Pohodništvo spreminja kemijsko strukturo naših možganov

Nobena skrivnost ni, da telesna aktivnost blagodejno vpliva na zdravje telesa in duha. Ste vedeli, da pohodništvo spreminja kemijsko strukturo naših možganov? Tukaj preberite, kako gibanje v naravi pozitivno vpliva na naše možgane in poslednično na naše življenje.

Pohodništvo v naravi ustvarja pozitivne misli

Z gibanjem telo proizvaja dopamin in serotonim, hormona sreče in zadovoljstva. Po telesni aktivnosti boste razmišljali bolj pozitivno. Pohodništvo vas bo napolnilo z notranjim zadovoljstvom, imeli pa boste tudi veliko več energije. Ko prideta slabo počutje in melanholija, kar pogumno in na pot v naravo.

landscape - hiking

Odklop od tehnologije spodbuja kreativnost in reševanje težav

Med pohodom izklopite telefon. Celostna prisotnost z glavo in telesom med hojo bo spodbudila vašo kreativnost in hitro reševanje težav. Odklop od tehnologije je zlasti pomemben pri mladih in otrocih. Skupni sprehod v naravi bo otrokom dobro del, hkrati pa bo čudovita priložnost za kvalitetno preživljanje družinskega časa. Na začetku bo morda nekaj pritoževanja, vendar obljubimo, da se boste na koncu zabavali vsi.

landscape - hiking - magic

Pohodništvo odpravlja motnje koncentracije

Hkrati je čudovit način za nabiranje potrpežljivosti in vztrajnosti. Ti dve vrlini vam bosta pomagali pri boljši koncentraciji in vas usmerili k bolj produktivnemu življenju. Naredite sebi in svojim bližnjim uslugo ter se podajte na odklop v naravo.

Zdravje in osebnostna dobrobit bi morala biti vsakemu na prvem mestu. Hitri tempo življenja, ki ga živimo in pogosti čustveni odklop sta samo dva izmed razlogov, zakaj je skrajni čas, da vzamete pot pod noge in se odpravite na pohod. Svoje zdravje in dobro počutje vzemite nazaj v svoje roke.

FOTO: Pixabay
PREBERITE ŠE: Avstrija: na Koroško med alpske pohodnike in uživače

“Ta pot postane meditacija” – Laura Cankar o El Camino

Laura Cankar je 20-letna umetnica, ki je letos prehodila romarsko pot El Camino de Santiago. V prevodu – Jakobovo pot. Odšla je z namenom, da se najde in vzame prosto leto pred začetkom študija. Na francoskem delu Jakobove poti je Laura preživela 33 dni in prehodila okoli 1.000 kilometrov.

Povejte nam več o svoji poti … Kje vse ste bili?

V Španiji. Na poti El Camino de Santiago oziroma natančneje – Camino Frances. Pot sem začela v Franciji, v kraju Saint Jean Pied de Port. Od tam hodiš do mesta Santiago de Compostela. Jaz sem se odločila, da bom pot podaljšala še za približno 115 km in odšla do obale. Tam sem najprej hodila do kraja Finisterre – konec zemlje, potem pa še do Muxije. Do Santiaga sem hodila vsak dan. Brez premora. Potem sem nadaljevala do Finisterre in tam ostala tri dni. Enako v Muxiji.

Kaj pridobiš ob koncu poti?

Certifikate, ki jih na koncu poti pridobiš v Santiagu za opravljeno pot. Na začetku poti kupiš knjižico in vanjo zbiraš žige. Pridobiš jih v alberguejih – romarskih prenočiščih, kjer sem spala. V vsaki vasi imajo bare in albergeje, kjer lahko popotnik pridobi žig. Na dan jih pridobiš dva ali tri. Zadnjih 100 km poti je bolje, da na dan pridobiš tri. Zato, da je res razvidno, da v resnici hodiš peš in ne z avtobusom, kot nekateri počnejo. Pot tam postane res turistična. Nekateri naredijo 10 km potem pa gredo naprej z avtobusom.

Zakaj ste se za to pot odločili?

Na začetku zgolj zaradi tega, ker sem želela potovati in čim več videti. Nisem pa želela običajne turistične izkušnje – z avtom ali avtobusom in tako naprej. Dva prijatelja sta to pot opravila že pred dvema letoma in sta mi izkušnjo Camina priporočila. Na začetku sem res mislila, da so to vsi razlogi. Zanimanje za hojo in potovanje. Ampak ko na poti preživiš nekaj časa in imaš veliko časa za razmišljanje …

Ugotovila sem, da sem na pot odšla, ker sem morala odrasti. Postati bolj samostojna, bolj odločna, bolj zaupati vase. Zaradi ljudi tam sem spoznala, da je vse mogoče. Dalo mi je življenjski zagon. Ta pot je zame postala meditacija.

Kako je potekal vaš običajen dan na poti?

Zbujala sem se okoli 5h zjutraj. Zato, ker je tam 30 stopinj in ne želiš hoditi po največji vročini. Na dan sem naredila od 22 do 30 km. Hoditi sem pričela ob 5.30 zjutraj in hodila do prve vasi. Tam sem dobila kavo in zajtrk. Vzela sem še nekaj hrane za na pot. Potem sem hodila dalje. Če sem vmes postala utrujena, sem se ustavila na pijači. Na poti spoznavaš ogromno ljudi. Sicer pa je najboljše, da si na poti čim več sam. Tako se izogneš dejavnikom, ki ovirajo. Hkrati pa imaš čas za razmislek. Hoja se je končala okoli 14h ali 16h. Zelo odvisno od hitrosti hoje.

Tak čas prispeš v albergue. V sobi je zraven tebe še 18 ljudi. Če imaš srečo, dobiš sobo za 4, kjer nihče ne smrči in lahko spiš! (smeh). Zvečer smo šli pa žurat s prijatelji, ki sem jih spoznala na poti. Poskusili smo tradicionalno špansko pivo in vino. Tam pravijo: ‘‘No vina no Camina’’, kar bi grobo prevedli brez vina ni kamina. Ob 22h sem navadno že spala.

Kaj je vsebovala vaša prtljaga?

V nahrbtniku sem imela dvoje kratke in dvoje dolge hlače pa še to je bilo preveč. Lahko bi vzela manj. Imela sem še štiri majice in kopalke pa nogavice in spodnje perilo, spalno vrečo in športno brisačo. Pomembno je, da so stvari športne in lahke. Vsak dan nosiš 9 kg težak nahrbtnik z vsemi svojimi stvarmi. Oblačila se morajo hitro sušiti, saj stvari na poti pereš vsak dan. Pogrešala sem edino balzam za lase.

Kaj pa osebna higijena na poti?

Zobna krtačka. Krtača za lase. Krema za obraz in za sončenje. Malo šampona za telo in milo za pranje oblačil. Pa obvezno vlažilni robčki.

Kako ste doživljali odklop od udobja vsakdanjega življenja?

Sploh ni bilo tako grozno. V resnici mi je bilo všeč, da sem bila lahko malo umazana in sproščena. To je bilo na poti normalno. Sprijazniš se z dejstvom, da smrdiš. Tako pač je. Malo težje je bilo v času menstruacije. Navaditi sem se morala na tampone. Drugače ne gre. Na koncu dneva pa itak prespiš v albergueju in se tam umiješ. Spanje v šotoru pa je glede tega druga zgodba.

Kakšen je vaš popotniški nasvet za Camino?

1. Torbica okoli pasu je nujnost. V njej hranite vse pomembne stvari. Na denar in dokumente je treba paziti. Pri sebi ni varno imeti preveč gotovine. Bolje je, da na kartico prejemaš nakazila. Prijateljico iz Amerike so na poti okradli. Iz denarnice so ji pobrali denar in denarnico pustili kar tam.
2. Naslednja pomembna stvar za na pot so pripomočki za zdravljenje žuljev. Močne obliže. Igla. Nitka. Jod in razkužilo.
3. Pametno je vzeti tudi nekaj osnovnih zdravil in prvo pomoč. Tujinsko zavarovanje je tudi nujnost.
4. Če želite svoj mir, pojdite s šotorom. Če želite izkušnjo spoznavanja ljudi in povezanosti, pojdite v prenočišča.
5. Čim lažja prtljaga.
6. Dobra obutev in sandali.
7. Pozor na stenice, ki jih je ogromno.

Finisterra

Kakšna je bila razlika v naporu prvi in zadnji dan poti?

Najhujši dan na poti je prvi dan. Takrat prečkaš Pireneje. Do prve vasi je 27 km v hrib. Pot se mi je vlekla. Občutek je bil, kot da se ne bo nikoli končala. Vroče je bilo in pihalo je, povsod so bile živali. Vse me je motilo. Če mi prvi dan ne bi uspelo, bi šla domov. Dobro, da je bila z mano prijateljica Manca. Ona me je motivirala. Nekje na sredini poti utrujenost izgine in pričneš se zavedati, zakaj sploh hodiš. Na koncu poti hoja postane nuja. Telo potrebuje gibanje in šport. Še zdaj čutim potrebo po hoji.

Na poti ste spoznali veliko zanimivih ljudi. Čigava zgodba je bila najzanimivejša? Ste s kom obdržali stike?

Federico iz Italije. Na Camino je prišel zaradi bolezni. Želel je prestati to pot kot preizkušnjo in se spopasti z boleznijo na drug način. Zelo sva se povezala. Na roki ima tetovažo – črto, ki mu obkroža biceps, a ne povsem. Črta še ni sklenjena. Pravi, da jo bo sklenil, ko se bo našel. Ali pa bo umrl nedokončan. Bilo pa je še mnogo drugih ljudi in zgodb. V stikih smo še vedno. Vsaj tisti, ki smo se res povezali. Posebej se spomnim gospoda, starega okoli 60 let, ki je Camino prehodil že enajstkrat. Na koncu poti sva ga srečali. Gospod bo pot prehodil še nazaj.

Cizur Menor

Je na poti možno navezati pristne stike z ljudmi?

Na trenutke skoraj preveč. Ljudje pogosto rečejo, da je Camino magičen. Resničnost tam je drugačna kot doma. Nekoga spoznaš in z njim hodiš osem ur na dan. Pogovarjaš se o vsem. O stvareh, o katerih v vsakdanjem življenju niti ne govoriš, ker ni časa. Odnosi na poti so bolj trdni kot tukaj.

Najhujša izkušnja iz poti?

Z Manco sva se najprej odločili, da bova spali v šotoru. Kupili sva šotor, ki naj bi bil nepremočljiv. Po deževni noči sva ugotovili, da ni seveda bil. Čeprav ni močno deževalo in sva bili delno pod streho, sva se sredi noči zbudili čisto premočeni. Vsa prtljaga je bila mokra in zato tudi težja. Gospa v šotoru zraven najinega pa je celo noč veselo smrčala. To se je zgodilo prvi vrečer. Na koncu sva šotor kar pustili tam.

Kaj pa stroškovna plat? Kakšen proračun ste imeli?

Načrtovali smo 800 evrov, na koncu pa smo porabili jih 1.300. Seveda gre ceneje. Če ne piješ alkohola in kuhaš sam je 800 evrov dovolj.

Kako pa sama pot poteka?

Jaz sem šla peš. Možnost je tudi kolesarjenje ali ježa konj. Lahko greš sam, lahko pa se pridružiš skupini. Nič ni organizirano. Z Manco sva najprej hodili nekaj metrov narazen. Po nekem času sva hodili vsaka čisto zase. Odločili sva se, da želiva različni izkušnji. Na začetku je super, ker imaš veliko svojega miru. Kasneje postane vse bolj turistično in posledično dražje. Tudi fizična pripravljenost ni nujno potrebna. Kondicijo nabiraš sproti.

Ali ste s seboj prinesli kakšen fizičen spominek s poti?

Školjko. Značilna je za El Camino de Santiago. Školjke so kažipot. V mestih so vdelane v tla. A tako se v velikih mestih tudi najhitreje izgubiš. Ne veš, ali bi sledil školjkam na tleh ali rumenim puščicam zgoraj.

Kako se vam zdi, da vas je pot spremenila?

Postala sem bolj samozavestna in odločnejša. Manj me je strah. Pot je lahko izkušnja, ki ti spremeni življenje, če tako želiš. Pomembna je ciljna usmerjenost. Na poti te vse boli, ampak imaš cilj v glavi in mu slediš. Dalo mi je zagon za odhod iz Slovenije. Želim si študija v tujini. Tudi k prijateljem, ki sem jih spoznala na poti, grem na obisk. Bolj sem se odprla. Ne maram jokati pred ljudmi, ampak tam sem. Čutila sem olajšanje. Imela sem čas delati na sebi. Tega časa drugače nisem imela. Pot me je tudi spomnila na to, kako zelo potrebujem svojo glasbo. Na poti sem napisala pet pesmi. Več kot v celem letu prej. Dobila sem veliko navdiha.

Kakšne so starostne skupine ljudi na poti?

Najmlajši je bil star 18 let, najstarejši tudi več kot 70 let. Veliko je bilo učiteljev in mladih podobne starosti kot jaz. Z njimi smo se največ družili. Poznam tudi par. Spoznala sta se na Caminu in se v Santiagu poročila. El Camino je res magičen. Neverjetno je.

Kaj je po vašem bistvo poti?

Ljudje. Tako sem vesela za vse ljudi, ki sem jih spoznala. Neprecenljivo je. Sploh ni šlo za pot ali moje cilje, temveč za vse te ljudi. Vedno sem bila obkrožena s pozitivo in dobro voljo. Na poti trpiš in vse boli, ampak ljudje so nasmejani. Tudi težke trenutke sem mela. Bili so dnevi, ko sem samo jokala in hodila. Moja prijateljica Neja je umrla preden sem odšla na pot. El Camino mi je dal možnost žalovanja in to mi je pomagalo.

Top pet lokacij na poti.

1. Muxia
2. Cizur Menor
3. Estella
4. Meseta
5. Castellanos de Castro
In še mnogo drugega. Vse je bilo čudovito. Doma nikoli nimaš časa gledati neba. Potem pa hodiš 30 km na dan in nebo je vse, kar vidiš. Noro.

Občutki ob koncu poti El Camino?

Ob prihodu v Santiago nekateri začnejo jokati. Občutkov se ne da opisati. Nisem čutila, da se je pot končala. Nisem si želela, da se končala. Čutila sem izreden ponos. Še večji pa, ko sem dosegla Finisterre in kamen, ki označuje 00 km. Konec poti, nič ni več pred tabo. Tam sva z Manco pustili nekaj stvari. To je eden izmed pomembnih delov romarske poti, kjer ljudje puščajo stvari. Osebne predmete ali spomine na mrtve. Tudi midve z Manco sva Neji v spomin nekaj pustili.

Santiago de Compostella

Zaključna misel?

Vsem želim, da gredo na El Camino. Neverjetna izkušnja. Prepričana sem, da se bom na Camino vrnila in naredila še kakšnega.

FOTO: Laura Cankar
PREBERITE ŠE: 

Španija: Tako je videti tradicionalno obmetavanje s paradižniki

Ste že glasovali za naj planinsko kočo in naj visokogorsko kočo leta 2019?

Začela se je peta sezona akcije Naj planinska koča, ki jo na Siol.net organizirajo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Bralci lahko izbirajo med 157 kočami, 29 visokogorskimi planinskimi postojankami in 128 planinskimi kočami.

Siol.net v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije letos že peto leto zapored organizira izbor Naj planinska koča Slovenije. V izboru za naj planinsko kočo sodeluje 157 koč, od tega jih je 29 visokogorskih in 128 planinskih. Projekt je namenjen vsem ljubiteljem pohodništva, planinarjenja, rekreacije in vsem, ki skrbijo za zdrav duh v zdravem telesu.

Ste že glasovali za svojo?

Prvi krog glasovanja traja od 17. junija 2019 do 10. avgusta 2019. V drugi krog glasovanja, ki bo med 11. avgustom 2019 in 11. septembrom 2019, bo uvrščenih 10 finalistk iz prvega kroga, ki bodo prejele največ glasov: pet koč iz kategorije naj planinska koča in pet koč iz kategorije naj visokogorska planinska koča. Zmagali bosta koči, ki bosta v svoji kategoriji dobili največ glasov. Samo lani je bilo v sklopu tekmovanja oddanih več kot 45 tisoč glasov.

Nagrade tudi med glasovalce

Med izborom bodo ob sredah tedenska žrebanja, v katerih bodo nagrajencem podelili praktične planinske nagrade, ob izteku izbora pa bodo izžrebali srečneža, ki bo osvojil glavno nagrado, turo z gorskim vodnikom na Triglav oziroma drug vrh po lastni izbiri.

Letošnje leto bodo prvič bralcem posebej predstavili tudi vse koče, ki jih lahko označimo za družinam prijazne koče. Tako bodo tudi mladi starši lahko brali o lokacijah, ki jih lahko obiščejo z mlajšimi otroki, in tako zbirali ideje za družinske izlete. Vse vsebine s predlogi izletov za družine z majhnimi otroki bodo objavljene v posebnem zavihku na Siol.net.

Foto: Shutterstock

Ideja za izlet: Velika planina in njena vijoličasta odeja žafranov

Velika planina se vsako pomlad obarva v čudovite barve. Prekrije jo odeja vijoličastih cvetov, ki prostrane pašnike naredijo še toliko bolj fotogenične.

Kot so nam sporočili s planine, žafrani že kukajo na južnih in nižjih pobočjih. Razcvet pričakujejo v sredini in drugi polovici aprila, odvisno od vremenskih razmer.

Velika planina je vedno prijetna ideja za izlet, zdaj, ko bo sneg končno skopnel in je pomlad tudi po koledarju že stopila skozi vrata, pa bo njene planote s prvimi znanilkami pomladi zajela še bolj barvita podoba. Glavni razcvet žafranov ob idealnih vremenskih razmerah torej pričakujemo že drugo polovico aprila, popoln razcvet pa traja od 10 do 14 dni.

Med pašnike, kravje zvonce in pastirske bajte

Na planini bodo tako kmalu zažvenketali tudi kravji zvonci, ki naznanjajo prihod pastirjev, prav pastirsko naselje pa velja za enega redkih ohranjenih te velikosti v Evropi. Velika planina je prepoznavna po tipični arhitekturi – strehe koč so krite s smrekovimi skodlami, ki segajo nizko proti tlom. Na teh koncih Slovenije jim pravijo pastirska bajta ali pastirski stan, smrekovi skodli pa po domače rečejo “šinkel”.

Glamping pod Veliko planino!

In če bi enodnevni izlet malo podaljšali? Prav ob vznožju Velike planine najdete tudi priljubljeni glamping eco resort, kjer lahko glamurozno kampirate v prikupnih hišicah. Ponudbo preverite TUKAJ, sicer pa je pestra tudi ponudba nočitev v tradicionalnih hiškah prav na Veliki planini.

SUPER PONUDBA: Prek Megabona ugodno v SLOVENIA ECO RESORT POD VELIKO PLANINO ali pa v kočo s savno VELIKA PLANINA RESORT (ponudba tukaj)

Foto: Velikaplanina.si

Preberite še:

Top pet idej za velikonočni oddih

Kaj se na Krvavcu dogaja, ko sneg skopni?

Krvavec je ena priljubljenih točk za zimske športne aktivnosti, nič manj pa ni zanimiv niti v toplejšem delu leta. Ko se sneg umakne s planine, se ta obarva v zeleno, smučišča pa zamenjata šopek pohodniških tur in poletni park s številnimi aktivnostmi.

Izlet z razgledom na Ljubljansko kotlino in Alpe

Do izhodišča za pohodništvo, kolesarjenje in adrenalinske podvige, tako kot pozimi, tudi poleti vozi kabinska žičnica, na katero vstopite na postaji tik ob urejenem brezplačnem parkirišču. Ta vas v slabih desetih minutah prepelje s 602 na 1450 metrov nadmorske višine, med vožnjo pa se vam odpre osupljiv pogled na Ljubljansko kotlino in Julijske ter Kamniško-Savinjske Alpe. Žičnica v zgodnji sezoni obratuje vsak dan od 14. do 19. ure, torke in četrtke še uro dlje, ob vikendih pa se park odpre še prej – ob 9. uri. V glavni poletni sezoni, torej od 23. junija naprej se tudi urnik med tednom poenoti s tistim med konci tedna.

UGODNO: Nočitev z zajtrkom v hotelu Krvavec, uporaba savne in vstopnica v Poletni park Krvavec le 62 evrov!

Poletni park Krvavec za ljubitelje adrenalina

Poletni park ponuja več različnih aktivnosti – pustolovski park, plezalni stolp, slackline, tube, frizbi golf, trampoline, lokostrelstvo … Na Krvavcu vas po zimski sezoni pričaka pustolovski park s poligonom in ovirami, ki vodijo skozi gozd. Svoje ravnotežje lahko preverite na slacklinu, elastični vrvi, napeti med drevesi, adrenalin po žilah si lahko poženete tudi s spustom s tubo ali na plezalnem stolpu, preizkusite pa se lahko tudi v lokostrelstvu ali frizbi golfu. Po tlakovani poti se lahko tudi spustite z gorskimi go-karti ali skiroji, ljubitelji adrenalina pa lahko skočite še na gorsko kolo. Park do 31. julija obratuje ob sobota in nedeljah od 10. do 18. ure, od 1. do 31. avgusta pa ob enakih urah vse dni v tednu.

Bike park z največjo višinsko razliko v spustih

Krvavec je priljubljen tudi med navdušenci nad spusti na dveh kolesih. Ponaša se s 27 kilometri označenih kolesarskih poti in spustov za vse okuse ter stopnje kolesarskega znanja, hkrati pa se lahko pohvali tudi z največjo višinsko razliko v spustih med Bike parki v Sloveniji.

Jadralno padalstvo za ljubitelje ptičje pespektive 

Izjemen panoramsko pogled lahko ujamete tudi z jadralnega padala. Krvavec je priljubljeno vzletišče, ki omogoča dolge spuste, hkrati pa vam na vrh ni treba preveč pešačiti, saj do tja vodi žičnica. Organizirajo tudi tandemske polete, za tiste, ki se z jadralnim padalom srečujete prvič.

Idilično izhodišče za pohodnike

Nenazadnje se Krvavec v poletnem času prelevi tudi v pravo oazo za pohodnike. Od tod vas lahko ponese na ture na Kompotelo, Kalški greben, Kokrško sedlo in Cojzovo kočo. Vedno bolj priljubljena pa je tudi nordijska hoja, vadba, pri kateri s pravilno uporabo palic pri hoji lahko spodbudimo kar 90 odstotkov vseh mišic v telesu.

UGODNO: Nočitev z zajtrkom v hotelu Krvavec, uporaba savne in vstopnica v Poletni park Krvavec le 62 evrov!

We RIDE tomorrow? ?: @sandi.bertoncelj

A post shared by Bike Park Krvavec (@bikeparkkrvavec) on

What's your favourite side? Our's is sideways?

A post shared by Bike Park Krvavec (@bikeparkkrvavec) on

Kamorkoli vas ta konec tedna že zanese, svojih utrinkov na Instagramu ne pozabite opremiti z oznako #Vandraj ali nas označite s tagom @Vandraj.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Vandraj namig: Trije ugodni hoteli na slovenski obali (nočitev s polpenzionom že za 44 evrov!)

 

Izlet: Klopca nad Bledom, ki je preplavila Instagram

Klopca z enim od najbolj osupljivih razgledov v Sloveniji se nahaja na Ojstrici nad Bledom, od koder se razlega čudovit pogled na Blejsko jezero in otok z gradom v ozadju, Gorenjsko ravan, Kamniške Alpe in Karavanke. Če ste vsaj povprečen uporabnik družbenih omrežij, ste zagotovo že naleteli na ta prizor. In tudi če niste najbolj navdušeni pohodniki, ga lahko brez večjih naporov doživite tudi v živo.

Ojstrica se se s 661 metri nadmorske višine dviga nad zahodno obalo Blejskega jezera. Avto lahko pustite na parkirišču pri avtokampu Zaka, do katerega pridete po cesti, ki iz Bleda pelje proti Bohinju, na križišču za Vilo Bled pa zavijete desno in poiščete primerno parkirno mesto.

Na južnem delu zaliva sledite pešpoti v gozd in sledite smerokazom. Vzpon od Zake do Ojstrice ni preveč zahteven in traja 20 minut.

Izlet od tu lahko podaljšate še na Malo in Veliko Osojnico, kjer vas prav tako pričaka razgled, ki mu ni para. Od Ojstrice do Male Osojnice je še 15 minut hoje, od tod pa spust nazaj do Zake traja še 25 minut.

Kljub relativno nezahtevni poti, priporočamo udobno obutev z dobrim oprijemom in oporo. Uživajte v razgledu, svoje fotografije na Instagramu pa ne pozabite opremiti z oznako #Vandraj ali nas označite s tagom @Vandraj!

INSTA UTRINKI

View this post on Instagram

Magico🌷🍃

A post shared by Matteo Grosso (@teigno) on

View this post on Instagram

👯‍♂️

A post shared by Maša Svetina 👑 (@masasvetina) on

https://www.instagram.com/p/BRjNwhxA2W7/

Bled, lep si ❤️ #theview ?

A post shared by Tjaša Temlin (@tjasatemlin) on

Foto: Shutterstock, Instagram

Kako osvojiti Kilimandžaro z manj gneče

Mnogi pohodniki pridejo na Kilimandžaro s sanjami o divji in nepozabni avanturi, ki jo bodo doživeli ob osvajanju najvišje samostoječe goro na svetu. Nekateri izmed pričakujejo, da jih bosta v težkem fizičnem izzivu spremljala tišina in mir. A namesto samote, jih pričaka cirkus, ki je zagotovo veliko razočaranje, je za Guradian zapisal Morgan Triman in predstavil, kako lahko to mogočno goro osvojimo tudi brez spremstva številnih pohodnikov.

Afrika ponuja ljubiteljem gorstva sedem pomembnejših vrhov. Seveda je na najpomembnejšem in najvišjem mestu 5.895 metrov visok speči vulkan, ki ne zahteva kakšnega posebnega tehničnega znanja na področju planinarjenja. Pohodniki, ki se lahko prilagodijo na višino in imajo dovolj fizične kondicije, imajo dobre možnosti za uspeh. Zato ne preseneča, da je število pohodnikov, ki se odpravi na vrh Kilimandžara in tega tudi osvojijo, vedno več.

Po poročilu Tanzanijskega nacionalnega parka, vsako leto Kilimandžaro obišče 50.000 ljudi. Število je od leta 2008 naraslo kar za 25%. Če samo pomislimo, koliko pohodniških čevljev, ki je šlo po poti gor in navzdol, je na gori pustilo sledi, nam je jasno, da je gora zelo ogrožena. Zato so obiskovalci primorani hoditi samo na izbranih poteh in spati le v določenih kampih. Na kampu Marangu so majhne lesene kočice, medtem, ko se na drugih vsak popoldan postavljajo šotori, ki potem izginejo naslednje jutro. In še isti dan se zgodba ponovi.

kilimanjaro_shutterstock_257804815

Prav zaradi naraščajočega števila obiskovalcev, je Nacionalni park Kilimandžaro uvedel nove ukrepe glede čistoče. Sedaj ima namreč vsak kamp posebno postajo, kjer se morajo vodniki in nosači prijaviti ter stehtati svojo prtljago. Tehtanje predstavlja zaščito nosačem, da ne nosijo pretežkega bremena ter hkrati zaščito gore pred še večjim onesnaževanjem. Skupine morajo tako sproti stehtati smeti, ki jih ustvarijo, da jih odnesejo tudi iz gore in prav tako vso hrano, ki je ostala. Pred tem je namreč s strani nosačev marsikatera smet pristala zatlačena v kakšno grmovje. Sedaj se vse to beleži in kontrolira.

Četudi se smeti v veliki meri prinesejo iz gore, pa zato problem predstavljajo odpadki, ki jih ustvari človeško telo. Kopanje novih stranišč je namreč velik izziv, še posebej v nizkih temperaturah in skalnatem terenu.

Triman piše, da je bil že pred odhodom opozorjen o gneči na Kilimandžaro, prav tako je vedel o onesnaženju – hrupu, smeteh in iztrebkih. Zato je načrtoval vzpon, ki se  izogne najbolj obremenjujočim območij gore.

Na Kilimandžaru lahko pohodniki izbirajo med osmimi potmi, ko vodijo na vrh. Več kot polovica se odloči za poti Marangu ali Machame. Priljubljeni poti sta prav tako Coca-Cola in Whiskey. Malo manjši ugled so imele nekoliko daljše poti kot so Rongai, Lemosho in Shira, vendar tudi te postajajo vedno bolj priljubljene. Najbolj strma pot, Umbwe, privabi nekoliko manj pohodnikov, saj ponuja le omejene možnosti za pomembno aklimatizacijo.

kilimanjaro_shutterstock_110230823

Izbira poti je ključnega pomena, saj vpliva na gnečo, ki te bo ali nekoliko manj obdajala. Morgan Triman se je odločil, da preizkusi smer Lemosho, ki je prve pohodnike sprejela 2008 in bila urejena s strani družinskega organizatorja potovanj Team Kilimanjaro. Predstavlja kombinacijo že obstoječih poti. Tudi, ko se podaš na slikovito pot poznano kot Severni krog, te pot nekaj časa pelje po smeri Lemosho in delno Rongai, kar pripomore k temu, da se lahko izogneš najbolj obljudenim delom gore. To pa za seboj prinese tudi nekaj dodatnih dni na gori. Posledično temu, lahko goro bolj raziščeš in doživiš, imaš več časa za aklimatizacijo, prehodiš daljšo razdaljo in posledično temu tudi plačaš več. Cena, ki jo je plačal agenciji in ga je v sedmih dneh popeljala na vrh Kilimandžara je 2000 dolarjev. Cene pa seveda variirajo glede na število dni na gori, velikostjo skupine, ugleda organizatorja, kvaliteto opreme in hrane ter izkušnje vodičev in nosačev.  K temu je potrebno prišteti še transport in hotele, ki niso vključeni v ceno.

Po tri urni poskočni vožnji iz Arushe, so pot pričeli na tako imenovanem Lemosho Gatu. Na poti Lemosho so bili priča tudi predelu deževnega gozda, ki je eden najlepših na gori. V spremljavi petja ptic in zvokih opic, so po treh urah hoje prišli do kampa Big Tree. V kampu jih je pozdravila opičja družba, že v naprej postavljeni šotori ter preostalih 15 pohodnikov, ki so tičali pod velikim drevesom in se skrivali pred dežjem. Dež pa je v svojem ritmu nadaljeval tudi naslednji dan in pričaral pravljično vzdušje med ogromnimi drevesi, ki so jih pripeljali do naslednjega kampa Shira. Oblaki so se ob večerji nekoliko umaknili in omogočili pogled na vrh, ki je bil še vedno zelo oddaljen.

Tretji dan so zavili v vetrovno in gorsko puščavo. Prehodili 22 kilometrov, a je bil teren po večini raven. Smer pričara nepozabne razglede v dolino skozi gozd vse do kenijskih savan in Amboseli nacionalnega parka. Prehodili so enega najbolj divjih in osamljenih predelov gore in po dolgem dnevu dosegli kamp Third Cave.

Naslednji dan jih je pričakal strmi vzpon, ko so se dvignili nad vegetacijsko mejo vse do kampa School Hut, kjer so se pričeli še bolj spogledovati s spektakularnim vrhom in ciljem, ki je bil pred nami, Uhurom.

Ne samo, da na leto Kilimandžaro obišče 50.000 ljudi. K vsakemu obiskovalcu moramo dodati še pet ali šest oseb, ki za njega na poti skrbijo. Govorimo o vodnikih, nosačih, kuharjih in osebah, ki skrbijo za čiščenje. S sopotnikom ju je spremljalo 12 oseb, ki so njuno osvajanje Kilimandžara naredili izjemno luksuzno. Namesto spanja na trdih tleh, tovorjenja težke prtljage na ramenih in prehranjevanje z neprimerno hrano, so bili dobili veliko več. Spali so na prijetnih in udobnih blazinah, ramena niso bila preveč obremenjena in prehrana je bila odlična. Za zajtrk kosmiči, jajca in slanina; za kosilo so imeli vsak dan tri hode. Obilna je bila tudi večerja. Vso to razvajanje pa je še kako pomagalo pri prilagajanju na vsak dan višjo nadmorsko višino. Ni veliko takšnih, ki bi se tega podviga lotili brez nosačev. Nujen in obvezen je na gori sicer samo vodnik.

kilimanjaro_shutterstock_377507902

Če prelistaš vodnike, vsi svetujejo, da so najprimernejši meseci za obisk Kilimandžara januar in februar ter avgust in september, ko so temperature toplejše in nebo bolj čisto. A omenjeni meseci predstavljajo seveda tudi najbolj oblegan čas gore. Če se tja odpraviš marca ali oktobra tik pred deževnim obdobjem, je velika verjetnost, da ne boš naletel na takšne mase ljudi, kot bi sicer.

Finalni dan osvajanja seveda predstavlja tisti, ki te popelje na najvišji vrh. Ta se prične sredi noči, nekoliko čez polnoč, ko te čaka še sedemurni vzpon do vrha. Sicer pa je na višini spanje za veliko ljudi nemogoče. Seveda je najlepši prizor, ki si ga lahko zamisliš, sončni vzhod, ki jih je motiviral, medtem ko so hodili po trdi temi z naglavnimi svetilkami in manj kisika v prsih. Ob prihodu na vrh Morgan Triman opisuje najbolj spektakularen sončni vzhod, kar jih je kadarkoli doživel. Nad njimi ni bilo ničesar, ampak le jasno nebo.

Vse dokler se niso pričeli spuščati v dolino, ni cenil poti navzgor, ki se je ognila velike množice ljudi. Opisuje, da se je počutil izredno srečnega šele takrat, ko je zagledal kamp Bafaru, ki ga je krasilo več kot sto šotorov.

Pohodnik piše, da bi avanturo vsekakor ponovil, saj je doživetje obiska strehe Afrike nepozabno.

In kar je presenetljivo je to, da je zgodba uresničljiva za vse navadne smrtnike, ki so v dobri fizični pripravljenosti. Vsekakor se je bolje pridružiti množici, kot pa jo kriviti za to kar počnejo.

Foto: Shutterstock

Aktiven planinski oddih na Veliki planini

Hiter tempo, ki nas spremlja doma in v službi od nas zahteva, da si vsake toliko vzamemo čas zase ter se odmaknemo od računalnikov, televizije in drugih pametnih naprav. Po zdravstvenih priporočilih bi se morali gibati vsaj pol ure na dan oziroma dobre 3 ure na teden, ker pa nekaterim sploh v zimskem času, ko sonce hitro nadomesti tema, čas rednega gibanja enostavno ne dopušča, si je dobro vzeti vsaj en dan v tednu za prijeten izlet z mešanico rekreacije in relaksacije.

velika_planina_shutterstock_246384553

Odličen vikend oddih zagotavlja Velika planina, ki je lahko dostopna ob enem pa popolnoma odmaknjena od stresnega mestnega okolja. Prostrani pašniki, na katerih se pasejo krave in majhne pastirske hišice, ki so posejane na vsakih nekaj 100 metrov dajejo vtis popolnega stika z naravo in zagotovo se boste tu lahko nadihali čistega svežega zraka.

Povprečna višina Velike planine je 1500 metrov nadmorske višine, njen najvišji vrh pa se imenuje Gradišče ter dosega višino 1666 metrov nadmorske višine. Alpsko sliko dopolnjujejo kraške vrtače in drugi pojavi, ki popestrijo zeleno pokrajino, v dolini pa vijuga kristalno čista Kamniška Bistrica.

MEGABON priporoča // najem pastirske hiše na Veliki planini – za 139 evrov ob koncih tedna in za 99 evrov med tednom

velika_shutterstock_256613788

Na Veliko planino se je mogoče podati z večih smeri, če želite malce pogoljufati, lahko planoto dosežete tudi z nihalko iz doline Kamniške Bistrice. Cena odrasle povratne vozovnice znaša 13 evrov, otroci, študentje in upokojenci pa bodo zanjo odšteli nekaj evrov manj.

Z popoln oddih na svežem zraku lahko s prijatelji ali družino najamete eno izmed urejenih pastirskih koč ter v objemu narave izkusite umirjeno planinsko življenje. Žgancev, kislega mleka in štruknjev na Planini ne manjka, zato si privoščite obilico slovenske okusne hrane.

velika_shutterstock_373902859

Velika planina je odlična izhodiščna točka za umirjene sprehode, kolesarstvo ali pa bolj aktivne pohodniške podvige, predvsem pa je zdravo okolje za umiritev, čiščenje telesa in sprostitev od stresnega življenja.

velika_shutterstock_153580424

Foto: Shutterstock

Aktivne počitnice: Priljubljen Krvavec spoznaj še poleti

Planina Krvavec s svojo lego in nadmorsko višino v poletnem času vabi iz vročega poletnega mestnega vrveža k zmernim temperaturam svežega gorskega zraka. Ob prelepi naravi in planšarskem okolju ponuja čudovit razgled na Ljubljansko kotlino ter Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe.

Visokogorsko smučarsko središče z razgibanimi tereni se v toplejših mesecih prelevi v gostoljubno oazo za pohodnike in kolesarje, zato hotel predstavlja idealno izhodišče za pohodništvo, planinske ture, kolesarske izlete (cross country, DH, all mountain) in nasploh sproščujoč oddih v naravi.

2004.08.22-039

Krvavec_POLETJE_7

Poletni park Krvavec

Poletni park Krvavec ponuja ljudem zdravih misli in nazorov možnosti igre, aktivnega preživljanja prostega časa in zabave na prostem. Namenjen je družinam z otroki, mladim in individualnim rekreativcem. V pestri ponudbi aktivnosti, del katerih poteka neposredno pred hotelom, so pustolovski park, Scott kolesarski park, gorski gokarti, gorski skiroji, plezalni stolp, trampolini, poligon za lokostrelstvo, slackline, frizbi golf in spust s tubo.

krvavec4

Kolesarje vabijo Rock’n’flow, Muci in Bambino

Bike park Krvavec se ponaša s 27 km označenih kolesarskih poti in spustov za vse okuse in stopnje kolesarskega znanja. Obenem ponuja največjo višinsko razliko v spustih med Bike parki v Sloveniji.

Ljubitelji spustov imajo na voljo kar 16 kilometrov gravitacijskih poti: Rock’n’flow, Muci in Bambino. Če je Rock’n’Flow primeren za kolesarje z več kolesarskega znanja, je Muci namenjen tako začetnikom, kot prekaljenim mačkom, ki si želijo uživaški dan na kolesu. Bambino, ki se vije od Hotela Krvavec do zgornje postaje kabinske žičnice, pa je primeren tudi za tiste, ki se z gorskim kolesom spustijo prvič.  Ljubitelji Cross Country prog se lahko podate na progi XC Allroad in XC Scott, katerih skupna dolžina je 11k kilometrov. Cena celodnevne vozovnice je 22 €.

gorsko-kolesarjenje-5-16x9

Oaza za pohodnike

Krvavec se v poletnem času prelevi v gostoljubno oazo za pohodnike. Predvsem zaradi svežega gorskega zraka, čudovitih razgledov, domače kulinarike, številnih zdravilnih zelišč in urejenih pohodniških poti. Ker te ustvarjajo izjemno visokogorsko izkušnjo, je poletni obisk Krvavca več kot prijeten za telo in duha.

Jadralno padalstvo

Krvavec nudi zelo dobre pogoje za jadranje, zato je priljubljen tudi za tandemske polete in odlična izbira za prvo izkušnjo z jadralnim padalom. Panoramski polet vam bo postregel s prekrasnim pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke.

jadralno-padalstvo-na-krvavcu-b

Najvišje ležeči hotel v Sloveniji

V objemu slovenskih gora pa se nahaja tudi najvišje ležeči hotel v Sloveniji na kar 1600 metrih nad morjem nudi vse potrebno udobje za sproščujoč oddih. Hotelu Krvavec daje poleg ostale ponudbe dodatno vrednost tudi gorski center dobrega počutja, ki je edini na planini Krvavec.

Uživajte v poletnem parku in čudoviti naravi, razvajajte brbončice z izvrstno kulinariko hotela Krvavec in se predajte toplim sončnim žarkom na hotelski plaži. Ko vse to pospremi še udobna soba, prijetna družba in sprostitev, ste na poti do sanjskega oddiha pod jasnim nebom Kamniško-Savinjskih Alp.  Megabon vam daje priložnost dvodnevnega oddiha za dve osebi s polpenzionom za 85 €.

hotel_krvavec (1)

krvavec6 IMG_0898-Edit_(1) IMG_0884-Edit_(1)

Vir: Hotel Krvavec

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.