TOP 5 IDEJ: Destinacije, kjer se poletje nikoli ne konča

Ljubite sonce in morje in vam je žal, da se poletje počasi zaključuje? Zbrali smo ideje za 5 top destinacij, kjer sonca in morja nikoli ne zmanjka in kjer se poletje nikoli ne konča.

Maldivi

Maldivi so sanjski zaradi svojih belih koralnih plaž, živahnega morskega življenja in svetlo zelenih palm. Spadajo med priljubljene poletne destinacije za poroke in medene tedne, čudoviti so tudi za obisk z otroki. Odkar so se odprli tudi za lokalni turizem, je obisk veliko cenejši in dostopnejši tudi tistim, ki jih ne mikajo luksuzni resorti.

Madeira

Madeira je zaradi svoje klime pravi plavajoči rajski vrt. Leži tisoč kilometrov od Lizbone, sredi oceana. Znana je po gostoljubnosti domačinov, živahnih mestecih in sladkem vinu. Idealna je za vse, ki ljubite lahkotno pohajkovanje, morski zrak, bogato in raznovrstno floro, živahne barve in sladke vonjave. Madeira spada med poletne destinacije, ki bodo zbudile vse vaše čute.

Sejšeli

Sejšeli niso samo letovišče s turkiznim morjem in belimi peščenimi plažami. Spadajo med poletne destinacije, ki so vredne obiska tudi zaradi znamenitosti in botaničnega vrta. Na otoku Mahe si lahko ogledate urni stolp, nekdanjo guvernerjevo palačo, ki je sedaj predsedniška rezidenca, Naravoslovni muzej, Državni zgodovinski muzej in botanični vrt. Na otoku Praslin obiščite narodni park Valle de Mai, ki je znan predvsem potem, da na njem raste unikatni morski kokos oziroma dvojni kokos, ki zori kar 30 let in ima obline ženskega telesa. Kako Sejšele doživite še ceneje, nam je zaupala Jasna Žaler Culiberg v intervjuju. 

Maroko (poletne destinacije)

Maroko je ena najbolj priljubljenih afriških destinacij med Slovenci, saj ponuja kup fotogeničnih znamenitosti in je v primerjavi z drugimi eksotičnimi destinacijami žepu še vedno precej prijazna. Stičišče kontrastov je mešanica arabske in berberske kulture, ki se prepleta z islamom. V Maroku boste ujeli vse od puščavske Sahare, vrhov Atlasa do obale Atlantika in Sredozemlja, ne manjka pa niti začimb in čaja, mošej in opečnatih kasb. Več o Maroku nam je zaupala Slovenka, ki je tam spoznala ljubezen svojega življenja, če ste ljubitelj Igre prestolov, pa si nujno preberite tole. 

Tulum, Mehika

Popotniki, ki želite namesto natrpanih plaž v Cancunu doživeti neokrnjeno mehiško lepoto, se morate pustiti do obale polotoka Yucatan do Tuluma. Ujet med Mehiko in karibskim morjem v sebi nosi ponosno zgodovino Majev, ki tam živijo še dandanes. V Tulumu boste lahko doživeli mehiško kulturo v vsej njeni polnosti in uživali v bogatih naravnih znamenitostih, od številnih čudovitih jam z globokimi bazeni do naravnih rezervatov za živali. Zanimiva je tudi za obisk z otroki. Res! Preberite Mehika z otroki: 12-dnevni potopis mamice Jasne s koristnimi nasveti.

 

Še dve dobri ideji sta Zanzibar in Kostarika. Seznam pa bi lahko podaljšali tudi
na Bali, Filipine in Tajsko!

 

Foto: Unsplash

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Maroko in nenavadni prizori, ki ste jim tam lahko priča

Pisan in živahen Maroko vas zagotovo ne bo pustil ravnodušnih. Tam boste videli marsikaj, česar niste vajeni doma. In takšna potovanja nam navadno najbolj ostanejo v spominu.

Od glasnega barantanja z lokalci v soukih za čudovite usnjene izdelke, preproge in keramiko, do okusne hrane (poskusite tajin!) in čudovitih riadov, kjer lahko prenočite. Maroko ponuja tudi puščavske izlete v Saharo, slikovite vožnje čez gorovje Atlas, surfanje v Atlantiku in obiske ikoničnih mošej ter medin. Kaj vas bo tam presenetilo?

Koze, ki plezajo po drevesih

Eden od bolj zabavnih prizorov Maroka so zagotovo plezalske koze. Te najdete na jugozahodu Maroka, tam, kjer rastejo arganova drevesa. Arganovo olje, ki ga pridelujejo Berberi, velja za eno najdražjih na svetu (in mimogrede, priporočamo, da si svojo kozmetično zalogo naredite točno tam). In prav po teh drevesih plezajo koze. Zaradi suhe klime so se prilagodile na malo drugačno prehrano. Jedo namreč prav arganove plodove.

Predelovanje usnja v golobjih iztrebkih

Mesto Fez slovi po predelavi živalskih kož v usnjene izdelke in to po naravnem postopku. Glavno vlogo pri tem ima raztopina z zelo močnim vonjem, v kateri kože namakajo in je iz golobjih iztrebkov ter govejega urina. V usnjarnah, ki si jih lahko tudi ogledate, nato za barvanje uporabijo žafran in druge naravne sestavine.

To je Maroko: Kamelje glave v soukih

Kamele so v Maroku pomemben način transporta – te lahko celo jahate na treku v Saharo. Poleg mleka, pa kamele uporabljajo tudi za meso. Zato ne bodite preveč šokirani, če boste pri uličnem mesarju na steni videli kakšno odsekano kameljo glavo.

Maroko in čudni načini transporta

Poleg kamel, Maročani osedlajo tudi osle, kolesa in motorje, na katere – podobno kot v južni Aziji – naložijo vse mogoče. Od treh otrok, ovc, hladilnikov, preprog … Podobne prizore lahko ujamete tudi na javnem prevozu, ko so avtobusi prepolni in se ljudje posedejo kar na njegovo streho.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Slovenci in Slovenija skozi oči Japonke Kei #INTERVJU

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Par, ki že 3 leta živi v avtodomu: Svet ni tako črn, kot ga nekateri predstavljajo #INTERVJU

Nastja Rajar, Rok Tomšič in Šnofka od oktobra 2020 živijo v Potujočem brlogu, avtodomu, s katerim raziskujejo svet. V tem času so prečesali velik del Evrope, zdaj pa jih pot na štirih kolesih nese še v Afriko.

Nastja in Rok sta svojo pot načrtovala in zanjo varčevala več let, tik preden bi se morala nanjo odpraviti, pa ju je skoraj ustavila pandemija. Čez mejo sta šla tik pred njenim zaprtjem in v avtodomu sta še danes, tri leta kasneje. Kako je videti življenje na štirih kolesih, kako se je nanj navadila njuna psička Šnofka in zakaj je manj – več. Preverite v tokratnem Vandraj intervjuju!

Kdo ste in kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Živjo! Smo Rok, Nastja in psička Šnofka. Ker zelo radi preživljamo čas v naravi, smo se že v »normalnem« življenju vsako popoldne in vsak konec tedna potepali po hribih, gozdovih ali pa ob morju. Prav zato nam je bilo potovanje v avtodomu vedno všeč, saj si veliko zunaj, poleg tega pa nisi od nikogar odvisen. Čeprav se radi družimo s podobno mislečimi popotniki, pa smo večino časa najraje sami, nekje daleč od norega, skomercializiranega sveta.

Od oktobra 2020 živite v avtodomu, ki ste mu nadeli ime Potujoči brlog. Čeprav je bil načrt, da boste šli na pot za kakšne pol leta, morda leto, ste zdaj po svetu že bistveno dlje. Nimate še nobenega domotožja?

Res je, več let sva planirala, da bova po končanem študiju odšla na nekaj mesečno potovanje. Prav zares pa si nisva predstavljala, da bo to postala nekajletna odisejada. Ne, domotožja nimamo, saj smo živeli v stanovanju v Ljubljani, kjer smo se počutili malce utesnjeno. Nekako smo vsak prosti trenutek izkoristili za pobeg v naravo, zato hitrega tempa življenja ne pogrešamo. Z moderno tehnologijo si lahko ves čas v stiku z domačimi, nekajkrat pa smo tudi že dobili obiske. Bolj kot samo Ljubljano oz. Slovenijo pogrešamo sneg. Naš brlog ni najbolj primeren za zimska potepanja, zato zime vedno preživimo nekje na jugu Evrope, kjer so temperature višje. Ko se enkrat vrnemo, bomo zagotovo takoj izkoristili nekaj dni na snegu. Če se seveda ne vrnemo sredi poletja (smeh).

Kako strogo – če sploh – je zarisana vaša pot? Kako izbirata naslednjo destinacijo?

Naša pot ni zarisana. Ideje, kam bi šli, dobivava spotoma, pri tem pa upoštevava 2 dejavnika. Prvi je Šnofka, ki vročine ne prenaša najbolje. Zato poletja vedno preživimo nekje, kjer je malce hladneje. Prvo leto na Norveškem, drugo v Gruziji v Kavkazu, letos pa v francoskih Alpah. V toplejše kraje se premaknemo šele jeseni, ko temperature padejo. Drug kriterij pa je tehnični pregled. Slovenija ima žal takšno zakonodajo, da ga moramo opraviti vsako leto, kar je precej zoprno. Zaradi tega se nam sicer ni potrebno vračati v Slovenijo, ker ga je mogoče narediti skoraj v vseh evropskih državah, a se vseeno od Evrope ne moremo preveč oddaljiti.

Tako se ponavadi pozimi odločiva, kje bi radi preživeli poletje ali naslednjo zimo, nato pa sklenemo neko logično pot. Načrtovanje nama sicer ne gre dobro od rok, saj se nama redno dogaja, da začneva razmišljati, kaj si ogledati, šele po prihodu v določeno državo. Ko si doma in načrtuješ poletni dopust, je čisto drugače, ker se potovanja veseliš in med planiranjem že malce virtualno potuješ. V avtodomu tega občutka ni, ker si že ves čas na poti.

Kje smo vas ujeli tokrat in katere države ste do sedaj že prevozili?

Trenutno smo v okolici Chamonix-a v francoskih Alpah, kjer intenzivno pohajkujemo. Do sedaj smo obiskali 32 držav – Avstrijo, Italijo, Francijo, Monako, Španijo, Andoro, Nizozemsko, Belgijo, Nemčijo, Dansko, Švedsko, Norveško, Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo, Turčijo, Gruzijo, Armenijo, Albanijo, Makedonijo, Kosovo, Črno goro, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. V zadnjih tednih smo teoretično obiskali tudi Švico, saj smo na enem izmed pohodov prečkali francosko – švicarsko mejo.

Kako težko je spakirati svoje življenje na nekaj kvadratnih metrov in kaj sta naredila z vsem, kar sta pustila za sabo?

Kot že omenjeno, sva to potovanje načrtovala kar nekaj let, a se prav veliko nisva pripravljala. Avtodom je bil že pri hiši, zato sva ga pred odhodom le malo modernizirala. Zamenjala sva blazine, položila nova tla in spremenila oz. dodala nekaj malenkosti. Vse skupaj bi potekalo zelo gladko in brezskrbno, če ne bi ravno takrat svet zaustavila pandemija covida-19. Celo poletje sva upala, da bo do oktobra, ko naj bi zaključila s študijem, vse skupaj že minilo, a se je situacija le zaostrovala. Ko sva v ponedeljek zjutraj na TV slišala, da se bodo začele zapirati državne meje, sva v trenutku sklenila, da moramo čimprej “pobegniti”. Tako sva v torek zjutraj, en teden po mojem zagovoru magisterija, vse potrebno spakirala v avtodom in se popoldne vsa živčna odpeljala proti Avstriji. Ker smo prečkali regijske meje, ki so bile takrat zaprte, nisva vedela ali bomo sploh uspeli priti iz Slovenije. Ko sva prišla čez avstrijsko mejo, sva si tako oddahnila, da sva takoj nazdravila s kozarcem vina in se vsa izmučena, a z nasmeškom na obrazu, odpravila spat.

Če je težko spakirati svoje življenje na nekaj kvadratnih metrov tako težko odgovoriva, ker časa za premišljevanje in premlevanje, kaj vzeti s seboj in česa ne, nisva imela. Seveda se je to tudi poznalo, saj sva vzela kar nekaj stvari, ki jih ne bi potrebovala, pozabila pa sva npr. pohodniške čevlje, ki jih redno uporabljava. Imela sva sicer to srečo, da sva lahko vse pustila doma, marsikatero malenkost pa so nama starši kasneje poslali po pošti. 

Kako so se na vajino odločitev za selitev v avtodom in pot okoli sveta odzvali vajini domači in prijatelji?

Prav vsi so naju podprli in nama zaželeli srečo. Res je sicer, da se je to dogajalo sredi pandemije, zato so bili, tako kot midva, prepričani, da se bomo vrnili čez nekaj mesecev, če ne celo tednov. Takrat se ni nikomur sanjalo, da bo avtodom postal naš večletni dom.

Pravita, da še nikoli nista plačala za nočitev. Na kaj moramo biti pozorni, ko iščemo kotičke pod soncem, kjer lahko legalno prespimo v bivalnem vozilu?

Izven Slovenije in hrvaške obale je to zelo enostavno, saj je parkiranje povsod dovoljeno. V večini držav pa tudi s kampiranjem ni nobenih težav. V avtodomu z lastno kopalnico – wc-jem in tušem ter kuhinjo imaš to prednost, da lahko parkiraš kjerkoli v naravi ali na kakšnem parkirišču, s tem pa ne motiš domačinov in okolice. Midva po Evropi prostore večinoma najdeva na aplikaciji Park4Night, kjer lahko tudi prebereš komentarje popotnikov, ki so tam že bili. Tako dobiš občutek ali je nek kotiček varen in ali si med domačini zaželjen.

Izven Evrope omenjena aplikacija ni preveč uporabna. Zato v takšnih krajih kotičke najdeva kar preko satelitske slike. Takšen način iskanja prenočišč je sicer bolj naporen, saj ne veš točno ali bo prostor sploh primeren in ali bo mobilni signal (midva ga potrebujeva za delo), a nama je vseeno ljubši. Če prenočišče poiščeš sam, je zelo verjetno, da boš parkiran sam. Medtem ko prostori, objavljeni na aplikaciji Park4Night, privabijo množice kamperjev. To predstavlja velik problem, saj nemalokrat zmanjka parkirnih prostorov za domačine, poleg tega pa marsikdo v naravi opravi svoje potrebe ali pa odvrže smeti. To vodi v vedno več prepovedi in nejevolje s strani lokalnih skupnosti.

Kje sta se počutila najbolj domače in sprejeto ter kje sta se morda poslovila prej, kot sta načrtovala?

Najbolj sprejeto sva se počutila na severu in na vzhodu Turčije. Šele tam sva dobila občutek, da sva prišla na »tuj teritorij«, saj v Evropi neke bistvene raznolikosti nisva začutila. Turčija pa je kot muslimanska država v nerazvitih delih še tako pristna, da turistov niso (še) vajeni. Tako so nama povsod mahali, vsakič, ko sva se ustavila, pa so naju ogovorili in naju včasih celo povabili na čaj. Ko smo se na severovzhodu Turčije pripeljali na neko gorsko planoto, smo se domačinom zdeli tako nenavadni, da so nam na vrata potrkali policaji in nas z zanimanjem spraševali o našem potovanju. Nekaj začudenja smo bili deležni tudi v Gruziji in Armeniji, kjer se jim je seveda avtodom zdel povsem neverjetno vozilo. Na neki bencinski črpalki na zahodu Gruzije so celo vprašali, če si ga lahko ogledajo od znotraj, saj si niso niti približno predstavljali, kako vse skupaj izgleda.

Nikjer se nisva počutila nezaželeno, tako da nobene države nisva predčasno zapustila. Sva pa bila zelo razočarana nad Brusljem, kamor dvomim, da se bova še kdaj vrnila. Nekako sva si predstavljala, da bo to lepo, pretižno mesto, v resnici pa se utaplja v smeteh.

Na pot sta se odpravila po koncu študija, načrtovala pa sta jo več let in v ta namen tudi varčevala. So prihranki že pošli in kako financirata nomadsko življenje, delata na daljavo?

Na začetku sva potovala s prihranki, saj sva za potovanje več let varčevala. Šele na severu Evrope, ko sva resno razmišljala, da bi zimo preživela na Lofotih, sva začela iskati delo na daljavo. Vedela sva, da prihrankov za celo zimo v tako dragi državi nimava dovolj. A nama vrnitev domov vseeno še ni preveč dišala. Na koncu sicer nisva ostala na Lofotih, temveč smo odpotovali v Grčijo, a sva vseeno oba našla svojo zaposlitev, ki nama prinaša dovolj dohodka, da lahko potujemo še naprej. Čeprav nama je tak način življenja zelo všeč, pa je kombinacija potovanja in dela včasih zelo naporna.

Na družbenih omrežjih se zdi, da le uživamo, čeprav je to daleč od resnice. Ker čisto vsako popoldne, tudi med vikendi, delava, imava le dopoldneve za oglede, vožnjo, hojo v hribe, polnjenje vode in praznjenje odpadne vode ter vsega ostalega kar spada pod življenje v avtodomu. Stalno sva pozorna na uro, saj morava priti do prostora, kjer bomo prespali že v zgodnjih popoldanskih urah, da preveriva ali je na mestu dovolj močen mobilni signal. To naju včasih kar utruja, a se lahko vseeno v zameno zbujamo na prekrasnih mestih in raziskujemo dele držav, ki jih na krajšem potovanju ne bi.

Kako je življenje na kolesih všeč Šnofki?

Šnofka je verjetno najsrečnejši pes na svetu. Ves čas smo skupaj in ves čas se ji nekaj dogaja. Če ne hodimo po hribih ali plažah, sedi na vozniškem sedežu in opazuje okolico. Včasih se ji kar smejiva, saj ima večina psov med spanjem glavo naslonjeno na topli blazini, ona pa na trdem volanu. Naš brlog je res dojela za svoj dom, zato jo z lahkoto pustiva tudi kdaj samo. To se sicer zgodi redko, a se nama zdi vseeno zelo pomembno, da lahko mirno počaka, ko greva v trgovino ali kam, kamor pes ne sme.

Ima potovanje s kužkom kakšne omejitve?

Na splošno naju obiskovanje raznih muzejev in česa podobnega ne veseli, zato s tem večinoma nimamo težav. Omejitve so predvsem kar se tiče vročine, saj moramo poletne mesece preživeti v hladnejših krajih. Poleg tega pa je, če je vroče, ne moreva pustiti same v avtodomu. Tako mora npr. v trgovino le eden, drugi pa počaka z njo. Z drugimi omejitvami se do pred kratkim nismo srečali, a nas je Francija precej negativno presenetila. V večini narodnih parkov je hoja s psom prepovedana, tudi na povodcu! Zato smo se morali kar nekaj lepim pohodom odpovedati. To se nama zdi povsem nesmiselno, ker ne veva, s čim naj bi privezan pes škodoval naravi. A žal prav veliko ne moremo storiti.

Sta imela na poti tudi kakšno nenavadno izkušnjo?

Največ nenavadnih izkušenj smo imeli v Turčiji. Še nikoli se nama recimo ni zgodilo, da bi nam carinik med pregledom dokumentov v avtodom prinesel čaj. Že s tem naju je država povsem navdušila. Še bolj presenečena pa sva bila naslednje jutro, ko sva se ob jezeru sredi ničesar, zapletla v pogovor z nekim domačinom. Čeprav ni znal praktično nič angleško, nama je povedal, da je policaj in da živi nekje v bližini. Po končanem pogovoru se je odpeljal, midva pa sva se tudi pripravljala, da odrinemo naprej. Ravno, ko sva prižgala avtodom, da bomo odšli, se je policaj pripeljal nazaj, nama čez okno porinil vrečko domačih jajc, se usedel v avto in odpeljal naprej. Vse se je zgodilo tako hitro, da se mu nisva uspela niti lepo zahvaliti. Takšnega gostoljubja v Evropi žal ne poznamo (več).

Vlomi v avtodome niso redkost, poleg odtujitev lastnine pa preglavice povzroča tudi škoda na vozilu. Se vama je kaj takšnega že kdaj zgodilo? Kako se zaščitita pred tovrstnimi morebitnimi nevšečnostmi?

Zaenkrat z vlomi še nisva imela težav, trkava na les. V San Sebastianu se nama je sicer zgodilo, da so vlomili v sosednji kamper, a so našega na srečo pustili pri miru. Neke 100 % zaščite ni, sta pa zagotovo k naši varnosti pripomogli 2 stvari. Šnofka, ki je pravi čuvaj, in dejstvo, da je brlog star preko 20 let. Na splošno je najino prepričanje ravno nasprotno od večine, saj meniva, da si najbolj varen nekje sredi narave, kjer si parkiran sam. Z mnenjem mnogih, da je bolj varno na raznih parkiriščih za avtodome, kjer je parkiranih na desetine kamperjev, se ne strinjava. Zdi se nama, da se bodo tatovi prej odpravili tja, kot pa te iskali po gozdnih poteh. V vsakem primeru bi morebitni vlomilec iz našega kamperja odšel zelo nejevoljen, saj vse vredne stvari vedno vzameva s seboj in ničesar ne puščava brez nadzora.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

V medijih slišimo ogromno stvari, ki se marsikdaj izkažejo za precej neresnične. Mi smo npr. med pandemijo uspeli prepotovati celo Evropo, čeprav je imela večina občutek, da je prehanje mej nemogoče. Na vzhodu Turčije smo se npr. počutili zelo varno in sprejeto, čeprav mediji predstavljajo, da je to območje zaradi Kurdov zelo nevarno. Seveda je potrebno potovati previdno, a ne verjeti prav vsaki novici. Svet ni tako črn, kot ga nekateri predstavljajo, zato je strah, da se vam bodo na potovanju zgodile vse grde stvari tega sveta, odveč.

Top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?

Prva je zagotovo »kačapuri«, ki sva ga jedla v Gruziji. To je v bistvu neke vrste gruzijska pica, čeprav se od nje precej razlikuje. Obstaja več vrst, a najbolj tradicionalen je podolgovate oblike v obliki ladjice, v sredici pa se skriva ogromno sira, masla in jajce.

Drugo sva prav tako jedla v Gruziji. »Khinkhali« so kot neki ogromni ravioli, ki so v obliki mošnjička. Napolnjeni so lahko z mletim mesom, sirom ali s čim drugim. Nama so bili sirovi najboljši.

Tretja pa je bila »guvec«, ki sva jo jedla v Turčiji. Najboljša primerjava te jedi bi bila s peko, ki jo delajo na Balkanu. V bistvu je to v glineni posodi pečena zelenjava in goveje meso, ki postane božansko mehko.

Kmalu vas bo odneslo tudi v Afriko! Kako nameravate prečkati do tega kontinenta in katere države nameravate obiskati?

Res je! Ker smo v Španiji že preživeli 6 mesecev, sva se odločila v Maroko oditi kar s trajektom iz Genove. Najina želja je prepotovati Maroko, Zahodno Saharo, Mavretanijo, Senegal in morda celo Gambijo, a je vse odvisno od stanja cest itd. Ne rada se »hvaliva« s stvarmi, ki jih še nisva dosegla, zato je naš cilj najprej Maroko, nato pa lepo počasi naprej.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Da v življenju ne potrebuješ veliko. Med življenjem v avtodomu sva nekako odmaknjena od potrošništva, kateremu smo izpostavljeni v vsakdanjem življenju, kar nama zelo ustreza. Ljudje bi se morali zavedati, da so vsi kuhinjski in tehnološki pripomočki, ki jih najdemo v vseh domovih, pravzaprav povsem nepotrebni. Namesto, da porabljamo čas in denar za materialne stvari v življenju, ki nas v resnici ne osrečujejo, se raje družimo in počnimo stvari, ki nas veselijo. Če bi zvečer namesto gledanja negativnih novic in neskončnih reklam kartali, se pogovarjali, nekaj skuhali in, ko je priložnost, zakurili ogenj, bi bili na splošno bistveno bolj povezani. Tekom potovanja po Turčiji, Gruziji in Armeniji sva opazila, da so domačini v revnejših vasicah veliko srečnejši od tistih, ki se vozijo v najprestižnejših avtomobilih. Bolj znajo uživati v majhnih stvareh. Prav zato se Afrike že tako veseliva, saj se nama zdi, da je moderen, skomercializiran, kapitalističen svet usmerjen le v ustvarjanje bogastva, ki pa ga na koncu življenja marsikdo nima priložnosti izkoristiti.

In vprašanje, ki vam ga verjetno pogosto zastavijo domači – kdaj vaju bo pot spet pripeljala na domači prag?

Iskreno lahko rečeva, da nimava niti približne ideje. Ko smo zapustili Norveško, sva si rekla: »Čez zimo v Grčijo, potem pa domov.« Po koncu zime sva bila mnenja: »Čez poletje v Gruzijo, potem pa domov.« Kasneje pa je padla odločitev še o Afriki. Kaj bo sledilo, se nama zaenkrat še ne sanja.

HITRIH 6 

Najljubša država: Gruzija
Najljubše mesto: Amasra (Turčija)
Najljubša plaža: Vik (Norveška)
Najljubša kulinarika: grška
Naljubši način transporta: avtodom!
Najljubši jezik: norveščina

Nastji, Roku in Šnofki na njihovih dogodivščinah v Potujočem brlogu lahko sledite na Patreonu (KLIK), Instagramu in Facebooku ali pa skočite na Youtube!

FOTO: Osebni arhiv

PREBERITE ŠE: Slovensko-ameriška družina, ki se je iz sončne Kalifornije preselila na dolenjsko podeželje #INTERVJU

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini? Ali pa veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih? Bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Vandraj insider: München skozi oči Slovenke in Maročana, ki tam živita

Katja Guiri je Slovenka, poročena z Maročanom, s katerim živita v Nemčiji. Med drugim stoji za projektom Time to Trawell, v tokratnem Vandraj insiderju pa nam je predstavila München in vse njegove kotičke, ki jih je vredno obiskati.

Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?

Sem Slovenka, ki je po zaključeni gimnaziji odšla živeti v  tujino, se po življenju v Parizu, Dijonu in Kopenhagnu preselila v München in poročila z Maročanom. Hkrati pa sem soustanoviteljica blagovne znamke Time to Trawell, prek katere svojo ljubezen do potovanj delim s popotniki s celega sveta.

V tujini živite že 15 let – po študiju in delu v Parizu pa zdaj z možem, ki je sicer Maročan, živita v Münchnu. Kaj vaju je odneslo prav tja?

Oba z možem Pariz obožujeva – je eno izmed najlepših mest, kar sva jih kdaj videla. Po več letih življenja v mestu luči pa se prebivalci Pariza vse bolj in bolj začnemo zavedati stvari, ki so turistom nevidne. Kakovost življenja v Parizu, na primer, je precej nizka. Stavbe so resda čudovite, ampak hkrati zelo stare in posledično slabo izolirane. Zelenih površin je kar nekaj, a jih še vedno ni prav veliko. Tako sva tudi midva na neki točki začela razmišljati o selitvi v mesto, kjer bo kakovost življenja boljša. München združuje glavne stvari, ki sva jih iskala: mednarodno okolje, veliko narave, bližino gora in jezer, odlično izhodiščno točko za potovanja …

Kako pogosto se vrneta nazaj v Slovenijo?

Parkrat letno, najrajši pa poleti, ko obisk družine združiva s skokom na morje.

Pa v Maroko?  

Če le lahko, parkrat letno. V času covida so direktne povezave med Münchnom in Marokom na žalost ukinili, tako da organizacija zahteva malo več energije, drživa pa pesti, da lahko kmalu spet potujeva v Maroko brez prestopnih letov.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?

Odprtost uma, mišljenje izven okvirov, sprejemanje drugačnosti in raznolikosti, hkrati pa samostojnost, ker se v tujini daleč od družine lahko zaneseš le na samega sebe.

Skupaj z možem in poslovnim partnerjem Rédo sta ustvarila tudi projekt, ki spodbuja boljša in kakovostnejša potovanja – Time to Trawell (= travel well) in z ultimativnim popotniškim planerjem opremila popotnike z vsemi potrebnimi orodji za boljše načrtovanje potovanja in ustvarjanje spominov nanje. Zakaj je torej pametno imeti popotniški planer in koliko takšnih planerjev sta že popisala kar sama?

Načrtovanje potovanj in samo potovanje je pogosto čudovita izkušnja, hitro pa se lahko navdušenje pomeša tudi s težavnostjo samega načrtovanja. Popotniški planer te pri načrtovanju usmerja, opominja na vse potrebne korake, hkrati pa pomaga, da postavite prava pričakovanja za svoja potovanja in potujete z namenom. Midva sva jih od rojstva najinega potovalnega planerja prav takšnih popisala že kar 6. V vsakem je prostora za načrtovanje 7 potovanj. In vse z veseljem vsake toliko vzameva v roke ter podoživiva najina potovanja ter vtise. Dandanes fotografij skorajda ne razvijamo več, najin potovalni planer pa naju opomni na popis dogodivščin, ki tako v najinem spominu ostanejo za vedno.

Se je v zadnjih dveh letih vajin odnos do potovanj in njihove še do pred kratkim samoumevne dostopnosti kaj spremenil?  

Vsekakor – že prej sva bila za vse možnosti potovanj neverjetno hvaležna, a sva se zdaj vseeno zavedla, kako enostavno in predvidljivo je bilo potovanje v prejšnjih letih. Danes načrtovanje potovanja zahteva čisto drugačen pristop, tudi najmanjše detajle moramo preveriti, kar je včasih lahko kar naporno. Zato dobro načrtovanje v teh časih še dodatno spodbujava. Bolj kot se pripravimo na potovanje, boljše bomo potovali. Ko vse potrebne informacije zberemo na enem mestu v potovalnem planerju, smo veliko bolj umirjeni in točno vemo, kje iskati katero informacijo.

[O mestu:]

Kako bi opisali München?

München ima veliko skupnega z Ljubljano. Je zelo zeleno mesto z luštnim mestnim jedrom ter ogromno parki. Ljudje radi kolesarijo ter čas preživljajo zunaj.

Pa tamkajšnje ljudi?

Nekateri ljudje pravijo, da je München najbolj severno italijansko mesto, saj se v Münchnu res čuti bolj sproščena energija kot v katerem drugem delu Nemčije. Ljudje gredo z veseljem v restavracije in kavarne, radi si privoščijo dobro hrano in kvalitetno preživljanje časa. Ljudje so večinoma točni, hkrati pa se dosti strogo držijo pravil.

Katera je najbolja nadležna stvar mesta?

To, da v veliko restavracijah in kavarnah ne sprejemajo kartic, temveč samo gotovino. Nemci obožujejo gotovino. Po življenju v Parizu, kjer tudi 1 evro kjer koli lahko plačaš s kartico, sem potrebovala več let, da sem se navadila v denarnici vedno imeti gotovino.

Pogled s cerkve Sv. Petra.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Münchnu kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

To, da so ljudje iz Münchna snobovski, nezabavni, strogi.

Vaši trije razlogi za obisk so …

… bližina Slovenije, čudovito mestno jedro, kjer se prepletajo zgodovina, umetnost in narava, in, seveda, najnovejši avtomobili za avtomobilske navdušence, ki jih pogosto vidimo samo v katalogih.

München je najlepši …  

… poleti, ker se mesto spremeni v mestno plažo ob reki Isar, okoliška jezera pa so čudovita kot alternativa morju.

Katere so stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Kvaliteta življenja, varnost, urejenost.

 [O urbanih kotičkih kraja:] 

Najljubši kotiček za sprostitev: kotički  ob reki Isar, sploh poleti

Najboljšo kavo potrežejo v: Bar Centrale v centru mesta

Na najboljši brunch grem v: Hungriges Herz

Brunch v Hungriges Herz

Najboljše kosilo najdete pri: Cotidianu (več lokacij v mestu)

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Spätzle – neke vrste testenine s sirom

Najboljši šoping je: v nakupovalni blagovnici Oberpolinger v centru mesta

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Haus der Kunst (priporočam kavico v Goldenes Baru v tej galeriji)

Park, kjer najraje poležavate: Englischer Garten

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Deutsches Museum – tehnični muzej

Najlepši razgled nad mesto najdemo: z vrha cerkve svetega Petra (Peterskirche)

Najboljša zabava: poletni dogodki na prostem

Najljubši festival/dogodek: Tollwood

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: Marienplatz (glavni mestni trg), Frauenkirche (cerkev z dvema zvonikoma), Monopteros v Englisher Gartnu, Nymphenburg (čudovit grad z ogromnim vrtom).

Načrtovanje potovanja v Cotidianu, ki je tudi super izbira za kosilo.

[Uporabno:] 

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Kolo (in super pogoji)!

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?  

Vlak ali Flixbus.

[Plus in minus:] 

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

München je veliko bolj mednaroden in kulturno raznolik kot Slovenija, kar spodbuja k večji odprtosti uma. Je pa življenje v Münchnu precej dražje kot v Sloveniji, od ponudb v restavracijah do storitev kot so frizerji, vodovodarji in podobno.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Trg dela je v tujini pogosto večji kot v Sloveniji, vendar je tudi konkurenca večja. Za odlična delovna mesta tekmujejo res odlični kandidati širom sveta, tako da je potrebno dobro poznati svoje prednosti in kvalitete. Delo v tujini je, sploh na začetku, precej intenzivno, ker je zraven same službe delo v novem okolju, novem jeziku, novi kulturi pogosto psihično precej zahtevno in utrujajoče. Prav tako se je potrebno dodobra spoznati s sistemom davkov in zakonodaje, kar ponovno terja kar nekaj energije. Hkrati pa je delo v mednarodnih ekipah izjemno obogatujoče, veliko mednarodnih podjetij pa pristopa k delu na bolj inovativen način kot tradicionalna podjetja.

[Na hitro:] 

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 15 ??

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 5

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: nemških prijateljev: 8, mednarodnih prijateljev: 3

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 10

FOTO: Katja Guiri/osebni arhiv

Na kakšne dogodivščine vse se podajata Katja in Reda lahko vidite tudi na njunem Instagram profilu @timetotrawell.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Slovenka, ki je kot prostovoljka skrbela za geparde v Afriki #INTERVJU

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Maroko in nepozabno 8-dnevno potovanje z letom iz Zagreba

Maroko je eksotična dežela na severu Afrike, ki je bogata s številnimi naravnimi kontrasti, ki vas bodo pustili brez besed. In našli smo super ponudbo (TUKAJ)!

Maroko je marsikaj. Tu se skrivajo nepregledna puščavska prostranstva, peščene sipine, zelene oaze, zasneženi vrhovi gora, kraljeva mesta z razkošnimi palačami, živahne tržnice in čudežna arhitektura. In to so samo nekatere izmed stvari, ki vas bodo pritegnile in spodbudile, da raziščete to deželo in odkrijete vse njene skrivnosti.

Maroko, dežela najmanj treh kultur

Maroko je dežela, kjer se mešajo tri kulture: arabska in berberska s severa Afrike z evropsko kulturo. Dežela začimb, gostoljubnih domačinov in veliko sonca! Odpotujte še letos in doživite svojo pravljico iz 1001 noči!

Tja se lahko podate v lastni režiji, če raje potujete preverjeno in v družbi izkušenih spremljevalcev, pa na Megabonu že čaka odlična PONUDBA (klik)! Tako je videti program potovanja:

1. dan: polet proti Marakešu

Let s posebnim čarterskim letom iz Zagreba proti Marakešu. Po pristanku vam na izhodu z letališča zaželi dobrodošlico vaš spremljevalec tekom potovanja. Transfer do hotela na območju Marakeša, kjer vas bodo pričakali s skodelico čaja. Večerja in nočitev.

2. dan: Marakeš – Beni Mellal – Fes

Zajtrk. Vožnja proti Beni Mellalu preko Kalat Sraghna in El Attaouia ter preko gorate pokrajine osrednjega dela gorovja Atlas. Vožnjo nadaljujemo po gorski pokrajini osrednjega gorovja Atlas do smučarskega središča Ifrane, katerega obkrožajo reke, gozdovi cedre in evkaliptusi. Sledi vožnja do Fesa. V poznih popoldanskih urah prispemo v vaš hotel na območju Fesa, večerja in nočitev.

3. dan: Fes – Meknes (UNESCO-va svetovna kulturna dediščina)

Zajtrk. Ogled Fesa, duhovnega središča kraljestva, ter veličastne stare medine – mestnega središča – Fes Elbali in drugih znamenitosti: medrese Attarine, teološke fakultete iz 14. stoletja, ene najstarejših univerz na svetu, mošeje Karaouine (zunanji ogled), fontane Nejjarine in tipičnih bazarjev. Nadaljujemo z ogledom Fes El Jadida, kjer bomo občudovali zunanjost Kraljeve palače (zunanji ogled) in se sprehodili skozi staro judovsko četrt. Sledi vožnja do Meknesa, s postankom v tradicionalni delavnici preprog. Predstavili vam bodo umetniška ročna dela maroških žensk. Nadalje si bomo ogledali: cesarsko mesto iz časa sultana Moulay Ismaila, katerega obdaja mogočno zidovje, trg El Hedim, Bab Khemis in svetovno znana mestna vrata Bab Mansour. Namestitev v hotelu na območju Meknesa, večerja in nočitev.

4. dan: Meknes – Voulubilis – Rabat – Casablanca (UNESCO-ova svetovna kulturna dediščina)

Zajtrk. Vožnja proti Voulubilisu in ogled rimskih izkopanin. Sledi vožnja do Rabata, glavnega mesta Maroka. Med panoramsko vožnjo po mestu bomo videli Mechouar (obzidje, ki obkroža kraljevo palačo), Hassanov stolp, mavzolej Mohammeda V. in četrt Kasbah Oudaia. Nato sledi vožnja do območja Casablance, večerja in nočitev.

5. dan: Casablanca – Marakeš (UNESCO-ova svetovna kulturna dediščina)

Zajtrk. Med panoramsko vožnjo po mestu Casablanca, ki je gospodarsko središče Kraljevine Maroko, bomo videli trg Združenih Narodov, avenijo Mohammeda V., luksuzno četrt Anfa ter mošejo Hassana II. (zunanji ogled). Nato sledi vožnja do območja Marakeša in namestitev v hotelu za naslednje 3 noči. Večerja in nočitev.

6. dan: Marakeš (UNESCO-ova svetovna kulturna dediščina)

Zajtrk. Ves današnji dan je namenjen “Biseru juga”, kot imenujejo mesto Marakeš. Ogledali si bomo mošejo Koutoubia, ki velja za enega najlepših arhitekturnih dosežkov v mestu, nato palačo Bahija in vrtove Menara. Prav tako boste obiskali delavnice, kjer izdelujejo nakit in usnjene izdelke. Obe obrti spadata med tradicionalne obrti Maročanov, na katere so še posebej ponosni. Doživeli boste tudi modno revijo, kjer vam bodo predstavili oblačila iz pravega usnja, narejena v skladu z najnovejšimi evropskimi modnimi trendi. V popoldanskih urah sledi sprehod po bazarjih do znamenitega trga Jemaa el Fna, kjer boste lahko občudovali različne zabavljače, kot npr. krotilce kač, akrobate, dreserje opic in pripovedovalce zgodb. Večerja in nočitev v hotelu na območju Marakeša.

7. dan: Marakeš – prosto ali udeležba na fakultativnem izletu

Zajtrk. Današnji dan si lahko organizirate po svoje ali se udeležite fakultativnega izleta (za plačilo). Večerja in nočitev v hotelu na območju Marakeša.

8. dan: povratek domov

Po zajtrku sledi transfer do letališča in polet proti domu.

Vas mika Maroko? TU preglejte super ponudbo!

FOTO: Shutterstock, Megabon

PREBERITE ŠE: Maroko in nenavadni prizori, ki ste jim tam lahko priča

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

14 fotogeničnih kulis, ki vas popeljejo v Maroko

Maroko je ena najbolj priljubljenih afriških destinacij med Slovenci, ki ponuja kup fotogeničnih znamenitosti in je v primerjavi z drugimi eksotičnimi destinacijami žepu še vedno precej prijazna.

Maroko je v običajnih razmerah med Slovenci precej priljubljena popotniška destinacija, a potovanja tja so trenutno omejena, saj je Maroko iz zelenega padel na rumeni seznam epidemiološko varnih držav. Za raziskovanje te dežele je sicer najbolj priljubljen najem avtomobila, z nekaj iznajdljivosti pa gre tudi z javnimi prevozi. Kdaj bo Maroko spet varna dežela za potovanja, še ni znano, smo pa zbrali nekaj utrinkov te pisane dežele, da jo lahko obiščemo vsaj virtualno.

Kaj ponuja Maroko? Stičišče kontrastov je mešanice arabske in berberske kulture, ki se prepleta z islamom, tu pa ujamete vse od puščavske Sahare, vrhov Atlasa do obale Atlantika in Sredozemlja, ne manjka pa niti začimb in čaja, mošej in opečnatih kasb.

#1 Erg Chebbi

Skok v puščavo iz Merzouge, kjer čakajo fotogenične sipine na jugovzhodu države, tik ob meji z Alžirijo. Prek sipin se lahko podate s kamelami in celo prenočite v šotorih.

#2 Tudi to je Maroko: plezalske koze

Kdaj ste nazadnje na drevesu videli kozo? V Maroku jih najdete na arganovih drevesih, kjer jedo listje in orehe z arganovimi semeni.

#3 Fez

V labirintu ulic naj vas ne preseneti nenavaden vonj, ki prihaja iz bazenov, kjer ročno in z naravnimi barvili barvajo usnje.

#4 Chefchaouen

Mestece ob vznožju gora slovi po modrih stavbah, ki so del judovske tradicije. Pa tudi po ponudbi hašiša.

#5 Casablanca

Ena glavnih znamenitosti urbane džungle v Casablanci je mošeja Hasana II z najvišjim minaretom na svetu.

#6 Ait Benhaddou

Slikovita vasica Ait Benhaddou je bila uporabljena za kuliso številnih znanih filmov, tudi Gladiatorja, podobne kulise pa boste našli v številnih manjših berberskih vasicah.

#7 Prečkanje gorovja Atlas

Neverjetna pokrajina Maroka je razdeljena z gorovjem Atlas. Prečkate ga lahko na primer skozi najvišji cestni prelaz v Maroku Tizi’nTichka, ki povezuje Marakeš in Ouarzazate, si ogledate sotesko Dades in kanjon Todra.

#8 Marakeš

Opečnato mesto za katerim se v daljavi dviga Atlas je polno uličnih prodajalcev, umetnikov in čajnic, gigantski trg Jemaa el-Fnaa pa zares zaživi zvečer, ko ga preplavi tudi pol milijona obiskovalcev in je pravo mesto v malem.

#9 Essaouira

Fotogenično obmorsko mestece vas bo premamilo z morsko hrano, pa tudi z utrdbo, kopelmi, čajnicami in hipijevskim vzdušjem.

#10 Meknes

Najbolj obiskan del mesta je trg El Hedim, kjer se v zrak dvigajo vrata Bab El Mansour.

#11 Legzira

Slikovita plaža z rdečimi skalnatimi oboki.

#12 Rabat

Maroška prestolnica je moderno belo mesto, ki ponuja mavzolej Mohammeda V, preminulega maroškega kralja in Hassanov stolp, ki je pravzaprav minaret nikoli dokončane mošeje.

#13 Ulične prodajalne in živahen Maroko

Če vas v Maroko ni zaneslo zgolj z ročno prtljago, si lahko kupite tudi kaj lepega. Oblačila, posode, začimbe, dodatke za dom, nabiralce prahu in nakit, možnosti je ogromno.

#14 Maroko je tud hrana, hrana, hrana

V Maroku ne boste ostali lačni. Dežela začimb ima pestro kulinariko, od solat in enolončnic za uvod, do jagnjetine, govedine, piščanca in morske hrane ob spremljavi kuskusa z zelenjavo za glavno jed. Sladice so sestavljene iz oreškov, začimb, medu, sladkorja, sezamovih semen, kokosa, vse skupaj pa poplaknete z metinim čajem. Poskusite še datlje, granatna jabolka in melone, domov pa prinesite vrečke začimb, kot so cimet, kumina, kurkuma, poper, ingver, janež, žafran, koriander in meta.

Pastilla je sladko-slana pita iz golobjega ali piščančjega mesa, djej emshmel je piščanec, kuhan z olivami, limonami in medom. Harira je tradicionalna juha iz čičerike, leče in malce mesa, ki jo domačini navadno jejo med ramadanom. Tagin je enolončnica, ki je dobila ime po posebni lončeni posodi, v kateri se kuha. Zaalouk je solata iz paradižnika, jajčevcev, zelene paprike, česna in začimb.

Halva je značilna zelo sladka sladica, narejena iz tahinija – sezamove paste, sončničnega in oreškovega masla ter sladkorja. Kaab el ghzal pa je sladica, piškotno testo, polnjeno z mandljevim nadevom in posuto s sladkorjem. Se vam že cedijo sline?

Foto: Shutterstock, Pixabay

PREBERITE ŠE: Maroko skozi oči Slovenke, ki jo je tja odnesla ljubezen do valov in Maročana IN Gorenjska: To je 9 odličnih nastanitev, kjer lahko unovčite turistični bon

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Maroko skozi oči Slovenke, ki jo je tja odnesla ljubezen do valov in Maročana

Sara Juvančič je Slovenka, ki jo boste v domači deželi zadnje čase srečali bolj poredko. Maroko je postal njen drugi dom, potem ko je tam našla dve ljubezni. Morske valove in Maročana.

Maroko smo tokrat spoznavali skozi oči Sare Juvančič, Slovenke, ki v maroškem obmorskem kraju Tamraght z izbrancem maroških korenin vodi surf šolo. V Vandraj intervjuju mi je zaupala, kakšno je življenje v tej sončni deželi na severu Afrike, kaj ji je tam najbolj všeč in česa ob obisku Maroka ne izpustite.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še niso uspeli spoznati?

Moje ime je Sara, stara sem 26 let in prihajam iz Trbovelj. Trenutno živim v Tamraghtu v Maroku, s fantom Maročanom, s katerim sva pred letom dni ustanovila svojo surf šolo in surf camp. Moje življenje je že od nekdaj povezano s potovanji in športom. Do 23. leta sem trenirala alpsko smučanje, zato sem bila zaradi treningov in tekmovanj več v tujini, kot doma. Od tu pravzaprav izvira moja strast do potovanj. Prijatelji bi me opisali kot iskreno, prijazno, zabavno in ob prvem stiku sramežljivo, saj namreč potrebujem nekaj časa da se v družbi novih ljudi sprostim. Definitivno pa obožujem potovanja in raziskovanje novih kultur in običajev.

 Zakaj ravno Maroko in zakaj Tamraght?

V Maroko me je pot prvič vodila dve leti in pol nazaj. Po koncu smučarskega obdobja sem se odločala za svoj prvi solo izlet. Ker sva s prijateljico že dalj časa sanjarili o surf počitnicah, nikoli pa nisva našli skupnega časa, da te sanje uresničiva, sem se odločila, da odidem v Maroko sama in poskusim surfat. Tako sem rezervirala teden dni počitnic v surf campu v Tamraghtu, ker pa sem si mislila, da je nesmiselno tako dolgo pot opraviti samo za en teden, sem preživela še 6 dni v Marakešu. Tam sem še dodatno nasitila svoje raziskovalne borbončice.

V surf kampu sem imela odličnega surf inštruktorja, v katerega sem se tudi zaljubila in je sedaj moj partner. Zaradi ljubezni sem se začela v Maroko, natančneje v Tamraght vračati vse pogosteje in si tukaj s fantom ustvarjati skupno prihodnost.

Sara in Yassine

Torej je Maroko vaš drugi dom? Kako pogosto ste tam?

Da, res je. To je sedaj moj drugi dom. Tukaj preživim več časa kot doma, v Sloveniji. Se pa pogosto vračam v Slovenijo zaradi službenih obveznosti. Tukaj sem približno 2 do 3 mesece, nato pa se vrnem v Slovenijo za 3 tedne in potem grem spet nazaj v Maroko.

Kako bi opisali Maroko?

Maroko je prečudovita država, z ogromnim številom lepih kotičkov, odličnih za popotnike. Po mojem mnenju je Maroko država, kjer lahko vsak popotnik najde nekaj zase. Ocean ponuja neskončne možnosti za vodne športne, seveda je najbolj znano surfanje. Potem imajo visoko gorovje Atlas, kjer je ogromno trekking poti, če si želiš poležavanja in razvajanja, lahko v Maroku najdeš ogromno hotelskih kompleksov, ki ponujajo najrazličnejša razvajanja. In še in še … Maroko je znan tudi po začimbah, arganovem olju, odlični kulinariki …

Pa tamkajšnje ljudi?

Ljudje so po mojih izkušnjah zelo prijazni. Najbolj mi je zanimivo, ko te absolutni neznanec na ulici pozdravi in vpraša kako si. Tega iz Slovenije nisem navajena. Tukaj je način življenja precej bolj umirjen kot pa v Evropi, ljudje so sproščeni in niso v konstantnem stresu. Mislim, da večinoma ljudje tukaj živijo dobesedno iz dneva v dan.

Kateri je najboljši del leta za obisk?

Maroko je popularen za obisk skozi vse leto. Mogoče bi odsvetovala obisk Marakeša in notranjosti države v poletnih mesecih, saj temperature močno narastejo, tudi do 40°C in več. Agadir pa ima res ugodno klimo, poleti je okrog 30°C čez zimo pa okrog 20°C. Tudi naš surf kamp je odprt skozi vse leto, najboljše valove in posledično top sezono za surfanje pa imamo nekje od začetka oktobra do konca marca.

Izlet v puščavo

Katera je najbolja nadležna stvar Maroka?

Zame je najbolj nadležen promet v mestih. Pa ne, da je moja vožnja slaba ali da imam strah pred vožnjo. Daleč od tega, le sam potek načina njihove vožnje je kaotičen in nepredvidljiv. Potrebovala sem več kot leto dni, preden sem se opogumila sesti za volan (smeh). 

Kaj iz njihove kulture bi prenesli domov in česa res ne? 

Definitivno njihovo kulinariko in pa sproščen način življenja, brez vsakodnevnega stresa. Česa ne bi prinesla? Res sem dolgo razmišljala, vendar se nisem spomnila ene stvari, ki je ne bi prinesla v Slovenijo. Enostavno obožujem njihov sproščen način življenja.

Essaouira

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o deželi kot je Maroko kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Od prijateljev pogosto dobim vprašanja ali imajo v Maroku alkohol in pa kako se obleči. Torej mogoče si predstavljamo to zaradi njihove religije. Vendar je Maroko res odprta država za turiste. Turist je v Maroku dobesedno kralj. Seveda pa ne priporočam, da odhajate sami na samotne kraje in da se držite turističnih predelov oziroma najamete vodiče (trekking, puščava…).

Naj pa tudi vam pojasnim, da v Maroku imajo alkohol, res ne povsod, vendar ga imajo. Tudi kar se oblačenja tiče ni nikakršnega problema. V Tamraghtu se brez problemov sprehajaš v kratkih hlačah, v večjih mestih pa se jaz zgolj zaradi spoštovanja oblečem primerno njihovi kulturi. Torej res je vse odvisno od posameznika, priznam pa, da bodo dekleta precej bolj opazna in ogovorjena s strani domačinov, če bodo oblečena v kratke hlače, kratke oblekice ali majice z dekoltejam.

Od kod ljubezen do deskanja in nenazadnje tudi do predajanja znanja ostalim navdušencem?

Kot sem že omenila, je bila to moja dolgoletna želja – poskusiti surfanje. K ljubezni do surfanja je definitivno pripomogel Yassine, moj fant in moj prvi surf inštruktor. Je pa res, da je tako super surf inštruktor, da mi je surfanje šlo od samega začetka zelo dobro, kar je definitivno pripomoglo k ljubezni do tega. Ne bi pa se še opredelila kot odlična, dobra surferka, sama se imam še vedno za začetnico.

Ideja do predajanja znanja se nama je pa porodila že zelo kmalu. Yassine ni bil zadovoljen z delom v surf kampu, vendar je kljub vsemu želel ostati v tem poklicu, jaz pa sem tudi potrebovala več zaposlenosti. Tako sva se odločila, da poskusiva s svojim surf kampom. Sedaj Yassine še naprej predaja svoje surfersko znanje, jaz skrbim za marketing, na plaži pa se našim gostom pridružim s fotografiranjem njihovega surfanja.

Kako poteka takšen tečaj?

Navadno se gostje odločajo za teden dni dopusta z nama. Ponujamo odlične surf pakete z vključenimi tremi obroki dnevno, prenočiščem, tečajem surfanja, opremo za surfanje, izlet v Imsouane (surf spot z najdaljšim valom v Afriki), Wi-Fi v nastanitvi, prevoze na plažo, transfer iz letališča v Agadirju ali pa avtobusne postaje …

Naš dan pa je videti nekako takole. Dan začnemo z odličnim maroškim zajtrkom v naši nastanitvi. Nato se odpravimo na plažo. Pogledamo nekaj različnih surf spotov, glede na razmere se surf inštruktor odloči, na kateri plaži bomo ostali. Postavimo senčnike, se namažemo s sončno kremo, oblečemo neoprene in začnemo z ogrevanjem. Sledita hitra teorija in praksa na plaži, nato pa skočimo v vodo in svoje znanje prenesemo na valove. Korak za korakom. Inštruktor je ves čas s tečajniki, pomaga in daje nasvete in navodila za napredovanje.

Po 3 urah tečaja imamo okusno in zdravo pakirano kosilo (na primer solato s svežim sadjem in svežim naravnim sokom). Po kosilu si tečajniki lahko vzamejo malo časa za počitek, nato pa se vrnemo k lovljenju valov. Tokrat vadijo sami, kar so se naučili v jutranjem tečaju. Inštruktor pa nadzoruje s plaže. Po koncu surfanja se odpravimo nazaj v hotel, v tem prostem času pa se tečajniki lahko odličijo za masažo, za obisk hammama, ki je nekakšne vrste javna kopalnica s tremi sobami. Vsaka je toplejša od prejšnje. V hammamu ti naredijo piling celotnega telesa in poskrbijo za čist in zdrav videz kože. Za tiste, ki imajo raje zasebnost, obstajajo tudi zasebni hamami. Lahko pa preprosto počivamo v hotelu. Sledi večerja, po večerji pa analiza tekočega dne, s pregledom slik in videoposnetkov …

Poleg tečajev torej nudita tudi prenočišče?

Tako je. Nudiva tudi prenočišča v tradicionalnem maroškem riadu (hotelu), ki je od plaže oddaljen kakšnih 6 minut hoje. Riad ima nekaj teras z ležalniki za popolno relaksacijo po napornem dnevu, lahko pa se osvežite v bazenu, ki je v središču riada.

Kako pogosto raziskujete Maroko in njegove druge kotičke? Katerih ob obisku te dežele ne smemo zamuditi? 

Zelo malo, kajti vso energijo trenutno usmerjava v najin surf camp, da lahko ponudiva kar se da ekstravagantno in edinstveno izkušnjo. Sva se pa pred kratkim vrnila iz kratkega izleta v puščavo. Maroko ponuja ogromno lepih kotičkov, seveda je odvisno, za koliko časa pridete in kaj so vaše prioritete. Razdalje med mesti v Maroku so velike, saj je Maroko res velika država. Nekaj kotičkov ki so vredni obiska: na severu: Asilah, Chefchaouen, Tetuan, Casablanca – samo velika mošeja, če si niste izposodili avta pa vam niti ne priporočam postanka. Nato še Marakeš, pa trekking v Atlasu, obisk slapa Ouzoud in izlet v Ourika Valley. Na jugu pa: puščava, Ait Ben Haddou, Ouarzazate, Agadir, Legzira, Essaouira in seveda teden dni počitnic v Tiziri Surf Maroc.

Kakšna je maroška kulinarika in kaj je treba tam poskusiti? 

Maroška kulinarika je odlična. Obožujem vso njihovo hrano. V njihovi kulinariki je vključeno veliko sveže zelenjave in pa predvsem počasno kuhanje jedi. Najbolj znana jed v Maroku je definitivno tajine. Tajine je glinena posoda s pokrovom, v kateri se lahko pripravi najrazličnejše jedi (od rib, mesa do samo zelenjave). Se pa vse sestavine skupaj kuhajo v posodi najmanj 1 uro, kar da hrani res poln in popoln okus. Obvezno je potrebno poskusiti tajine, tangija (v Marakešu) in pa kuskus. Ne pozabite poskusiti tudi maroške palačinke imenovane Msemmen in pa maroške nutele imenovane Amlou. Moja najljubša jed pa je definitivno kefta tajine (tajine z mesnimi kroglicami).

Kateri je najboljši način transporta po Maroku? 

Najhitrejši način transporta je definitivno avto, vendar, če niste ravno vešči voznik avto odsvetujem (predvsem v mestih središčih). Po celem Maroku pa najdemo super ugodne avtobusne prevoze s prevoznikom CTM ali Supratours. Na severu pa tudi ugoden železniški promet. 

Pa najugodnejša pot v Maroko? 

To je pa spet odvisno od vašega najbližjega letališča in pa kam v Maroko želite leteti. Jaz največkrat letim na relaciji Benetke – Agadir s prestopom v Casablanci. Sedaj pa se je odprla tudi linija z nizkocenovnim prevoznikom na relaciji Milano – Agadir. Najdemo pa tudi ugodne karte Benetke – Marakeš ali pa Benetke – Fez.

Kot zanimivost, najcenejša letalska karta, ki sem jo dobila do Maroka, je bila enosmerna karta Benetke – Marakeš za 17 evrov.

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji? 

Prednosti so definitivno sproščen način življenja in pa nižji stroški življenja. Seveda je ogromna prednost tudi klima in pa življenje ob oceanu. Slabosti pa so zame te, da ne govorim njihovega jezika ali vsaj francoščine. Moti pa me tudi slab zdravstveni sistem.

 Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini? 

Na to ne bi znala odgovoriti, saj uradno delam tukaj samo prostovoljno in sem zaposlena v Sloveniji. Definitivno pa je slabost najinega posla ta, da je konkurenca ogromna in se vsako leto še povečuje.

Se nameravate kdaj vrniti v Slovenijo?

Seveda se nameravam vrniti, vendar zaenkrat še ne. Ko bo čas za družino, definitivno, saj želim vzgajati svoje otroke v Sloveniji in jih šolati v Sloveniji. Vendar za enkrat še nimava tega v načrtu. Tako da bova še naprej gradila na prepoznavnosti Tizirija in na najini uspešni poslovni poti.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Od prijateljev največkrat slišim nimam časa in denarja. Žal mislim, da to ne drži. Vse je odvisno od naših prioritet. Če želimo potovati, bomo našli čas za potovanje. Kar se pa denarja tiče, so pa potovanja postala res dostopna vsem. Za zelo malo denarja lahko najdemo res ugodne letalske vozovnice, prenočišč pa je v turističnih destinacijah tudi ogromno po res ugodnih cenah.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom ali tistim, ki jih vleče življenje v tujini? 

Pojdi, raziskuj, poskusi. Če ne uspe, se vedno lahko vrneš domov v Slovenijo k svoji družini.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?

Najboljše, kar sem odnesla, je to, da sem spoznala Yassina in da skupaj ustvarjava sanjsko podjetje Tiziri Surf Maroc.

Sari in Yassinu ter njuni surf šoli Tiziri Surf Maroc lahko sledite na INSTAGRAMU, FACEBOOKU in spletni strani.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Slovenci in Slovenija skozi oči Japonke Kei #INTERVJU

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Maroko: Dva čudovita riada v mestu Marakeš

V Maroku boste najverjetneje prenočili v kakšnem riadu. Našli smo dva lepa, ki ju lahko obiščete, če vas zanese v Marakeš. Riadi so od zunaj iz ozkih maroških uličic v medinah večinoma niso videti prav obetavno, a verjemite, ta razpadajoča fasada lahko vara. Ko vstopite v riad, se odpre nov svet.

Maroko je zelo priljubljena destinacija, polna barvitih lepot, pa tudi cene prenočiš in hrane (kljub rasti zadnji nekaj let) so še vedno prijazne.

Navzven skromni Riadi, ki se odprejo v čudovito dvorišče

Znotraj medin večjih mest boste prenočišča verjetno iskali v riadih, tradicionalnih maroških hišah ali vilah z notranjim vrtom ali dvoriščem. Riadi so navadno kvadratni oziroma pravokotni in od zunaj niso videti nič posebnega, saj so orientirani navznoter, sobe torej gledajo na vrt. Takšna postavitev ščiti pred vročino in radovednimi pogledi mimoidočih in sosedov. A ko enkrat stopite v notranjost, se odpre povsem nov svet …

V notranjih dvoriščih so posajene palme, ne manjka oblazinjenega pohištva in preprog v arabskem slogu, nekje ob nizkih mizicah pa zagotovo že čaka kakšna šiša. Tudi bazeni v sredini dvorišč niso redkost, mi pa smo pobrskali med nekaj najlepšimi v Marakešu v vseh cenovnih razponih.

Oba omenjena riada smo za letošnje prvomajske počitnice preverili iz prve roke. Oba sta v mestu Marakeš.

Rodamon Riad Marrakech

Rodamon Riad je veriga hostlov, ki za odlično ceno nudi čiste in urejene sobe ter kup aktivnosti in sladkorčkov. Stoji prav na robu slavnega souka – pokrite tržnice, kjer mesto žubori med trgovci z vsem mogočim, od torbic, oblačil, keramike do začimb in sladic. Od slavnega trga Djemaa El Fna je oddaljen nekaj minut hoje skozi souk.

Zgradba je za razliko od manjših družinskih riadov zelo prostorna, v pritličju se skriva čudovit bazen z ležalniki, na vrhu zgradbe pa je ogromna terasa s pogledom na mestno medino, ležalniki, senčniki in palmami, zato ni bojazni, da ne bi našli mirnega kotička zase. Ima tudi kuhinjo in bar, organizira izlete in aktivnosti, pa tudi okusen zajtrk je vključen v ceno. Riad je primeren tudi za solo popotnike, saj se tu zbira mlado in starejše, druženje z drugimi popotniki pa je enostavno.

V hostlu lahko spite v skupnih sobah za 4, 6 ali 8 oseb za okoli 15 evrov na noč, medtem ko so zasebne sobe za dve osebi na voljo že za 50 evrov. Cene se precej spreminjajo tudi z datumi in zasedenostjo.

L’Oriental Medina Riad & Spa 

Ta čudovit butični hotel je skrit v zelo, zelo ozki uličici, prav tako blizu souka v medini Marakeša. Od zunaj deluje precej neobetavno in skozi njegova vrata boste stopili malce nezaupljivo. A ob prijaznem pozdravu in vabilu na čaj receptorja bo slab občutek izpuhtel.

Sobe so čudovite, bazen v sredinskem dvorišču petičnega riada pa prav tako prijeten za nekaj minut oddiha od vrveža maroških ulic. Zajtrk vam postrežejo bodisi v pritličju ob bazenu ali na strešni terasi, ki gleda na mestne strešnike. Riad ima tudi lasten spa, kamor se lahko oglasite na masažo in razvajanje. Za zasebno sobo za dve osebi boste tu odšteli okoli 100 evrov, kar za maroški standard sicer ni malo. Vsekakor pa vam bo vsaj en dan hedonizma, preden zapustite glasni Marakeš in se podate na izlet v puščavo proti Sahari ali na dolgo pot čez Atlas, dobro del.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Maroko in nenavadni prizori, ki ste jim tam lahko priča

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.