Slovenski par, ki je za prvo samostojno potovanje izbral medene tedne v Mehiki

Tokrat svojo popotniško dogodivščino z nami delita Azra Žilić Galun in Uroš Galun. Mehika je bila njuno prvo potovanje, ki sta ga organizirala v lastni režiji. In to ne kakršnokoli. V Mehiko sta šla na medene tedne!

Mehika je ena tistih dežel, od koder se malokdo vrne razočaran. Azra in Uroš sta svojo pot z nami delila v tokratnem Vandraj intervjuju. Kako sta načrtovala poročno potovanje, kaj si želita, da bi vedela še pred oddihom, kakšen je bil njun proračun, kaj ju je navdušilo in katere hrane ne bosta kar tako pregnala iz misli? Preverite v nadaljevanju. 

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva čisto običajen neizstopajoč par, ki ima poleg zahtevnih služb še ogromno drugih obveznosti in se tudi doma le redko sreča in komaj uskladi. Toda, ko pride tak dan, da sva oba prosta, ga definitivno izkoristiva za kakšen izlet, najine dopuste pa za nepozabna potovanja in pustolovščine.

Med vajinimi prvimi oddihi v lastni režiji je bila Mehika. Kako sta se za prvo samostojno pot odločila prav za to deželo?

Najino prvo potovanje v lastni režiji je bilo dejansko poročno potovanje. Za poročno potovanje sva si želela nekaj drugačnega, eksotičnega ter nepozabnega. Odločala sva se med Mehiko, Tajsko ter Kenijo. Na koncu so naju prepričale realne popotniške fotografije čudovitih plaž ter piramid v Mehiki. Seveda sva bila tudi finančno omejena in si nisva mogla privoščiti potovanja za 6.000 evrov in več, zato sva se podala v do tedaj »neznane vode« ter si najino sanjsko potovanje začela organizirati kar sama.

Kako sta načrtovala potovanje in pred kakšne izzive vaju je Mehika postavljala?

Na Facebooku sva najprej začela slediti stranem »Izlet na dlani« ter »Po svetu«, kjer sva bila na lovu za ugodnimi letalskimi kartami do Cancuna. Ko sva zasledila ugodne cene v terminih, ki so nama ustrezali, sva jih nemudoma kupila. Ker je bilo to prvo načrtovanje, nisva želela preveč komplicirati in sva si tako za vseh 21 nočitev izbrala kar en apartma v kraju Playa del Carmen z dobrimi ocenami in komentarji na Airbnb-ju. Pazila sva le, da je blizu plaže in restavracij ter ostalega dogajanja. Doma sva si uredila tudi turistično zavarovanje. Vse ostale stvari sva si pustila za sproti, saj se nama dejansko ni sanjalo v kaj se sploh podajava (smeh).

Kaj si želita, da bi vedela že pred odhodom?

Ker je bilo to najino prvo načrtovanje in prvo potovanje v lastni režiji, si lahko verjetno mislite, da vse stvari niso potekale v ravno najboljšem redu. Žal sva se na pot odpravila le z bančnimi karticami in nekaj evrov gotovine. Ko sva prispela na letališče v Cancun sva hitro ugotovila, da avtobusni prevoznik ADO bus ne posluje z bančnimi karticami kot tudi z evri ne. Brez problema pa vsepovsod sprejemajo ameriške dolarje. Za piko na i pa sva pristala takrat na novo odprtem terminalu, ki je bil tako rekoč prazen. Ni bilo bank, bankomatov in tudi menjalnic ne. Nekaj časa sva bila obupana, saj sva mislila, da bova obtičala na letališču sredi noči in sredi džungle (kot, da nisva bila že noro utrujena od 35-urne poti). K sreči je na parkirnih prostorih bilo veliko taksistov in nekateri izmed njih so sprejemali tudi kartice. Tako sva se po rahlo zasoljeni ceni pripeljala v Playo del Carmen kot kralja (smeh).

Kako sta prišla do Mehike? Sta se po njej tudi kaj premikala? S čim?

Kot sva že omenila, je najina pot od Maribora do letališča v Cancunu trajala 35 ur. Najprej sva se pripeljala do avtobusne postaje v Ljubljani. Nato sva pot nadaljevala s Flixbusom do letališča v Benetkah. Od tam sva letela najprej v Frankfurt in od tam naprej v Cancun. Vsepovsod sva seveda tudi čakala nekaj ur. Doma sva razmišljala, da bi se bilo po Jukatanu najbolje premikati z najetim avtomobilom, a ko sva videla kako divji vozniki so (po najinem mnenju) Mehičani, sva to opcijo opustila. Tako sva se po prihodu v Playo del Carmen odpravila do ponudnikov enodnevnih izletov in se izpogajala za ugodne cene.

Je bil proračun na tak način – s samostojno organizacijo večine poti – občutno nižji? 

Na potovanju sva za dve osebi in 21 dni oddiha skupaj odštela slabih 3 tisoč evrov. V to je vključeno vse, razen žepnine za suvenirje in druge priboljške. Za obe povratni letalski karti iz Benetk v Cancun sva odštela okoli 700 evrov, za apartma v kraju Playa del Carmen za celotno potovanje slabih 800 evrov, za vse izlete po Mehiki okoli 840 evrov, za hrano okoli 450 evrov in za prevoze do in od obojih letališč še slabih 120 evrov. V končno ceno je vključeno tudi turistično zavarovanje.

Kaj vse Mehika ponuja, kaj sta si ogledala in kateri so top kraji, ki jih med obiskom ne smemo preskočiti?

Midva sploh nisva imela predstave, kako zelo velika je Mehika, dokler nisva tja dejansko prišla. Razdeljena je na zvezne države in raziskovala sva samo dve, ki se nahajata na polotoku Jukatan. Sam polotok je tako velik in ponuja toliko znamenitosti in prelepih krajev ter lokacij, da jih midva v 21 dneh enostavno nisva uspela vseh pogledati.

Nama je pa v tem času uspelo podrobno raziskati kraj, v katerem sva bila nastanjena;  nato Tulum (kraj z arheološkim najdiščem ter rajsko plažo), ki ga priporočava za ogled vsem, ki se odpravljate v Mehiko, saj ima eno najlepših plaž, ki sva jih kadarkoli videla in v času, ko sva midva bila tam, sploh ni bilo gneče. Poleg tega pa je v neposredni bližini staro majevsko mesto z obzidjem, ruševinami ter prav posebno piramido; ter Valladolid (majhno slikovito kolonialno mestece s pisanimi hiškami ter mešanico mehiške in evropske arhitekture).

Mehika.

Obiskala sva med drugim veliko arheoloških parkov, kjer so majevske piramide in celotna majevska mesta sredi džungle (med najbolj znanimi so Chichen Itza, Coba ter Tulum). Ne moreva se odločiti, katero majevsko mesto nama je bilo najbolj všeč in katerega bi izpostavila, saj ima vsako mesto drugačno zgodbo, drugačne piramide in je vsako zase nekaj posebnega. Tistim, ki se odpravljajo v Mehiko za dlje časa, bi priporočila voden ogled vseh treh omenjenih.  Obiskala sva tudi kar nekaj mehiških cenot (podzemne jame napolnjene z vodnimi bazeni ali kar podzemnimi rekami), ki so posejane po celotnem polotoku. Vsaka je malce drugačna in v soparnem tropskem podnebju prava osvežitev. Najbolj znana je Ik Kil cenote, ki jo priporočava za ogled, vendar je dobro biti tam v zgodnjih urah, da se izognete trumam turistov.

Na jugu zvezne države Quintana Roo skoraj ob meji z Belizejem se razteza jezero Bacalar, ki mu drugače pravijo tudi jezero sedmih barv. Definitivno ga je vredno obiskati ter raziskati njegove lagune ter okolico. Ta izlet nama je bil zelo zanimiv in pri srcu, saj sva opazovala različne živalske vrste, ki jih pri nas ne najdemo, obenem sva uživala ob soncu, vožnji po jezeru ter raziskovanju lagun, poslušala sva zgodbe o nizozemskih piratih ter kolonialnih vojnah, si ogledala grad, ki je služil kot vojaška utrdba pred napadi piratov ter se družila z domačini ob dobri mehiški hrani.

mehika.

Ker pa je v zvezni državi Quintana Roo vse več turistov, je posledično tudi turistična ponudba vse večja in vse bolj pestra. Zelo znana je Xcaret družina tematskih parkov. Midva sva obiskala le dva izmed mnogih, in sicer Xel-Ha ter Xcaret. Xel-Ha je bolj osredotočen na vodne aktivnosti, medtem ko v Xcaretu želijo na kratko in na enem mestu predstaviti celoten Jukatan. Tako sva lahko tam opazovala različne živali, se kopala v cenotah, si pogledala, kako poteka pridelava čokolade in celo kakšno je mehiško pokopališče ter uživala v mnogih predstavah. Najbolj spektakularna je bila tista zadnja, kjer so pokazali, kako so starodavni Maji izumili igro, iz katere se je razvila danes znana igra med dvema ognjema.

Aja, pa še to. Tudi Uroš, ki je ljubitelj adrenalinskih zadev, je prišel na svoj račun, ker imajo kar nekaj adrenalinskih parkov, kjer so na voljo številni zipline-i in vožnja s štirikolesniki po džungli. Ja, tega vsekakor nisva smela izpustiti (smeh).

Je bila rezervacija nastanitev vnaprej obvezen del načrtovanja poti?

Pravzaprav, ja. Ker je bilo to prvo potovanje v lastni režiji, je bila najbolj »ziher« varianta si ustrezen apartma ter bivanje poiskati še pred potovanjem, saj se nama ni sanjalo, kam bova dejansko prišla, ali bodo ob najinem prihodu apartmaji na dobrih lokacijah še na voljo in kako komunikativni so sploh Mehičani. Poleg tega pa nisva želela zapravljati dragocenega časa z iskanjem nastanitve.

Imata na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vama najbolj prirasli k srcu?

Ja, vsekakor! To je med drugim tudi svojevrsten čar potovanj v lastni režiji, ki ga ob potovanjih s turističnimi agencijami ne doživiš ali pa ga zelo redko. Pogovori z domačini povedo veliko o ljudeh, ki tam živijo pa tudi o njihovih navadah, pogledih na svet in podobno. Najbolj so nama pri srcu ravno Mehičani, saj so resnično zelo odprti, sproščeni, komunikativni ter srčni. Tam sva se kot turista počutila zares lepo sprejeta ter domača, za razliko od na primer najinega potovanja po Tajski, kjer sva imela občutek, da so domačini prisiljeno prijazni z namenom, da bi od naju kot turistov pridobili čim več denarja.

Mehika.

Rada bi izpostavila še eno zanimivo dejstvo, ki ga pred prihodom v Mehiko nisva poznala. Po najinem raziskovanju polotoka sva se peljala tudi mimo manjših kolib v džungli ter raznih barakarskih naselij. Naš vodič (ki tudi sam izhaja iz enega takih naselij ter je potomec Majev) nam je povedal, da tam živijo potomci Majev, ki zavračajo sodobno življenje. Pogovarjajo se v starodavnem majevskem jeziku in se španščino začnejo učiti šele ob začetku obiskovanja šole. Mehiška oblast je v teh odročnih območjih postavila šole, ki bi tem ljudem omogočale pridobitev izobrazbe za nadaljno integracijo v sodobnem svetu. Na srečo ali na žalost so te šole večinoma prazne, saj si večina teh ljudi ne želi sodobnega življenja, temveč le uživati v brezskrbnem življenju nekje globoko v džungli.

Kako sicer izbirata naslednjo popotniško destinacijo in katero od preteklih potovanj vama je najbolj pri srcu?

Ko iščeva novo destinacijo za potovanje, imava v mislih, da mora biti čim bolj drugačna od prejšnje. Da vidiva in doživiva nekaj, kar še nisva. Od vseh do sedaj pa nama je ravno najbolj pri srcu potovanje v Mehiko, saj je bilo prvo potovanje v lastni režiji in hkrati najino poročno potovanje. Ker je bilo prvo v lastni režiji, se nama je vse zdelo še bolj zanimivo, bolj drugačno, bolj okusno, bolj adrenalinsko.

Kakšen tip popotnikov sta sicer?

Jaz sem načrtovalka. Torej pred potovanjem se dobro informacijsko pripravim, pripravim finančni okvir ter shemo, urejam vso logistiko in poiščem ustrezne nastanitve. Uroš je pa bolj »na easy«. On se prepusti toku, zaupa v moje načrte, se odloča in morebitne zaplete rešuje sproti.

Top 3 jedi, po katerih vama bo Mehika ostala v spominu brbončic?

Uuf. Prava mehiška hrana je noro dobra in ni niti podobna tej, ki jo pri nas ponujajo v mehiških restavracijah. Izpostavila bi limetino juho (to je juha s kurjo jušno osnovo, razcefranimi kosi piščanca, koščki paradižnika, tortiljami narezanimi na trakce ter limetami. Okus je slano – sladko – kisel. Je pa to top izbira za jutro po prekrokani noči); Tijuana zebro (to so v listnato testo zaviti koščki piščanca, paradižnika, sira ter začimb, kjer je priloga guacamole); tostade (ocvrte tortilje z različnimi prilogami na vrhu, kot so guacamole, škampi, govedina, riba in podobno).

Tehnologija je postala zvesta spremljevalka popotnikov. Brez katerih naprav in aplikacij ne gresta na pot?

Najina GoPro kamera naju spremlja povsod. Ob nama sta zmeraj tudi najina telefona, kjer so naložene številne aplikacije, ki nama zelo prav pridejo.  Po navadi so to aplikacije z voznimi redi podzemnih vlakov in linijami, ki vodijo do številnih znamenitosti. Manjkati ne sme niti Tripadvisor, kjer si pogledava ocene dobrih restavracij in seveda dobri stari Google maps, ki naju je že nekajkrat rešil, ko sva se rahlo izgubila.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Izguba bančne kartice. In to se nama je zgodilo ravno v Mehiki. Pri njih so bankomati nastavljeni ravno obratno kot pri nas. Najprej ti izročijo denar in šele nato kartico. Midva sva denar vzela, kartico pa pozabila v bankomatu. Da je nimava, sva ugotovila šele naslednji dan, ko sva ponovno želela dvigniti denar. Vrnila sva se do bankomata, kjer sva prejšnji dan dvigovala denar, vendar kartice ni bilo več. Nato je sledilo klicanje v Slovenijo, prenakazovanje denarja, blokada kartice in tako naprej.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom, morda tudi tistim, ki se na samostojno potovanje odpravljajo prvič?

Nasvet, ki bi ga lahko namenila drugim popotnikom, predvsem tistim, ki se na samostojno potovanje odpravljajo prvič, je, da naj nič ne skrbijo, če zadeve ne potekajo po načrtih, saj iz različnih zapletov po navadi nastanejo zgodbe, ki naše potovanje popestrijo v pozitivnem smislu in nam zapustijo nepozabne spomine.

HITRIH 6

Najljubša država: Mehika

Najljubše mesto: London

Najljubša plaža: Playa Pescadores Tulum

Najljubša kulinarika: tajska

Naljubši način transporta: skuter

Najljubši jezik: angleščina

Foto: osebni arhiv/Azra Žilić Galun in Uroš Galun

Njun Mehiški filmček najdete TU, Azri pa lahko sledite tudi na Instagramu.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Slovenski par, ki je dal odpoved in se spontano preselil v Dubaj #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vandraj insider: Slovenka, ki živi v Mehiki in jo lahko gledate v telenovelah

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak teden z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

*****

Sandra Debelak je Slovenka, ki je svojim sanjam sledila na drug kontinent in v popolnoma drugo kulturo. Svoje življenje je januarja 2013 preselila v Mehiko in v tamkajšnji prestolnici Ciudad de México končala 3-letni študij na mehiški igralski akademiji Televisa CEA.

Poleg vlog v gledališču je zaigrala tudi v več delih čez lužo izjemno priljubljenih televizijskih serij La Rosa de Guadalupe in Como dice el dicho, pred kratkim pa je imela tudi manjšo vlogo v znani narko seriji El Señor de los Cielos 5. Oktobra bo dobila tudi permanentno delovno vizo, ki ji bo odprla še več vrat v igralskem svetu.

Kot pravi, jo v Mehiki poznajo kot dekle, ki mora vsakič znova razlagati, da ne razume ruščine in da je pravzaprav Slovenka in ne Slovakinja, nam pa bo razkrila nekaj svojih naljubših kotičkov mesta.

[O mestu:]

Kako bi opisali prestolnico Mehike – Mexico City oziroma Ciudad de México?

To je veliko in noro mesto z zelo zanimivo kulturo. V Mexico Cityju se vedno nekaj dogaja. Razdalje med točkama A in B so velike, sploh zaradi prometa, v katerem potrebuješ minimalno eno uro za najmanjši premik. Če se ti mudi že ko greš od doma, boš zagotovo zamudil.

In kakšni so tamkajšnji ljudje?

Ljudje so zelo odprti in zgovorni. Ko greš v trgovino, se neznanci začnejo s teboj kar pogovarjati, kar v Sloveniji ni v navadi. So zabavljači, uslugo pa ti naredijo z veseljem in ne, ker bi pričakovali nekaj v zameno ali zahvalo. Prav tako ne znajo reči ne in ti obljubljajo stvari, da bi izpadli dobri. Imajo tudi močne karakterje, kar lahko opazite že na cesti, saj ves čas hupajo in kričijo. Žaljivke med vožnjo so nuja, ker pa nihče zares ne pozna in ne upošteva pravil, se hitro naredijo zastoji. Zelo opazne so tudi razlike med sloji. Zelo bogati ljudje imajo svoje šoferje, služkinje in vrtnarje, medtem ko revni nimajo niti dostojne hiše.

Trije razlogi za obisk mesta so …

… zelo okusna hrana, ki je zelo drugačna od hrane v “mehiških restavracijah” v Sloveniji, ljudje z zelo zanimivo kulturo in fieste!

Mesto je najlepše

… spomladi, ker je toplo, mesto pa je na prav poseben način obsijano s soncem.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Sprehod po Coyoacánu, kjer se posladkate s churros con rompope.

Najboljšo kavo potrežejo v: Nisem še našla dobre kave, zato jo zaenkrat naročim kar v Starbucksu ali pa njegovi mehiški različici Cielito Lindo Café.

Najboljše kosilo najdete pri: Non Solo, italjanska restavracija.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Na splošno je mehiška hrana zelo okusna in bi težko izbrala le eno. Vedno me navdušijo los chilaquiles!

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Muzej Tamayo.

Park, kjer najraje poležavate: Park Viveros, kamor gre veliko ljudi tečt, je pa prijetno tudi za meditiranje ali jogo.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Coyoacán.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Xochimilco.

Najboljša zabava v mestu: Klub Republica.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Festival Corona Capital.

[Uporabno:]

Najugodnejši prevoz po mestu? Metro!

Najugodnejša pot iz Slovenije do tja? Nisem še odkrila ugodne letalske družbe, je bolj odvisno od sezone, vendar vedno letim v bližnja italijanska letališča, saj so direktni leti do Slovenije dražji za tretjino.

[Plus in minus:]

Kakšne so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Tu se vedno nekaj dogaja, na vsakem vogalu so majhne trgovinice z osnovnimi živili in so odprte vse dni do pozno ponoči, tako da sladkarij nikoli ne manjka (smeh). Všeč mi je tudi tianguis, neke vrste tržnica, ki jo postavijo enkrat na teden in prodajajo od sadja do zelenjave, tipične mehiške hrane do piratskih cdjev, makeupa in podobno.

Slabost je to, da je zelo neprijetno hoditi po cesti urejena, v krilu ali kratkih hlačah, ker nekulturni Mehičani začnejo žvižgati in kričati neprijetne in osladne besede. Zelo me moti tudi to, da je mesto neverjetno onesnaženo.

In kakšne so prednosti in slabosti dela v tujini?

Prednost za nas tujce v Mehiki je to, da Mehičani veliko raje dajo priložnost tujcem kot pa samim sebi. Nasplošno je v Mehiki lahko najti službo, če si pripravljen prijeti za delo, ga boš že našel.

Slabost v mojem primeru – kot igralka – je mehiški naglas. Španščina je lahek jezik, ampak nevtralen naglas je nekaj čisto drugega.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Zelo rada bi se vrnila, ampak mislim, da je v Sloveniji še težje dobiti službo. Zato sem odšla v Mehiko in bom zaenkrat ostala tukaj, da dosežem zastavljene cilje, potem bomo pa videli, kam naprej.

Vas kdaj ujame domotožje?

Ja, velikokrat! Na žalost grem samo enkrat na leto na obisk, vedar pa takrat maksimalno izkoristim vse kavice ob Ljubljanici, izlete po Sloveniji, druženje s prijateljicami in seveda večino časa z mojo mami.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Zagotovo družino, prijatelje, kavice in seveda čist zrak, mir, veliko zelenih con in gozdov, nič gneče na cestah in kakšno domače slovensko kosilo!

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 3

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: Na splošno 1, v igralskih vodah pa 9.

Občutek varnosti od 1 do 10: 2

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 1

 

Foto: osebni arhiv Sandre Debelak

 Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

Sprehodite se po najlepšem hotelu na svetu

Tokrat smo Vandrali po hotelu z najlepšim dizajnom tega leta. Nagrado za najlepše dizajniran hotel v letu 2017 je prejel Chablé Resort & Spa, hotel, ki se nahaja v Mehiki, na polotoku Jukatan. Prestižno nagrado Prix Versailles od leta 2015 podeljujeta Unesco in Mednarodna zveza arhitektov in gre za najpomembnejše priznanje med komercialnimi arhitekturnimi projekti.

Hotel leži v tropskem raju, dvajset minut vožnje od glavnega mesta Merida. Oblikoval ga je mehiški arhitekturni duo Jorge Borja in Paulina Morán. V njem je 38 apartmajev in dve vili, ena predsedniška in druga kraljeva, v vseh pa najdete še zasebne bazene in masažne kadi.

Interier in eksterier združujeta tradicionalne elemente tamkajšnje kulture, obdržali pa so tudi zidove nekdanjega posestva, ki je tu stalo že v 19. stoletju. V resortu je tudi ogromen SPA center, kjer uporabljajo zdravilne prijeme iz majevske kulture, celoten kompleks pa je obkrožen s pragozdom.

 

Foto: Chablé Resort & Spa

Recept: mehiški guakamole, egipčanski humus in italijanski pesto

Ker je ravno petek, se lahko malce pozabavamo z recepti, ki so odlični, da jih pripravimo za večerno druženje. Da ne bomo zgubljali dragocenega časa s celotno večerjo, lahko danes pripravimo nekaj preprostih prigrizkov iz treh različnih koncev sveta, ki bodo navdušili vsakega gosta.

Guakamole, kot ga poznajo v Mehiki

Za eno skodelico te zdrave in slastne omake potrebujemo:

  • 2 avokada
  • 1 sesekljan paradižnik
  • četrtino drobno sesekljane paprike
  • 30 gramov sesekljanega svežega koriandra
  • 2 jedilni žlici limoninega soka
  • 1 drobno sesekljana japaleno paprika (opcijsko)
  • sol in črni poper

Priprava je preprosta. Vse sestavine drobno sesekljamo, avokado pa olupimo ter ga spasiramo v gladko zmes. Nato vse skupaj dobro premešamo, solimo in popramo po okusu. Postrežemo s koruznim čipsom.

Tradicionalni egipčanski humus

Za pripravo potrebujemo:

  • 2 pločevinki čičerike (ali enaka količina skuhane)
  • 1 jedilna žlica limoninega soka
  • 1 strok zdrobljenega česna
  • pol žličke kumine
  • ščepec soli
  • 3 kaplje sezamovega olja ali paste

Vse skupaj položimo v blender ter zmešamo v gladko zmes. Postrežemo s korenjem, kumarami ali papriko, narezano na palčke.

Aromatični pesto iz Italije

Italijanska klasika, ki se prileže ob dobrem vinu, rezinah pršuta, na vrhu pice ali pa kar na žlico.

Potrebujemo:

  • 2 pesti sveže bazilike
  • 1 pest pinjol
  • 1 strok zdrobljenega česna
  • 80 gramov parmezana
  • olivno olje

Vse skupaj zmešamo v blenderju ter po okusu dodamo malo olivnega olja.

Želimo vam dober tek in lep vikend!

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.