pridelana slovenska vina – pravijo, da je pivo ob pici lahko pretežko.

Ob trappi še trappica

Trappa ima sicer tudi mlajšo sestro, ki ni za posedanje v picerijah. Ta ne živi na Viču, ampak v središču Ljubljane in je za tiste, ki nimajo časa odsedeti med malico. Ime ji je trappica, v njej pa strežejo pomanjšane (in cenejše) različice pic iz enakega testa – njeno bistvo je, da jo vzamete s seboj ali pojeste stoje ob pultu.

RECEPT ZA TRAPPINO TESTO Z DROŽMI

Za testo:

– 570 g moke 00 (fino mleta, a močna)

– 350 g mrzle vode

– 50 g droži (divjega kvasa)

– 7 g soli

Navodilo za pripravo:

  1. V vodi raztopi droži ter med mešanjem postopoma dodaj moko. Dodaj sol. Gneti z mešalcem na nizki hitrosti ali ročno 12-15 minut, dokler testo ni zelo gladko in zelo prožno.
  2. Pokrij testo in ga pusti počivati vsaj 1 uro.
  3. Iz testa oblikuj 3 krogle in jih zapri v neprodušno posodo. Pazi, da se med seboj ne dotikajo. Naj počivajo 1 uro, nato jih pospravi za 12 ur oz čez noč v hladilnik. Iz hladilnika jih vzemi vsaj 6 ur preden oblikuješ svojo pico.
  4. Iz posode nežno vzemi testo in ga narahlo pomokaj. S prsti pritiskaj in stiskaj zrak iz sredine testa v rob. Razvleci testo tako, da z eno roko vlečeš testo, z drugo ga držiš pri miru. Ponavljaj, dokler pica ni enakomerno raztegnjena do cca 30 cm premera in je na sredini zelo tanka. Prestavi testo na pica lopar oz transferno ploščo.

FOTO: Maja Fister

PREBERITE ŠE:

Kulinarični sprehod po Ljubljani: Ko vam vrhunski chefi kuhajo v Mestni hiši, muzeju Iluzij ali na obzidju Ljubljanskega gradu

Kulinarični sprehod po Ljubljani: Ko vam vrhunski chefi kuhajo v Mestni hiši, muzeju Iluzij ali na obzidju Ljubljanskega gradu

Tokrat smo na Vandraj raziskovali kar domačo prestolnico in njene okuse. Šli smo kulinarični šesthodni sprehod Gourmet Ljubljana Crawl v sklopu dogodka European Food Summit, ki se je izkazal za vse drugo, kar bi si predstavljali.

Ko se srečata kultura in kulinarika

Bili smo v šestih kulturnih hramih in znamenitostih Ljubljane, ki so se spremenile v pop-up kulinarične postojanke Gourmet Ljubljana Crawl. Ste že kdaj jedli v muzeju? Pa v mestni hiši? Morda v galeriji? Mi smo!

Pa ne česarkoli. Na vsaki od šestih postojank so nas pričakali najboljši ljubljanski kuharski chefi in slovenski vinarji. Kje smo začeli?

Tabar v DobriVagi

Začeli smo v galeriji DobraVaga, kjer nas je s »pozdravom iz kuhinje« pričakal Jakob Pintar, glavni chef priljubljenega ljubljanskega tapas bara Tabar. Jakob je še pred kratkim svoje nože brusil v eni izmed restavracij svetovno znanega Gordona Ramsaya in izjemnega Joëla Robuchona. Za uvod nam je pripravil obetaven začetek – preizkusili smo njegov krompir s trakcom postrvi s čemažem in omako iz reducirane vode, v kateri je kuhal krompir ter ji počasi primešal bučno olje. Piko na I je jedi dodala postrvja koža s črnim česnom.

V DobriVagi, ki se skriva pod arkadami Plečnikove tržnice lahko na eni strani opazujete leni tok Ljubljanice, ki se vije skozi okno, na drugi pa razstavo z naslovom Sveže ribe. Ne, v resnici razstava nima nič z ribami – razen tega, da stoji v prostorih ljubljanske ribarnice. Stene krasijo dela svežih, še nikoli razstavljenih umetniških del. Vsekakor pa je bila riba vsaj na krožniku.

JB v Galeriji v srcu mesta

Pot smo nadaljevali do Galerije Kresija, kjer sta nas z drugo dodelano predjedjo pričakala Janez Bratovž (Restavracija JB), eden od stebrov slovenske vrhunske kulinarike, ki se mu je uspelo uvrstiti na referenčno San Pellegrinovo lestvico 100 najboljših restavracij sveta in njegov sin Tomaž. 

Pri JB smo preizkusili malancan, če želite jajčevec v vseh mogočih oblikah. Jedli smo juho, v kateri se je kuhal, v njej pa nas je čakal še pečen jajčevec z dimljenim pirejem (iz jajčevca, seveda!). Krožnik je sklenil še tanek in prosojen, rahlo sladast hrustek (ja, iz jajčevca!), ki nas je v tej obliki še najbolj navdušil. 

V galeriji, kjer sta kuhala, smo si ogledali še izjemno razstavo analognih ročno izdelanih črno-belih fotografij z naslovom Duh mesta, s Tihomirjem Pinterjem po stari Ljubljani.

V Muzej Iluzij na svinjsko obaro z možgani

Tretja postojanka nas je popeljala v Muzej Iluzij, kjer nas je pričakal Jorg Zupan iz Restavracije Atelje. Šušlja se, da mladi chef predstavlja enega največjih upov slovenske kulinarike. In že pogled na njegov krožnik je dal vedeti, da mu drznosti ne manjka.

Če bi nam že zjutraj na to kulinarično soboto kdo rekel, da bomo čez nekaj ur v Muzeju Iluzij jedli možgane, mu ne bi verjeli. A izkazalo se je, da je bil na koncu prav Jorgov krožnik tisti, ki je podrl največ predsodkov. Cilja na to, da je treba žival uporabiti v celoti in spoštovati vse, ne le njenih najbolj zaželenih delov.

Možgane je pripravil s kimčijem in čemaževo omako, ki smo jo lahko popivnali z domačim kruhom iz kislega testa. Med nami je bilo kar nekaj takšnih, ki smo možgane na svojem krožniku zagledali prvič in prav zanimivo je opazovati obraze, ki se iz nezaupanja spremenijo v pogled, ki kaže na to, da stvar sploh ni slaba! Daleč od tega.

Ker smo obedovali v pritličju Muzeja Iluzij, bi bilo škoda, če se ne bi povzpeli še v višja nadstropja. Muzej je odprt komaj kakšna tri leta in je eden najbolj zabavnih v mestu. V njem najdete različne tematske sobe, ki se bodo poigrale v vašimi sivimi celicami in kup ugank in zank.

V mestno hišo na glavno jed

Četrta postojanka je prinesla prvo glavno jed. V Mestni hiši nas je pričakal Igor Jagodic iz Restavracije Strelec, ki se pod taktirko Kaval Group že nekaj let ponaša z nazivom ene najbolj priljubljenih ljubljanskih restavracij. Pripravil je polenovko s kislim zeljem, ragujem iz belega fižola in kulnom. V atriju mestne hiše smo si ogledali še razstavo V naravo, ki predstavlja oljne slike velikih formatov Gregorja Pratnekerja.

In zdaj? Na Ljubljanski grad, seveda!

Ljubljanska kulinarična tura se mora seveda dvigniti tudi malo višje. Na Ljubljanski grad. Tam nam je pravo grajsko glavno jed pripravil Peter Kovač iz Restavracije Maxim, ki slovi po odličnih naravnih in okusnih receptih. Poleg osupljivih razgledov z grajskega obzidja na fotogenične ljubljanske ulice nas je tudi pošteno prepihalo, a improvizirana kuhinja na prostem je kljub neugodnim pogojem zdržala do konca.

Sklop toplih jedi smo sklenili s Kovačevim govejim consommejem, počasi pečeno telečjo kračo, praženim krompirjem in ocvrto fregolo s peno pečenega jabolka s čebulo.

Zadnje poglavje: Križanke in Odprta kuhna

Kulinarični pohod smo sklenili v ljubljanskih Križankah. S sladico kuharskega mojstra Mojmirja Šiftarja (Restavracija Evergreen), ki ga je kulinarični vodnik Gault&Millau letos razglasil za mladega talenta leta. Pripravil je panakoto iz bučnega olja, dodal korenčkovo kremo, gel črnega česna in kisa, kandiran svinjski jezik in ocvirto svinjsko kožico. Nenavadna sladica, ki nam je dala misliti.

Dogajanje je popestrila še Odprta kuhna, ki na tržnico prihaja drug teden, tokrat pa se je predpremierno predstavila v Križankah. Še malo, pa bo zadišalo po vsem mestu!

Foto: Maja Fister

Preberite še:

V Slovenijo prihajajo največja svetovna kuharska imena

LJUBLJANA: Ob dnevu vodnikov na brezplačno vodeno turo po prestolnici

Kdaj ste se nazadnje sprehodili po domači prestolnici in jo zares opazovali? Ljubljana skriva številne kotičke, ki pa jih domačini pogosto spregledamo. Bi šli na turo po mestu? Zdaj jo lahko ujamete brezplačno.

Mednarodnemu dnevu turističnih vodnikov se pridružuje tudi Turizem Ljubljana. 21. februarja prireja brezplačna vodena tematska ogleda mesta Zgodbe ljubljanskih mostov in Sprehod po Cankarjevi poti.

Zgodbe ljubljanskih mostov

Ljubljanica daje Ljubljani nezgrešljiv pečat s svojimi zanimivimi mostovi in slikovitimi nabrežji v starem mestnem jedru. Arhitekt Jože Plečnik je odločilno zaznamoval podobo mesta, ko je uredil rečne bregove v starem jedru Ljubljane. Ob reki je zasnoval tudi sprehajalne poti z drevoredi. Med njimi Trnovski pristan z vrbami žalujkami in stopničastim sprehajališčem. Ustvaril ali obnovil je tudi vrsto mostov na reki in njenih pritokih: od Trnovskega in Čevljarskega mostu do osrednjega, Tromostovja, ki zdaj prispevajo k edinstveni podobi Ljubljane.

Na vodenem ogledu se bodo obiskovalci sprehodili z vodnikom od Fabianijevega do Hradetskega mostu,spoznavali najnovejše in najstarejše mostove, njihovo zgodovino in arhitekturo. Spoznali bodo tudi življenje Ljubljančanov v preteklih stoletjih, ki je bilo tesno povezano z reko.

Ogled se začne ob 11. in 16. uri pod Fabianijevim mostom, traja pa dve uri.

Sprehod po Cankarjevi poti

Slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Cankar je v Ljubljani živel na številnih naslovih. Na vodenem literarnem ogledu je mogoče spoznati nekatere med njimi. Na turi se sprehodite mimo zgradb, kjer je pisatelj delal in živel, ter tako spoznate zgodbe in anekdote iz njegovega življenja in drugih pomembnih meščanov tistega časa.

Pot vodi do Poljanskega nasipa, Streliške ulice, Vodnikovega trga, čez Stari trg in Breg do Kongresnega trga, kjer je Cankar preživel zadnje dni svojega življenja. Konča se pred Narodno galerijo na Cankarjevi cesti, od koder je krenil sprevod ljudi, ki so se prišli poslovit od pisatelja.

Ogled se začne pri STIC na Krekovem trgu (ob 12. in 16. uri) in traja dve uri. 

Udeležba je brezplačna, morate pa se prijaviti

Udeležba na ogledih je brezplačna, a je število udeležencev omejeno, zato se je treba nanje prijaviti: za Zgodbe ljubljanskih mostov na TIC, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, po telefonu (01 306 12 15) ali po e-pošti: tic@visitljubljana.si. Za Sprehod po Cankarjevi Ljubljani pa na STIC, Krekov trg 10, po telefonu (01 306 45 75) ali po e-pošti: stic@visitljubljana.si.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

I, Wanderlista: Pustila službo, prihranke za hišo pa namenila za potovanje po Aziji #intervju

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.