Dominikanska republika med pandemijo: popotniška izkušnja slovenskega para #intervju

Barbara Bedene in Blaž Dobravec sta mlada popotnika, ki sta tudi v zadnjem letu, ko se je svet ustavil, uspela raziskati nekaj kotičkov, ki niso zgolj v mejah domače regije. To pomlad ju je očarala Dominikanska republika.

Barbara in Blaž sta mlad par, ki si s potovanji širi obzorja in hrani svojo popotniško dušo. Blaž je študent računalništva in matematike, Barbara pa študira fizioterapijo. Potovanja rada zabeležita z dobrimi fotografijami in videi, na Vandraj pa smo ju že gostili po njunem potovanju na Bali. Tokrat ju je poklicala Dominikanska republika, kamor sta s šopkom varnostnih ukrepov lahko odpotovala kljub pandemiji. Ta je v zadnjem letu povsem ohromila brezskrbna potovanja in masovni turizem, kot smo ga poznali do zdaj, a z upoštevanjem številnih omejitev in strogih ukrepov ter dobro organizacijo, je tudi to mogoče … Če ne drugače, naj vas Dominikanska republika pogreje skozi njune oči.

Barbara in Blaž sta v Vandraj intervjuju delila izbor imenitnih fotografij in filmček, ki sta ga posnela na potovanju čez lužo ter šopek uporabnih informacij – tudi za čas, ko se bo svet postavil nazaj na noge.

Potovanja so v zadnjem letu obstala, omejitvam navkljub pa ostaja nekaj destinacij, ki jih pandemija ni tako ohromila. Marca sta tako odpotovala v Dominikansko republiko. Kako sta si izbrala to destinacijo? 

Obstaja kar nekaj destinacij, kamor se lahko potuje, so pa tudi v teh državah pogoste določene omejitve – obvezno nošenje mask, policijska ura in podobno. Dominikanska republika ni bila najina prva izbira. Na najinem seznamu želja imava nekaj destinacij, ki si jih želiva še ogledati, a je bila večina od teh držav ali popolnoma zaprtih ali pa je bila obvezna 14-dnevna karantena in se zato zanje nisva odločila.

Med odprtimi je recimo Mehika, ki je bila najina prva izbira. Ko sva za enomesečno potovanje po Mehiki naredila okviren načrt krajev, ki si jih želiva ogledati, pa se je zataknilo pri letalskih kartah, katerih cene so bile kar zasoljene. Zato sva iskala alternativo. Tako je na najin radar prišla Kolumbija, ki je bila takrat še odprta za turiste. Ravno ko sva želela rezervirati letalske karte, ki so bile zelo poceni, sva dobila informacijo, da se bo Kolumbija v naslednjih tednih zaprla. Tudi druga destinacija je splavala po vodi in iskanje najinega potepa je potekalo naprej.

Končno sva prišla do Dominikanske republike, za kamor sva karte rezervirala 10 dni pred odhodom. Odločitev, da odpotujeva tja, je v veliki meri temeljila tudi na tem, da je tam ravno čas, ko se v zalivih nahajajo kiti grbavci. Če povzameva, bi lahko rekli, da je šlo za splet naključij, ki naju je pripeljal v Dominikansko republiko.

Na kakšne omejitve sta naletela pri organizaciji potovanja? 

Pri organizaciji potovanja v Dominikansko republiko načeloma nisva imela nekih večjih organizacijskih težav. Vzela sva zdravstveno zavarovanje, ki krije stroške nastanitve in zamenjave leta v primeru okužbe. Zaradi zahtev pri prestopu v Amsterdamu z letalsko družbo KLM sva morala opraviti tako PCR test (ta ob prihodu na tamkajšnje letališče ni smel biti starejši od 72 ur), ki sva ga opravila na Golniku, kot tudi hitri antigenski test, ki sva ga 4 ure pred vzletom opravila na letališču Marco Polo. Oba testa sva morala narediti tudi na poti nazaj, saj se zahteva v tranzitnih državah v tem času ni spremenila.

Kako je potekalo samo potovanje, od leta do vmesnih transportov?

Potovanje je glede na stanje po svetu potekalo popolnoma brez težav. Seveda ti na vsakem koraku preverijo veljavnost PCR testov – tudi ob prestopih. Tako, da jih je dobro imeti kar vedno poleg letalske karte. Maska pa je seveda obvezna oprema tekom celotnega potovanja.

Zaradi cenovno ugodnejših letov sva izbrala pot Marco Polo -> Amsterdam -> Panama -> Dominikanska republika, kar pa je pomenilo, da je bil najin let malce daljši – približno 24 ur.

Zgodil pa se nama je zanimiv pripeljaj na poti v Dominikansko republiko in sicer ob prestopu v Panami. Nič hudega sluteča sva se kakšno uro pred vkrcanjem na letalo odpravila do najinega terminala za odhod, ko je do naju pristopil velik varnostnik brez identifikacije in od naju zahteval potna lista. Ko sva mu ju pokazala, nama ju je vzel iz rok in naju pozoval, naj mu slediva. V majhni sobi, ki je bila videti kot kaznilnica iz filma, je za nama zaklenil vrata in rekel, naj sedeva. Zasliševal naju je o razlogih za obisk Dominikanske republike, od kje nama denar za potovanje, kaj sva po poklicu … Najbolj kočljivo je bilo ob vprašanjih o količini denarja, ki ga imava s seboj v gotovini in na karticah ter študentskemu delu in financiranju študija s strani države.

Ko smo končno prebrodili jezikovne omejitve – najino znanje španščine je na ravni poznavanja telenovel, medtem ko njihovo znanje angleščine ni nič kaj boljše, – nama je končno verjel, da opravljava študentsko delo in da imamo v Sloveniji študij financiran s strani države. Šele potem nama je povedal, da naju tako zaslišuje, ker padeva v tip ljudi, ki se kasneje iz Dominikanske republike tihotapi v ZDA v upanju za boljše življenje. Sicer mu glede na najina EU potna lista nisva popolnoma verjela (smeh). 

Kje sta iskala nastanitve?

Nastanitve sva v večini iskala na Booking.com, kar na Instagramu pa sva našla tudi en prečudovit apartma (Fixielofts). Pri samem bookiranju hotelov/hostlov sva se odločila, da bova rezervirala le prvi dve noči, saj sva si želela biti čim bolj fleksibilna. Za naju je bila to super odločitev. Večina nastanitev je bila odprtih. Vedela sva, da imajo v Dominikanski republiki tudi policijsko uro, ki sva se jo – z izjemo enega dne – držala.

Si česa nista mogla ogledati/doživeti na račun izrednih razmer?

Ker v Dominikanski republiki večinski del predstavljajo naravne znamenitosti, kakšnih večjih omejitev nisva doživela. Edina stvar, ki sva si jo želela ogledati, a si je nisva mogla, je bila tovarna tobaka.

Na kakšen način sta se premikala po državi in kolikšen del sta obiskala? 

Takoj po pristanku v Dominikanski republiki sva najela avtomobil, ki sva ga imela 9 dni. Z avtomobilom sva se iz Santo Dominga odpravila v Jarabacoo, ki se nahaja v centralnem hribovitem delu države. Pot naju je nato vodila do severne obale – do mesta Puerto Plata. Sledila je vožnja ob severni obali do polotoka Samana. Iz Samane pa sva najino krožno pot zaključila v Santo Domingu.

Kljub vsem priporočilom, naj avta ne najameva, se je ta izkazal za super odločitev. Sicer je bilo celotno potovanje zaradi te odločitve malce dražje (dodatna zavarovanja so obvezna), a je bila svoboda, ki sva jo pridobila s tem, neprecenljiva. S pomočjo avtomobila sva bila popolnoma prosta glede najinega načina potovanja in ogledov znamenitosti. Nisva bila vezana na javni promet, ki je sicer dobro organiziran in precej poceni. Kljub temu sva celo nekaj malega prihranila, ker nama ni bilo treba hoditi na organizirane izlete pri turističnih agencijah. Te so prilagojene ameriškim turistom in s tem tudi ustrezno zasoljene.

Najem avtomobila se res splača, bi pa vseeno odsvetovala vožnjo v večjih mestih. Na avtocestah imajo tudi cestnine, ki se gibljejo od 1 do 7 evrov. Skupno sva za cestnine na celotnem potovanju odštela približno 25 evrov. Do najbolj turističnega predela Punta Cana sva se po vrnitvi avtomobila odpeljala z avtobusom, tam pa sva najela skuter in okolico raziskovala z njim.

Punta Cana

Vajinih top 6 krajev z oddiha v Dominikanski republiki? 

V najboljših 6 krajev v Dominikanski republiki bi definitivno vključila:

  • ogled grbastih kitov v zalivu Samane,
  • Las Terrenas, ki ima prečudovito vrsto restavracij in barov ob plaži,
  • Puerto Plata, kot eno najbolj barvitih mest z zelo prijaznimi ljudmi,
  • Laguna GriGri, kjer si lahko ogledaš prečudovite mangrove,
  • otok Saona – majhen otoček, na katerem so samo palme, čiste peščene plaže in prečudovita kristalno čista voda,
  • slap Slato Jimenoa no. 1 in slap Slato el Limon, oba sta nekaj posebnega. Oba slapova pa naredi še bolj zanimiva pot do njiju, ki te vodi skozi tropski gozd.

Seveda pa je bilo tekom potovanja še kar nekaj zanimivih izkušenj, kot na primer poskušanje svežih zrn kakavovca.

Kaj si želita, da bi vedela, preden sta šla na pot?

Mislim, da bi bila najbolj uporabna informacija ta, da tam skoraj nihče ne govori angleško. Zato bi tudi kakšna ura inštrukcij španščine definitivno prišla prav.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Potovanja in odkrivanje novih krajev, kultur in tradicij so definitivno stvar, ki naju navdušuje. Spontanost in spoprijemanje z nenačrtovanimi situacijami sta definitivno dve lastnosti, ki sva se jih bila prisiljena naučiti. V trenutni situaciji pa definitivno živiva moto:

Če se znajdeš v slepi ulici, ne obupaj in se obrni ter najdi drugo pot.

Se je vajin pogled na potovanja in zanimive destinacije ob trenutnih razmerah kaj spremenil?  

Popolnoma iskreno, ne. Pa naj ne bo to zdaj povod za jezne komentarje, a po najinih izkušnjah se je izkazalo, da se popolnoma enakih (če ne še bolj strogih) ukrepov, kot se jih drživa doma, drživa tudi med potovanjem in posledično nimava nekih dodatnih razlogov za strah.

Je pa res, da je zaradi trenutne situacije prišlo do kar velikega števila negativnih posledic pri potovanju – dodatni ukrepi, stroški testov, policijska ura … Po drugi strani pa potovanje v trenutnem času prinese tudi nekaj dobrih stvari. Na Zakintosu lansko poletje in zdaj v Dominikanski republiki sva bila na številnih destinacijah praktično sama. (Njun posnetek z Zakintosa najdete TUKAJ).

Kateri kotički sveta ostajajo na vajinem seznamu krajev, ki jih morata videti še v tem življenju? 

No, če bi začela naštevati, nam bi verjetno zmanjkalo prostora (smeh). Na vrhu so zagotovo Japonska, Filipini, Mongolija, Tanzanija, Nova Zelandija, Avstralija in severne države Evrope – Norveška, Švedska, Finska. Seveda pa je malce nižje na seznamu še zelo veliko drugih kotičkov.

 Blaža in njegove imenitne fotografije ter videoposnetke lahko najdete na njegovi spletni strani (TU), lahko pa ju spremljate tudi na popotniškem blogu (TU).

Foto in video: Blaž Dobravec (Instagram: @blazdobravec) in Barbara Bedene (Instagram: @barbarabedene)

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Mlada Slovenca, ki že dobro leto živita na Novi Zelandiji in nabirata kivije #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

DOMINIKANSKA REPUBLIKA DOMINIKANSKA REPUBLIKA  DOMINIKANSKA REPUBLIKA 

To so najbolj zaželene destinacije za delo v tujini

Slovenci smo pod svetovnim povprečjem po pripravljenosti za delo v tujini in nad povprečjem po pripravljenosti za delo na daljavo za tuja podjetja, je pokazala nova študija največjega slovenskega zaposlitvenega portala MojeDelo.com, člana skupine The Network, in družbe Boston Consulting Group (BCG).

Kako zagreti smo Slovenci za delo v tujini? Najbolj nas mika Avstrija, Slovenija pa je najbolj privlačna za Srbe. London in Kanada sta najbolj zaželeni destinaciji za delo, vse bolj priljubljen je Abu Dabi. Slovenija zaseda 68. mesto.

Le tretjina Slovencev je še pripravljena delati v tujini

Pandemija novega koronavirusa je imela negativen vpliv na pripravljenost ljudi, da se zaradi dela preselijo v drugo državo, razkriva študija Decoding Global Talent, Onsite and Virtual. Padec lahko pripisujemo zaostrovanju politike priseljevanja. In tudi povečanim možnostim za oddaljeno delo preko spleta in koronakrizi. Bolj priljubljene za selitev so postale države, ki so se uspešneje soočile z obvladovanjem epidemije.

Med Slovenci se je le še tretjina (33 %) pripravljena preseliti v tujino zaradi zaposlitve. Ta delež je leta 2014 znašal 74 %, medtem ko je na globalni ravni polovica pripravljena zaradi dela zapustiti dom. Med Slovenci so na selitev v tujino zaradi dela še posebej pripravljeni delavci s področja medijev in informacij, in sicer 67 % vprašanih. Sledijo študenti (57 %), najmanj pripravljeni pa so na selitev tisti s področja medicine in zdravja, le 5 %. Vse bolj aktualno pa je delo na daljavo, še ugotavljata MojeDelo.com in BCG.

V raziskavi Global Talent Survey 2020 o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnosti je sodelovalo 209 tisoč ljudi iz 190 držav. Med njimi prek našega največjega zaposlitvenega portala MojeDelo.com 1617 Slovencev, starih med 17 in 65 let, med katerimi so prevladovale ženske (66 %) in višje izobraženi.*

Kar 66 % Slovencev bi na daljavo delalo za tujega delodajalca

Pospešen razvoj svetovnega spleta in digitalnih tehnologij spreminja tradicionalne načine dela. Številna podjetja po svetu že več let prakticirajo delo na daljavo. Le-to pa postaja vse bolj zaželeno tudi pri iskalcih kariernih priložnosti. Študija Decoding Global Talent, Onsite and Virtual razkriva še, da je 57 % ljudi pripravljenih delati na daljavo (»virtual mobility«) za podjetje v tujini, med Slovenci pa kar 66 % vprašanih. Med državami, ki bi jih Slovenci izbrali za delo na daljavo, so na najvišjih mestih Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, ZDA in Avstralija. Za podjetje v Sloveniji bi na daljavo delalo največ ljudi iz Srbije, Kosova, Avstrije, Madžarske in Belgije.

V času ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 je marsikatero podjetje uvedlo delo na daljavo. In ob tem ugotovilo, da lahko tudi takšna oblika dela ob dobri organizaciji prinese uspehe. Takšna vrsta dela delodajalcem poveča možnosti, da najdejo ustreznega kandidata v globalnem bazenu talentov, hkrati pa iskalcem zaposlitve omogoča, da nadaljujejo z življenjem v svojem domačem okolju, medtem ko so zaposleni v tujem podjetju.

Slovenci bi romali v Avstrijo, Nemčijo in Švico

Najbolj zaželene destinacije Slovencev za delo v tujini so Avstrija, Nemčija, Švica, Velika Britanija in Avstralija. Za Slovence so najbolj privlačna dela v tujini na področju medijev in informacij, menedžmenta, marketinga in komunikacij ter študentsko delo.

Kanada in London sta najbolj priljubljeni destinaciji za delo, Slovenija na 68. mestu

Status najbolj priljubljene države za selitev zaradi zaposlitve v letu 2020 pripada Kanadi, ki je mesto navzdol potisnila do sedaj dvakrat najbolj priljubljeno državo ZDA. Vse bolj privlačne postajajo tudi države azijsko-pacifiške regije. Med njimi izstopata Japonska in Singapur, ki se uvrščata med top 10. Druge države, kamor bi se ljudje najraje preselili zaradi dela, so še Avstralija, Nemčija, Velika Britanija, Švica in Francija. Spodbuden podatek je, da je Slovenija napredovala na lestvici in v letošnji raziskavi zaseda 68. mesto, medtem ko je bila v prejšnji (2018) na 75. mestu.

Najbolj priljubljeno mesto za selitev zaradi dela ostaja London. Sledijo Amsterdam, Dubaj, Berlin in Abu Dabi, ki je v letu 2014 zasedal komaj 51. mesto. Med mesti, ki so najbolj izgubila na priljubljenosti, so ameriška (New York, Miami, Washington), v Evropi pa Madrid, Barcelona, Dunaj, Milano in Rim. Priljubljenost destinacij za delo je delno pogojena z uspehom držav pri soočanju s koronakrizo.

Slovenija najbolj privlačna za prebivalce sosednjih držav

Slovenija je privlačna za delo predvsem za prebivalce sosednjih držav. Med njimi so tokrat na prvih mestih Srbija, Kosovo, Madžarska, Avstrija in Švedska. Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, ki sta se v prejšnji raziskavi uvrščali v sam vrh, v letu 2020 ni med prvimi desetimi.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Petra Jan: Inženirka strojništva, ki gre v svet rada tudi povsem sama

Moja tokratna sogovornica je Petra Jan, mlada raziskovalka, ki jo je na študij strojništva odneslo zanimanje za podmornice in konstrukterstvo, a se je kasneje našla v tribologiji. Tokrat sva se osredotočali na njeno drugo veliko strast – potovanja. 

Petra Jan je vse prej kot običajna sogovornica. Zanimajo jo stvari, za katere povprečen človek še ni slišal, a so vse prej kot dolgočasne. Rada raziskuje – tudi svet in nove kotičke. Z nami pa je delila kup imenitnih dogodivščin in novih idej za oddihe, ko bodo ti spet mogoči.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Živjo, moje ime je Petra Jan. Po poklicu sem inženirka strojništva in trenutno v Ljubljani kot mlada raziskovalka delam doktorat iz tribologije. Na spletu ustvarjam blog z imenom Erratic Engineeress, kjer pišem o svojih potovalnih prigodah, zadnje čase pa tudi o hrani, trajnostnem načinu življenja in ostalih interesih – od tod ime erratic = nepredvidljivo, brez rednega vzorca, ker bi težko rekla, da ima blog eno, definirano nišo. Poleg tega rada kuham, berem knjige in preizkušam različne hobije, v zadnjem času se npr. učim špansko in vezem.

Trenutno delate doktorat iz strojništva. Kaj vas je zaneslo na takšno karierno pot?

Pravzaprav me na to pot ni ravno zaneslo, ker sem že relativno zgodaj vedela, da me zanima naravoslovje in kako stvari delujejo. Po gimnaziji sem se vpisala na študij strojništva – takrat so me zanimale podmornice in konstrukterstvo, vendar sem kmalu ugotovila, da mi bolj ležijo materiali in detajli, zato sem se našla v tribologiji. Ker me je po končanem magisteriju bolj zanimalo raziskovalno delo kot delo v industriji, sem se vpisala še na doktorat in zaenkrat se mi zdi, da sem se odločila pravilno.

Eno leto ste živeli tudi na severu Švedske. Kaj vas je odneslo tja in kakšno je življenje na – 25°C?

Tako je, živela sem v Lulei, v švedskem delu Laponske. Tam sem delala 2. letnik magisterija v sklopu skupnega evropskega programa in moram reči, da je del mene za vedno ostal gor na severu. Kljub temu, da so zime brutalne, je pokrajina boleče lepa, tako nizke temperature pa ponujajo popolnoma nove, neverjetne izkušnje. Pozimi smo bili približno pol leta v temi in vsake par dni sem lahko opazovala severni sij ob reki 5 minut stran od stanovanja.

Najnižja temperatura, ki sem jo izkusila, je bila -37°C, vendar pa ti že pri -20°C globoko zamrznejo trepalnice, kar je res hecen občutek. Univerza v Lulei ima zato podzemne tunele za prehajanje med stavbami, ki pridejo še kako prav. Poleg tega v Lulei zamrzne tudi morje, tako da smo se lahko do bližnjega otoka odpravili peš po ledeni cesti, ki je prevozna tudi z avtomobilom v mesecih, ko je led za to dovolj debel. Hoja po morju je res nekaj nedojemljivega, še bolj nepojemljivo pa je, da je za severne Švede taka zima nekaj povsem običajnega. Avtobusi so vozili po urniku tudi v največjih snežnih zametih in Švedi so še pri -25°C prirejali žurke ob ognju v naravi, kjer je marsikateri tuj študent skoraj dobil ozebline.

Veliko ste potovali tudi sami. Katere so prednosti in slabosti solo popotništva?

Prednosti je veliko, če znaš biti sam v svoji družbi in zaupati vase. Zame je največja prednost, da se mi na poti ni treba prilagajati nikomur, da lahko spreminjam plane po želji in trmasto hodim po 3 ure v eno smer do neke obskurne destinacije, če mi to zapaše. Največja slabost se mi zdi, da nimaš nikogar, s komer bi lahko delil doživljaje, vendar vsaj jaz na poti vedno spoznam veliko ljudi, zato se mi to ne zdi tako problematično.

No, gotovo je še ena večja slabost to, da nimaš nikogar, ki bi ti pazil prtljago, ko greš na stranišče. In da greš sam težko v bar na pijačo ali na zabavo, ne da si videti kot lahka tarča ali pijanec. Sploh pri ženskah je to lahko tudi vprašanje varnosti. Predvsem gre za to, kako kot družba dojemamo ljudi, ki so »sami«. Nekaterim se zatakne že pri obedovanju v restavraciji, ker je prositi za mizo za enega v določenih državah res malce neprijetno. O dobrih in slabih straneh solo potovanj sem se sicer precej na široko razpisala na blogu, da ne bom tu predolga.

Kolikšen del leta v sicer bolj naklonjenih razmerah preživite na potovanjih?

V študentskih letih sem poskušala čimveč časa preživeti na potovanjih, posebno med poletjem. Študij v tujini je bil seveda eno veliko potovanje. Sedaj ko sem omejena s službo pa se bom morala prilagajati dopustom in vikendom. Čeprav bi z veseljem ponovno delala na kakšnem projektu v tujini ali šla na potovanje za par mesecev, me nikoli ni vleklo, da bi živela na poti kot “polnočasna” popotnica.

Kako izbirate naslednjo destinacijo?

Načeloma glede na razpložljiv čas, finance, sezono in glede na to, kdo gre z menoj. V prostem času z enim očesom spremljam različne potovalne vsebine in v času pred kovidom sem imela vedno na zalogi vsaj 3 napol izdelane potovalne plane. Na koncu ponavadi pretehta cena letalskih kart in najboljša možnost glede na trenutne razmere, nikoli nimam fiksnih potovalnih planov v smislu “letos grem tja”.

Se je v zadnjem letu vaš odnos do potovanj in njihove še do lani samoumevne dostopnosti kaj spremnil?

Niti ne. Precej pogrešam potovanja in upam, da se bomo čimprej lahko spet odpravili v tujino. Ampak jih nikoli nisem jemala za samoumevna.

Od kod sicer prihajate? Katere kotičke vašega kraja bi pokazali tistim, ki ga še ne poznajo?

Sem rojena in vzgojena v Ljubljani, kot bi rekli v angleščini. Zagotovo bi bili na vrhu seznama poleg očitnih znamenitosti Zmajski most, Metelkova, Čajna hiša v starem delu mesta in vodna zapornica na Ljubljanici pri cukrarni.

Katero od preteklih potovanj vam je najbolj pri srcu?

Res težko izberem samo enega. Moje prvo solo potovanje je bilo 5 tednov couchsurfinga po Avstraliji, kar se mi je močno usedlo v srce, predvsem zato, ker so me vseh 5 tednov gostili super ljudje, ki so mi po 5 minutah zaupali ključe svojih stanovanj. S takega potovanja se res težko vrneš nespremenjen. Od mojih potovanj mi je bilo zelo všeč tudi potovanje v Gruzijo, kamor sva šla s fantom, in Svalbard, kamor sem šla sama. Od družinskih potovanj v mlajših letih pa sta mi najbolj ostali v spominu Islandija in Turčija.

Kako dolgo ustvarjate svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin?

Blog bo februarja star 2 leti. V mojem opisu piše, da še vedno verjamem v zmaje in dobro, ker so zmaji kul in ker je bil eden izmed razlogov za nastanek mojega bloga to, da sem želela deliti svoje pozitivne izkušnje z ljudmi po svetu. Prijatelji in znanci so me vedno spraševali, kam grem naslednjič ter kako to, da toliko potujem, če me ni strah iti sama in v lastni organizaciji.

Če preveč poslušamo novice, je svet res pogosto videti poln slabih ljudi in temnih kotičkov. Zato sem želela deliti svoje izkušnje in spodbuditi tudi druge k takim oblikam potovanja ali vsaj k potovanjem na sploh. Življenje je precej lepše, če na zemljevidu vidimo spomine na prijazne ljudi in neverjetne znamenitosti, kot samo krizna žarišča. Trudim se biti iskrena glede svojih izkušenj, predvsem kar se tiče potovalnih nasvetov, ker ni vse vedno lahko ali samoumevno. Ampak verjamem, da lahko vsak potuje. Sčasoma se je blog sicer razširil tudi na druge teme, ampak potovanja zagotovo ostajajo glavna tema.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na vašem blogu?

Ironično je moja najbolj popularna objava vodič o hitrem vlaganju, ki je bil očitno viralna, ker ga je delila ena ameriška mama blogerka. Drugače pa je moja najbolj brana objava še vedno moje iskreno razmišljanje o vrnitvi k življenju nazaj v rodni državi, s katero se je očitno veliko ljudi poistovetilo.

Na kakšen način si financirate svoje poti? Z blogom tudi služite?

Za svoja potovanja sem vedno plačala sama oz. starši v mlajših letih. Zaenkrat še nisem bila na nobenem sponzoriranem potovanju v stilu klasičnih potovalnih blogerjev. Ker ne želim imeti oglasov ali reklamirati 1001 produkta na svojem blogu, trenutno ne zaslužim prav veliko. Lani sem dodala gumb za donacije in se je od prijaznih ljudi nabralo par evrov za kavo, ampak zaenkrat blog še ne plačuje sam zase.

Na potovanjih imate tudi stike z lokalci. Kje so vam najbolj prirasli k srcu?

Seveda, pravzaprav se precej trudim, da spoznam čimveč lokalcev, sploh kadar potujem sama. Pogosto uporabljam couchsurfing in se udeležujem lokalnih dogodkov. Morda so mi bili najbolj simpatični Škoti, posebno na otoku Skye, kjer sem bila zunaj sezone. Ker sem bila ena izmed redkih turistov v tistem času, so me po 2 dneh poznali in prijazno pozdravljali že vsi vozniki avtobusa, natakarji v kavarni in lokalne stare mame. Tudi v Gruziji so bili ljudje izjemno prijazni in so naju s fantom kot državljana bivše Jugoslavije takoj vzeli za svoja.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Ne. Tudi v obdobju pred blogom sem vedno fotografirala zanimive stvari, ker sem jih želela deliti z drugimi, ko sem prišla domov. Je pa res, da sem takrat naredila manj fotografij. In da so bile moje fotografije na splošno precej slabše, ker sem želela zgolj funkcionalno pokazati tisti objekt in se nisem ubadala s koti in kompozicijo. Moji videi so še vedno taki, slabi. Šele kasneje sem začela skozi objektiv na telefonu gledati z bolj umetniškim, estetskim pristopom.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Zaupajte v svoje instinkte. Če se vam nekaj ne zdi v redu, verjetno ni. Če se vam tisti dan ne da slediti vašemu popotnemu planu, ostanite dan dlje, pojdite na še eno pijačo z lokalci, obiščite mesto izven poti z zanimivim imenom … Vse preveč ljudi fiksno sledi svojim načrtom in zamudi ali zavrne spontane izkušnje, ki so zame najlepši del potovanj.

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Gruzijski Adjaruli khachapuri (kruhov čolniček, napolnjen s sirom, jajci in maslom), švedski Kaffeost (sir v kavi, morda ne najljubša jed, ampak zagotovo ena izmed najbolj zanimivih) ter turški Iskender kebab (döner kebab v pekoči paradižnikovi omaki). Mislim, da imata prvi 2 eno skupno temo …

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Uf, na srečo nimam veliko neprijetnih izkušenj. Imam pa eno zabavno neprijetno iz Avstralije. Na poti iz Sydneyja do Brisbana sem se peljala v avtu z nekom, ki je šel v to smer in sem ga našla preko rideshare strani. Na poti so ga zagrabile precej boleče prebavne težave, do te mere, da mi je sredi avtoceste rekel, naj primem volan in naju nekako ustavim, da mora nujno ven iz avta. Nekako sva precej adrenalinsko znavigirala na odstavni pas, nakar je izginil za ograjo za 20 minut in prišel nazaj v podobno slabem stanju. Ni mi preostalo drugega, kot da sem naju brez vozniške (pozabila sem jo v Sloveniji) peljala do najbližje bencinske, kjer se je nato zaklenil v WC. Mene pa je naprej peljal tovornjakar, ki se mu je cela prigoda zdele precej smešna. Podrobna zgodba je seveda tudi na mojem blogu. 

Katera destinacija je presegla vaša pričakovanja in katera vas je razočarala?

Svalbard je daleč najbolj presegel vsa moja pričakovanja. Spomnim pa se, da mi Slovaška ni bila posebno všeč ali zanimiva, ko sem bila tam v mlajših letih na potovanju z mamo.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Da lahko potuješ le, dokler si mlad oz. mora za to biti pravi čas ter da so popotniki zgubljene duše. Menim, da je za potovanje vedno pravi čas in da se da tudi z zelo majhnim finančnim vložkom videti veliko. Vendar pa to zahteva malce več organizacije in iznajdljivosti.

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja?

Zagotovo tega, da trava nikoli ni bolj zelena pri sosedu. Ljudje smo si po svetu precej bolj podobni kot mislimo. Vsi imamo iste težave in smo preprosto ljudje. Predvsem Slovenci smo nagnjeni k pritoževanju nad vsem in morala sem iti v tujino, da sem se naučila zares ceniti svojo državo. Marsikaj imamo urejeno bolje kot drugje, marsikaj pa bi seveda morali izboljšati, ampak v splošnem sploh ni tako slabo, kot se pritožujemo.

Ravno zato marsikdo ne more razumeti, zakaj sem se po življenju v tujini vseeno vrnila domov. Poleg tega so me potovanja naučila, da svoj denar raje zapravljam za izkušnje, kot stvari, in me usmerila v bolj trajnostni način življenja. Ko sem npr. živela v Leedsu (UK), sem bila zgrožena nad njihovim odnosom do smeti in začela zavestno zmanjševati svoje odpadke. Ko sem obiskala Svalbard pa sem izkusila, kaj zares pomeni neokrnjena, divja narava in res bi mi bilo hudo, če bi arktično okolje popolnoma izginilo.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Absolutno. Bučno olje, skuto, zelo kvalitetno lokalno hrano in ravno pravo mero prijaznosti do neznancev brez rinjenja v njihov osebni prostor.

HITRIH 7

Najljubša država: Norveška

Najljubše mesto: Sevilja, Španija

Najljubša plaža: na Ukancu v Bohinju, Slovenija

Najljubša kulinarika: karkoli pekočega s sirom

Naljubši način transporta: vlak

Najljubši jezik: slovenščina

Prva država na seznamu za obisk po koncu pandemije: Ferski otoki (Danska)

Foto: Petra Jan/osebni arhiv

Petri lahko sledite tudi na njenem blogu (tu) in Instagramu (tu). 

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Slovenci in Slovenija skozi oči Japonke Kei #INTERVJU

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

To so ključne spremembe in trendi potovanj po pandemiji

Zaradi pandemije covid-19 smo v letu 2020 zaznali in občutili številne spremembe v vedenju in vrednotah turistov. Svetovna turistična organizacija (UNWTO) ocenjuje od 70 do 75 % upad mednarodnih prihodov v letu 2020, približevanje številkam iz leta 2019 pa napovedujejo do leta 2023 oziroma 2024. Posledica pandemije so tudi spremembe v vedenju in vrednotah turistov. V ospredje so stopili predvsem spodnji trendi potovanj.

Novi trendi potovanj po pandemiji:

  • potovanja bližje domu in domači turizem,
  • oddihi v naravi, na ruralnih območjih in “road tripi”,
  • nove skrbi na potovanjih – skrb za varnost in zdravje, pomembnost politik odpovedi rezervacij,
  • potovanja zadnji trenutek – “last minute bookings”,
  • demografske spremembe – močno okrevanje potovanj med mladimi turisti, večji vpliv pa se kaže na starejše turiste,
  • odgovorno vedenje – skrb za trajnost, pozitivni vpliv na lokalno prebivalstvo in želja po avtentičnosti.

Covid-19 in mednarodni turizem

Leto 2019 je bilo 10. leto zaporedne rasti v turizmu, ko smo na svetovni ravni zabeležili 1,5 milijarde prihodov mednarodnih turistov. Turistični sektor je v zadnjih letih presegal povprečno rast gospodarstva in predstavljal ključno panogo v mnogih naprednih in razvijajočih se družbah.

Leto 2020 je bilo zaznamovano z omejitvami in zaprtji, ki so se pričela v januarju z zaprtjem mesta Wuhan. Konec januarja je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila svetovno zdravstveno krizo, 11. marca pa pandemijo. Proti koncu aprila so vse svetovne destinacije uvedle potovalne omejitve. Zaradi drugega vala okužb je dobra četrtina destinacij po svetu 1. novembra ohranila popolnoma zaprte meje za mednarodni turizem.

Od januarja do oktobra 2020 72 % upad mednarodnih prihodov 

Od januarja do oktobra leta 2020 je zaznan kar 72 % upad mednarodnih prihodov v primerjavi z letom 2019. To predstavlja izgubo kar 900 milijonov mednarodnih prihodov v desetih mesecih leta 2020. Regija, ki je zaznala največji upad prihodov je Azija in Pacifik, kjer v prvih desetih mesecih leta beležijo kar 82 % upad mednarodnih prihodov turistov. Sledi Bližnji vzhod s 73% upadom, Afrika z 69% upadom ter Evropa in Amerika z 68% upadom mednarodnih prihodov turistov v primerjavi z letom 2019.

Te številke kažejo na upad brez primere, ki predstavlja kar 10-krat višje izgube prihodkov kot v času svetovne finančne krize v letu 2009. Na Svetovni turistični organizaciji (UNWTO) v letu 2020 pričakujejo od 70 do 75 % upad mednarodnih prihodov, kar na svetovni ravni predstavlja izgubo kar 1 milijarde mednarodnih prihodov turistov. To pomeni vrnitev svetovnega turizma na raven izpred 30 let in izgubo 1,1 bilijona ameriških dolarjev izvoza mednarodnega turizma. Na UNWTO ocenjujejo, da je zaradi situacije, neposredno v turizmu, ogroženih od 100 do 120 milijonov delovnih mest.

Vrnitev številk iz 2019 napovedujejo do let 2023/24

Svetovna turistična organizacija približevanje številkam, zabeleženim v turizmu v letu 2019, pričakuje do leta 2023 oziroma do leta 2024. Po mnenju strokovnjakov, ki so sodelovali v panelu UNWTO, so glavni dejavniki, ki preprečujejo okrevanje turizma potovalne omejitve, počasna zamejitev virusa, negotovost potrošnikov, ekonomsko okolje, pomanjkanje koordiniranega odziva med državami in počasno vračanje letalskih povezav.

Vir: UNWTO
Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Slovenci in Slovenija skozi oči Japonke Kei #INTERVJU

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Top 3 slovenski oddihi po navdihu Davida Urankarja

Tokrat je nekaj navdiha za raziskovanje domovine, ko bo to spet mogoče, z nami delil David Urankar, ki je letos slovenske kotičke raziskoval z ženo Ajdo in sinovoma Liamom in Nelsom.

David Urankar je televizijski voditelj, ki ga lahko na nacionalni televiziji spremljate v oddaji Dobro jutro in v avtomobilski oddaji Avtomobilnost. Vsi ljubitelji podkastov ga poznate iz tedenskih podkastov Avtomat in po najnovejšem Gospoda, ki ga ustvarjata z Juretom Godlerjem. Zagotovo ste ga ujeli tudi v kakšni mednarodni oglaševalski kampanji, marsikdo pa o njem ne ve tega, da je v slovenski knjigi rekordov zapisan kot prvi voznik boba v državni reprezentanci, s katero je 5 sezon nastopal v evropskem in ameriškem pokalu.

V tokratnem Vandraj intervjuju nam je David Urankar tako zaupal, kako se je z izbruhom pandemije spremenil njihov odnos do potovanj in to, kako lepo je lahko doma.

Na kakšen način najraje raziskujete našo deželo, kakšen tip popotnika/izletnika ste?

Smo zelo spontani popotniki, marsikdaj se zgodi, da se v soboto pri zajtrku odločimo, da gremo v adrenalinski park ali pa do kakšne reke, jezera, morja. Zelo rad vozim, še zlasti, ko imamo pri Avtomobilnosti na testu kakšen dinamičen avto, mi srce zaigra. Izlet zato prilagodimo tudi kakšni lepo zaviti cesti, ki jih pri nas ne manjka. Pa dobra hrana, to je tudi obvezen del vseh naših izletov. Nekaj specialnega, lokalnega.

Kateri del Slovenije poznate kot svoj žep? 

Uf, dobro vprašanje! Včasih se mi je zdelo, da Ljubljano res dobro poznam. Potem pa me vedno znova preseneti kak nov kotiček, lokal ali restavracija. A glede na to, da sem že od rojstva “žabar”, bi na kvizu zagotovo izbral vprašanja o Ljubljani.

Kateri so top 3 oddihi po Sloveniji, ki so vas v zadnjem času najbolj navdušili in kaj vse ponujajo?

Poleti sva šla z Ajdo na nekajdnevni izlet, kjer sva se ustavila pri slovenskih mojstrih z Michelinovimi zvezdicami. Za začetek znova predlagam lokalne ceste, kjer po poti z lahkoto ujameš še kak kulinarični biser in lokalno vinsko poslastico. Vipava nama je v zadnjih letih zelo prirasla k srcu, tako simpatičen center z izvirom reke Vipave, kot okoliški hribčki. Če ste v Vipavi in niste na lovu za zvezdicami, predlagam Gostilno Podfarovž ali Majerijo, kjer imajo tudi simpatične sobe za prenočitev. Drugače pa o presežkih Tomaža Kavčiča v Zemonu ne bi niti začel!

Malo naprej – v Novi Gorici je tudi izvrstna Restavracija Dam, kjer vas bo poleg hrane presenetila tudi dizajnerska soba.

Še nekaj simpatičnih ovinkov naprej pa Ana Roš. Ampak potem smo že v Kobaridu, ki je v kombinaciji z Bovcem in okolico eden mojih najljubših koncev Slovenije.

Katere kotičke sveta ste sicer letos nameravali raziskati, preden je svet ohromila pandemija?

Ponavadi so poletja pri meni delovna, saj se večina velikih reklamnih kampanj in projektov snema ravno v poletnih mesecih. Tako smo večinoma na morju zgolj ob vikendih in daljših potovanj zaradi fleksibilnosti pri delu niti ne planiramo. No, to se je letos povsem obrnilo na glavo.

Če smo včasih radi planirali pomladni in jesenski del počitnic v (bolj) toplih krajih, je to v letu 2020 padlo v vodo, mrzlo vodo (smeh).

Nam je pa letos uspelo biti res veliko skupaj in kot družina smo se lahko še bolj povezali. Morda bi šli nekam, kjer rastejo palme … ampak te rastejo tudi v Portorožu pa še kokos ti ne more pasti na glavo (smeh).

Se je vaš pogled na potovanja in zanimive destinacije ob trenutnih razmerah kaj spremenil? 

Pogrešam spontanost, ko sem lahko v četrtek rezerviral karte za vikend pobeg v Rim. Zdaj ne bi na vrat na nos rinil v situacijo, ki se iz dneva v dan spreminja. Doma smo sproščeni, kot družini nam je udobno. Vemo, kje se dobi dobra hrana/sestavine, kam se gre na sprehod, koga lahko pokličeš za pomoč. Ne bi si želel ostati z dvema majhnima otrokoma v karanteni v malem Airbnb stanovanju v mestu, ki ga ne poznam. To se je spremenilo.

Kateri kotički sveta ostajajo na vašem seznamu krajev, ki jih morate videti še v tem življenju?

Na spisku imam tudi kraje, ki sem jih že videl in bi si jih enkrat rad spet ogledal – z druge perspektive.

Ko je Ajda študirala v Angliji, smo šli na izlet v Manchester, in ker sem United fan, bi se z veseljem spet vrnil, pogledal tekmo, ko bo to spet mogoče.

Z modelingom sem bil v mladosti v Milanu, kasneje sva se z Ajdo vrnila na koncert Beyonce in Jay-Z-ja in rad imam ritem, ki ga mesto oddaja. Celo raje, kot takrat, ko sem tam bival in delal.

Pa na vse klasične športne točke, ki me spominjajo na en res lep čas mojega življenja, odraščanja – Lake Placid, Koenigssee, St. Moritz … Ja, vem, večinoma zato, ker so tam tudi steze za bob (smeh).

Foto: Osebni arhiv/David Urankar

Davidu, Ajdi, Liamu in Nelsu ter njihovim dogodivščinam lahko sledite tudi prek Instagrama TU @david.urankar in TU @ajdaru.

PREBERITE ŠE: Slovenci in Slovenija skozi oči Japonke Kei #INTERVJU
ALI
Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Znan slovenski biser med top 20 kraji za varna potovanja po krizi

Na seznamu top 20 evropskih destinacij, ki jih je po pandemiji koronavirusa najvarneje obiskati, se je znašla tudi Slovenija – in sicer Bohinj!

Že sanjarite o potovanjih? Seznam top 20 najbolj varnih evropskih destinacij je sestavilo združenje evropskih destinacij odličnosti – European Best Destinations (EBD). Med njimi pa je precej takšnih, ki so nam resnično blizu. Organizacija Evropske najboljše destinacije, ki deluje v okviru mreže evropskih destinacij odličnosti, že skoraj 10 let izpostavlja izbrane najboljše destinacije za počitnice, izlete, nakupovanja, pohode in druge aktivnosti.

Kriterij za med top 20 tudi delež okuženih na prebivalca v državi

Tokrat so objavili seznam evropskih destinacij, ki jih je covid-19 najmanj prizadel, med kriteriji so tako šteli bližina bolnišnic, dobre zdravstvene kapacitete, delež okuženih na prebivalca v državi, kakovost same destinacije, število bolniških postelj na prebivalca v državi, dostopnost zaščitnih pripomočkov, ustrezne varnostne protokole za zaščito pred širjenjem virusa in dobra turistična infrastruktura.

Bohinj na zemljevidu varnih destinacij

Prav na tem seznamu se tako bohoti tudi Bohinj! Ta se je na seznam evropskih destinacij odličnosti uvrstil že leta 2018, letos pa pozdravlja s seznama najvarnejših krajev po epidemiji novega koronavirusa. Poleg varnosti ga priporočajo tudi zato, ker cilja na trajnostni turizem in ohranjanje okolja. In prav trajnostni turizem je naša najsvetlejša različica prihodnosti potovanj. V izboru so zapisali, da je Bohinj mirno zatočišče za vse ljubitelje narave, zunanjih aktivnosti, lokalnih izdelkov in pravih doživetij.

Foto: Maja Fister

Preberite še: Ideja za izlet: Kranjska Gora, Zelenci, jezero Jasna in dan za hedonizem

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

To je najboljši potni list za potovanja (ko bodo odpravljene vse omejitve)

Potovanja v daljne dežele so zaradi številnih varnostnih ukrepov še vedno nekoliko otežena, a tudi v idealnem svetu ne odpre vsak potni list vseh vrat.

Kako daleč pa v idealnih pogojih nas pripelje slovenski potni list? Znani so izsledki raziskave o uporabnosti potnih listov britanske pravne pisarne Henley & Partners. Seznam so v pravni pisarni oblikovali s pomočjo podatkov Mednarodnega združenje za zračni transport (IATA). Ta omogoča vpogled, koliko držav lahko obiščejo imetniki določenega potnega lista in kakšne so vizumske omejitve. Seznam ni upošteval trenutnih omejitev zaradi pandemije covida-19.

Japonski potni list najboljši za potovanja, slovenski na 12. mestu

Japonski osebni dokument omogoča dostop do največjega števila držav na svetu brez vizuma, je razvidno iz raziskave o uporabnosti potnih listov britanske pravne pisarne Henley & Partners.

Osebe z japonskim potnim listom lahko vstopijo v 191 držav brez vizuma oz. ga lahko prejmejo ob vstopu v državo. Na drugo mesto se je uvrstil Singapur, ki omogoča vstop brez vizuma v 190 držav, sledita nemški in južnokorejski potni list.

Slovenci skupaj z Latvijci in Islandci brez vizuma v 180 držav

Slovenski osebni dokument je na 12. mestu skupaj z latvijskim in islandskim, ki omogočajo vstop brez vizumov v 180 držav. Na dnu lestvice so afganistanski, iraški in sirski osebni dokumenti, ki omogočajo vstop brez vizuma v manj kot 30 držav.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Poglejte, kako čudovite mobilne hiške smo našli v Istri

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Lucija in Klemen: “Slovenijo najraje raziskujeva s šotorom in kolesom” #intervju

Lucija in Klemen sta popotniški par, ki mu je koronavirus prekrižal kar nekaj letošnjih popotniških načrtov. Zaradi nastale situacije sta se odločila, da je čas, da tokrat raziščeta Slovenijo. V spodnjem intervjuju sta z nami delila kup idej za izlete in oddihe v naši in sosednjih deželah.

Lucija in Klemen sta znana tudi po blogu Lucina potepanja in slikovitem profilu na Instagramu, tokrat pa sta dogodivščine v tujini – tako kot večina strastnih popotnikov – zamenjala za raziskovanje domovine in naših sosed. Kakšne popotniške nasvete imata? 

Letos bomo tudi svetovni popotniki dopustovali malo bližje domu. Kakšni so vajini popotniški načrti za letos?

 Letos bomo res večinoma dopustovali doma ali bližje domu. Nekih večjih načrtov nimava, oziroma jih ne upava delati. Letos se bova usmerila predvsem na raziskovanje Slovenije, v avgustu pa upava, da nama uspe roadtrip do Norveške in v oktobru kakšne mini počitnice na katerem od grških otokov.

Se vama zdi, da dobro poznata slovenske bisere, tudi tiste bolj skrite in manj turistično oblegane?

Mislim, da Slovenijo absolutno premalo poznava. Ponavadi sva se na izlet odpravila v nama že poznane kraje, ki jih rada obiščeva, nisva pa veliko obiskovala novih krajev. Na najinem seznamu je še veliko znanih in manj znanih slovenskih biserov, ki jih imava letos namen obiskati. Dobro poznava Štajersko in slovensko obalo, obiskati in raziskati pa imava namen še Prekmurje, Gorenjsko in Posočje. Zavedava se tudi, da je Slovenija čudovita in precej raznolika dežela, in da Slovenci kdaj pozabimo, v kako zanimivi državi živimo.

Od kod sicer prihajata? Katere kotičke vašega kraja bi pokazala tistim, ki ga še ne poznajo?

Prihajava iz Štajerske in sicer iz okolice Celja. V neposredni bližini Celja je kar nekaj čudovitih krajev, ki jih je vredno obiskati. Priporočava, da obiščete staro mestno jedro, mestni park, celjski grad, Šmartinsko jezero ter Celjsko kočo. Slednja je precej priljubljena pohodniška postojanka, ki ima tudi precej pestro ponudbo aktivnosti. Preizkusite lahko adrenalinski park, se spustite po letnem sankališču z bob-kartom, najmlajši bodo veseli spusta po drči, odprli pa so tudi zipline.

Kateri del Slovenije poznata kot svoj žep? 

Večkrat se pošaliva, da je Rogla kraj, ki ga res poznava kot lasten žep. Na Roglo hodiva že od malega, zadnja leta pa jo obiščeva v vseh letnih časih. Pozimi smučava, spomladi ali jeseni greva na kakšen izlet, poleti pa enostavno pobegneva pred vročino v dolini. Rogla je tudi idealno izhodišče za lažje pohode in kolesarske ture. Obiščete lahko Lovrenška jezera, Črno jezero, Slap Šumik, se sprehodite do Koče na Pesku in razglednega stolpa ali pa se sprehodite po “Poti med Krošnjami dreves”.

Na kakšen način najraje raziskujeta našo deželo?

Našo deželo najraje raziskujeva s šotorom, saj nama ta oblika raziskovanja najbolj ustreza. Ne le, da je ugodno, za kampiranje ne potrebuješ nobene rezervacije in vnaprejšnjega načrtovanja. Na izlet se vedno odpraviva z avtomobilom, s seboj pa večkrat vzameva tudi kolesi, ki so odlično prevozno sredstvo za raziskovanje okolice. Ravno sva se vrnila iz Kranjske Gore, kjer sva okolico raziskovala s kolesi, prespala pa sva v čudovitem kampu Špik – priporočava! 

Kam po Sloveniji se najraje odpravita na aktiven izlet?

Na slovensko obalo, Bohinj ali Kranjsko Goro. Nedolgo nazaj sva se zaljubila v Kranjsko Goro, ki ponuja veliko možnosti za aktiven oddih. Je odlična destinacija za kolesarjenje, pohode, obisk slapov, supanje na jezeru Jasna … Do sedaj sva obiskala mogočen slap Peričnik, prevozila kolesarsko pot Jureta Robiča, se podala do spodnjega Martuljškega slapu, občudovala čudovite Zelence, se s kolesi odpravila v dolino Tamar in Planico ter uživala ob dobri kavici ob jezeru Jasna.

In ob katerem vodnem viru si rada zmočita noge?

Vsepovsod, če le ni premrzla voda (smeh). Najraje si jih namočiva kar na naši obali v Piranu ali pod Strunjanskimi klifi ter na Velenjskem jezeru.

Kam gresta najraje na oddih in potešita svoje hedonistične želje?

Ena nama precej ljuba destinacija je kamp Belvedere nad Izolo. Gre za kamp na vrhu klifa, del kampa pa se nahaja med nasadom oljk. Eden najinih najljubših krajev v Sloveniji.

Katero kulinarično razvajanje pri nas bo vedno na vrhu lestvice najljubših?

Po pravici – zelo rada eksperimentirava kar v domači kuhinji, zato zunaj jeva le občasno. Sploh Klemen zelo rad kuha in preizkusi kaj novega. Kot najboljše kulinarično razvajanje je na vrhu lestvice tisto v Gostilni Krištof v Kranju, kjer sva se razvajala za Klemnov rojstni dan. Ne zaostaja pa veliko vietnamska restavracija Ngon v centru Maribora.

Kam k našim sosedom se rada podata na vikend oddih?

Zadnjih nekaj let imava nekaj destinacij, kamor se praktično vsako leto vračava. Največkrat je to vikend oddih na morju in sicer na otoku Krk ali Crikvenici. Zelo rada pa greva v Dolomite, ki so po najinem mnenju pravi košček raja na Zemlji.

Katere kotičke sveta sta sicer letos nameravala raziskati, preden je svet ohromila pandemija?

Nama je letos situacija s koronavirusom kar lepo prekrižala popotniške načrte. Srečo sva imela, da sva v mesecu marcu lahko izpeljala pardnevno smučanje na Rogli. Par dni za tem, je bila razglašena pandemija, s tem pa zaprtje smučišč in vseh ostalih obratov po Sloveniji. Potovanje, ki sva ga morala prestaviti, sva načrtovala v mesecu maju in sicer 17-dnevni roadtrip po Italiji. Glede na to, da sva imela izbran samo datum in destinacijo, nisva imela nobenih težav zaradi ”odpovedi” potovanja. Sva pa za konec leta načrtovala eno malce daljše potovanje, vendar ne veva, kako bo. Oziroma – nihče ne ve, kdaj se bo ponovno dalo potovati, tako kot smo bili vajeni do sedaj.

Se bodo po koncu krize vajine popotniške navade in želje kaj spremenile?

Misliva, da se bodo spremenile, čeprav ne bistveno. Dokler bo še trajalo takšno stanje, si ne upava veliko načrtovati vnaprej ali kupiti letalske karte. Opažava, da so ljudje že na sploh postali malce bolj previdni in se vsi raje držijo v bližini doma. Sedaj imava idealno priložnost, da raziščeva Slovenijo, sosednje države in se podava na kakšen dober roadtrip. V zadnjih dveh letih, nama je precej ljubo postalo divje kampiranje oziroma kampiranje na splošno. Za ta namen sva si lansko leto najin avto (za čas dopusta) spremenila v spalnico na kolesih. Takšen način potovanja nama je precej blizu, zato se potihem spogledujeva z idejo, da bi enkrat v prihodnje kupila manjši kombi ter ga preuredila za potovanja.

Foto: Lucija in Klemen/osebni arhiv

PREBERITE ŠE: Ideja za izlet: Kranjska Gora, Zelenci, jezero Jasna in dan za hedonizem

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

lucija in klemen lucija in klemen lucija in klemen

“Povsod je lepo, a doma je najlepše” #intervju

“Poznate tisti občutek otroškega navdušenja, metuljčkov v trebuhu in iskric v očeh? To jaz občutim pri potovanjih. Menim, da potovanja človeku širijo obzorja, napolnijo dušo in obogatijo življenje. Meni so zagotovo ga,” pravi Tina Herceg, moja tokratna sogovornica.

Tina Herceg je tista popotnica, ki stoji za ličnim profilom On The Magic Carpet (@onthemagiccarpet) na Instagramu in Facebooku. Na njem deli fotografije, posnetke in utrinke s potovanj, v kratkem pa bo postavila tudi svoj popotniški blog. Tina nam je v tokratnem intervjuju zaupala, kje v Sloveniji in bližnjih državah bo dopustovala letos, ter z nami delila nekaj idej za idilične oddihe v bližini.

Letos bomo tudi svetovni popotniki dopustovali malo bližje domu. Kakšni so vaši popotniški načrti za letos?

K sreči sem se ravno pred karanteno vrnila s potovanja po Omanu, tako da sem si tam za nekaj časa napolnila potovalne “baterije”. Kot vsako leto bom poleti dopustovala v Dalmaciji, če bo čas dopuščal, pa si želim letos malo bolje raziskati tudi Črno goro ter Bosno in Hercegovino. Septembra grem na Portugalsko (če ne pride do drugega vala). Kasneje pa morda še kam, seveda vse odvisno od časa in denarja. Zelo pa se veselim raziskovanja naše prelepe domovine, saj kot pravi pregovor: “Povsod je lepo, a doma je najlepše.”

Se vam zdi, da dobro poznate slovenske bisere, tudi tiste bolj skrite in manj turistično oblegane?

Bolj popularne slovenske bisere sem skozi leta obiskala že skoraj vse. Manj pa poznam skrite kotičke. Lani sem sicer odkrila Klevevž – naravne toplice, kjer se lahko kopate tudi pozimi in sem bila nad njim navdušena. Letos bo prilika, da raziščemo tudi te, bolj skrite oz. ne tako popularne kotičke. Verjamem, da bo turistični bon spodbudil Slovence k raziskovanju naše dežele in dopustovanju doma. Jaz bom svojega zagotovo izkoristila (smeh).

Od kod sicer prihajate? Katere kotičke vašega kraja bi pokazali tistim, ki ga še ne poznajo?

Prihajam iz Kamnika, ki velja za eno najlepših srednjeveških mest v Sloveniji. Sama sem vedno bolj zaljubljena v Kamnik in z veseljem pohajkujem po naši občini, saj ponuja res veliko.

Pokazala bi kamniški biser, Veliko planino – ampak to ponavadi ljudje že poznajo. Poleg tega priporočam obisk starega mestnega jedra in sprehod na Mali in Stari grad. Potem izlet do slapu Orglice in obisk doline Kamniške Bistrice – sprehod po Koželjevi poti, ki vodi vse do izvira Kamniške Bistrice vmes pa nudi čudovite razglede na turkizno barvo vode in globočine prekrasne soteske Predaselj.

Kateri del Slovenije poznate kot svoj žep?

Najbolje poznam Gorenjsko, saj mi je najbližje. Dosti sem pohajkovala tudi po Primorskem, Goriškem in Dolenjskem. Najmanj poznam Štajersko, Koroško in Prekmurje. Tako, da nameravam to kmalu spremeniti. Veselim se raziskovanja Slovenije in odkrivanja novih kotičkov.

Na kakšen način najraje raziskujete našo deželo?

Ponavadi so bili to dnevni ali vikend izleti. Največkrat sem izbrala hotelsko nastanitev ali apartma. Letos sem se med potovanjem po Omanu navdušila nas kampiranjem, zato upam, da bom letos pri nas preizkusila tudi to.

Kam po Sloveniji se najraje odpravite na aktiven izlet?

Zadnje čase me vedno bolj vleče v hribe, zato se ponavadi odpravim kar na Gorenjsko, kjer je gora in lepe narave na pretek.

In ob katerem vodnem viru si radi zmočite noge?

Najbližje imam Kamniško Bistrico, drugače pa so zelo lepa korita Soče. Sta pa obe reki zelo mrzli, tako da dobesedno lahko zmočim samo noge.

Kam greste najraje na oddih in potešite svoje hedonistične želje?

Za sprostitev bi izbrala Wellness Orhidelia v Podčetrtku. Drugače pa se najbolje “odklopim” in uživam v hribih ali pa ob morju.

Katero kulinarično razvajanje pri nas bo vedno na vrhu lestvice najljubših?

Če sem lahko malo lokal-patriot, bi izpostavila kamniško gostilno Repnik, kjer nas razvajajo z vrhunsko tradicionalnimo hrano s sodobnim priokusom. Drugače pa sem bila navdušena nad gostilno Dvor Jezeršek.

Kam k našim sosedom se radi podate na vikend oddih?

Če samo za vikend, potem bi se odpravila na Hrvaško v Opatijo, ki je meni zelo ljuba. Pravijo ji tudi kraljica Jadrana oz. jadranska Nica. Monden utrip mesta, lepe plaže v bližini, možnost aktivnega preživljanja časa in pa odlična kulinarika. Nasvet za super izlet: zjutraj pohod na Učko – Vojak, ki nudi čudovite razglede v notranjost Istre z ene strani in pogled na Kvarnerske otoke z druge strani. Potem spust do Opatije, tam sprehod po Opatiji in potem kosilo v restavraciji Roko. Popoldne kopanje v Opatiji, bližnjem Lovranu ali Medveji.

Katere kotičke sveta ste sicer letos nameravali raziskati, preden je svet ohromila pandemija?

V mesecu maju sem imela planiran roadtrip po Portugalski, ki sem ga zaradi pandemije prestavila na september. Planiran je bil tudi obisk Indije, ki po vsej verjetnosti letos zaradi pandemije ne bo mogoč. Verjetno bi na moj seznam prišla še kakšna destinacija, saj jih imam na listi želja veliko, potem pa čakam na ugodne letalske karte. Sem pa pri izbiri potovanj spontana, tako da ponavadi ne planiram dosti vnaprej oz. čisto odvisno od destinacije in ponudbe.

Se bodo po koncu krize vaše popotniške navade in želje kaj spremenile?

Želje se zagotovo ne bodo spremenile, saj se moj seznam potovalnih želja iz dneva v dan veča (smeh). Navade pa zagotovo. Verjetno bomo pri rezervacijah bolj previdni in bomo izbirali bližje ter “bolj varne” destinacije. Ko se bo vse skupaj umirilo, bomo potovali s še večjim veseljem in bomo možnost potovanj po svetu veliko bolj cenili.

Foto: osebni arhiv/Tina Herceg

PREBERITE ŠE: Fažana, idilično ribiško mesto nasproti Brionov

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Katarina in Rok: Po 9 mesecih raziskovanja Južne Amerike je na vrsti Slovenija #intervju

Katarina in Rok Hočevar sta popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog. Rada se predstavita kot posebneža, ki sta si najprej čez celo steno v dnevni sobi narisala zemljevid sveta in ga potem postopoma barvala.

“Ta zemljevid je bil najina televizija, vir idej in tem za pogovor. Ko sva se po nekaj letih naveličala kratkih dvo- ali tri-tedenskih potovanj, sva pustila službi, se izselila iz tistega stanovanja, domači živalici – mačko in zajčico dala v varstvo in se odpravila v Južno Ameriko. Tam sva si kupila predelan terenski avto in nato 9 mesecev z njim potovala od skrajnega juga – Ognjene zemlje pa do skrajnega severa Južne Amerike – Venezuele. Pred nekaj meseci sva se vrnila z najinega Gringo tripa (kot sva poimenovala najino potovanje), sedaj pa raziskujeva Slovenijo. Deloma zaradi korona-situacije, predvsem pa zato, ker je naša dežela tako zelo noro lepa,” pravita Rok in Katarina, ki stojita za blogom Lahkih nog naokrog. Kakšni bodo njuni naslednji meseci, ko potovanja ne bodo tako dostopna, ko smo jih bili vajeni sicer in katere domače kotičke priporočata za ogled?

Letos bomo tudi svetovni popotniki dopustovali malo bližje domu. Kakšni so vajini popotniški načrti za letos? 

Uf, kar malo se bojiva delati kakršnekoli načrte, glede na to, da je vse zelo nepredvidljivo. Čez poletje bova načeloma raziskovala Slovenijo, morda skočiva čez mejo na kakšen vikend izlet, če bo situacija dopuščala. Septembra načrtujeva potovanje v Kanado – v predel Skalnega gorovja (Rocky mountains). To je v načrtu že od januarja, ko je Rok zmagal na fotografskem natečaju in osvojil dve letalski karti. In res upava, da nama bo to uspelo realizirati. Če pa slučajno to pade v vodo, bova verjetno dopust preživela kje bližje – nekje, kamor bova lahko šla s svojim avtomobilom.

Rok in Katarina – Lahkih nog naokrog

Se vama zdi, da dobro poznata slovenske bisere, tudi tiste bolj skrite in manj turistično oblegane?

Ja in ne. Po eni strani se nama zdi, da Slovenijo kar dobro poznava. Že od malega sva vsak s svojo družino hodila na izlete po Sloveniji, sedaj pa to počneva tudi midva. Kar nekaj krajev poznava zelo dobro. Po drugi strani pa je Slovenija tako zelo raznolika in polna lepot, da se da vedno znova najti kakšen skriti biserček. Načrtujeva, da bova letos raziskala še nekatere manj poznane regije oz. kraje Slovenije.

Od kod sicer prihajata? Katere kotičke vajinega kraja bi pokazala tistim, ki ga še ne poznajo?

Katarina je iz Ljubljane, Rok pa iz okolice Kranja, Gorenjska, torej. V Ljubljani je seveda prva stvar, kamor peljeva gosta iz tujine, Ljubljanski grad. Najlepši tam je razgled na Kamniške Alpe, ki se z gradu zdijo tako mogočne in tako blizu. Po drugi strani pa so zelo lepe tudi Žale. Plečnikova zasnova zunanjosti in mozaik p. Marka Ivana Rupnika je res nekaj posebnega. V Kranju bi izpostavila kanjon reke Kokre, drugače pa je v okolici Kranja kar nekaj jezer, ki jih je Rok res rad obiskoval kot otrok.

Kateri del Slovenije poznata kot svoj žep?

Gotovo zelo dobro poznava Gorenjsko, ker je to Rokova domača regija. Zelo dobro poznava tudi Primorsko, tam je doma najina dobra prijateljica (in velikokrat sopotnica), in seveda osrednjo Slovenijo. Ampak, kot sva omenila že na začetku. Še vedno se najde kakšna nova stvar.

Na kakšen način najraje raziskujeta našo deželo?

Še vedno se večinoma poslužujeva kar enodnevnih izletov. Slovenija je tako majhna, da je vse na dosegu enodnevnega izleta. Čeprav, kdaj bi se bolj splačalo kje prespati. Npr. enkrat sva bila povabljena na potopisno predavanje v Mursko Soboto. Pa sva si rekla, če se že peljeva tako daleč, dajva iz tega narediti še izlet. In tako sva dva dni ostala še v Prekmurju. Nasprotno pa sva si za Kočevje vzela le en dan, potem pa ugotovila, da je tam toliko stvari za videti, da sva prišla naslednji vikend še enkrat. Pa še takrat nisva vsega videla in sva se naslednjo soboto odpravila še enkrat v Kočevje. Bi bilo pametno že prvič splanirati vsaj vikend izlet, kajne? (smeh).

Kam po Sloveniji se najraje odpravita na aktiven izlet?

Brez dvoma je odgovor: v gore! Že od nekdaj zelo rada hodiva v hribe in plezava – to naju je tudi združilo. Pozimi se drživa nižjih hribov, saj nimava ne znanja ne opreme za zimske vzpone (Rok dodaja: ne še, je pa v načrtu), poleti pa greva v »orng« hribe, tudi na kakšno ferato. Najbolj ponosna sva na vzpon na Jalovec, ki je bil po eni strani izredno naporen, po drugi strani pa izredno lepa tura. Rok dodaja, da ni za vsakogar, je pa absolutno najlepša slovenska gora zanj.

In ob katerem vodnem viru si rada zmočita noge?

Najbolj si paše noge namočit ravno po kakšni dolgi hribovski turi. Npr. v ledeno mrzlo rečico Lepenjico po tem, ko sva prehodila večdnevno turo na Krn in okoliške gore. Po tistem vzponu na Jalovec sva se na poti domov ustavila ob jezeru Jasna in tam namočila razbolele noge. Zelo prijeten pa je tudi en topel izvir na Dolenjskem v bližini vikenda Katarininih staršev.

Kam gresta najraje na oddih in potešita svoje hedonistične želje? 

Midva morda nisva tipična uživača oz. hedonista. Za naju je užitek razgled na vrhu gore in zaslužena malica iz nahrbtnika. Najbolj luksuzno prenočišče je nekje sredi narave v šotoru ali avtomobilu pod neskončno zvezdami oz. s čudovitim razgledom na kakšno jezero ali morje, ko se zjutraj zbudiva. Hedonizem za naju je lubenica po offroad vožnji v puščavi v Peruju (link), pa gozdne jagode ob Roški poti po Kočevju (link), kjer sva bila nedavno.

Katero kulinarično razvajanje pri nas bo vedno na vrhu lestvice najljubših? 

Pri babici doma (smeh). Zelo sva vesela, da imava še vsak svoji babici, ki gotovo kuhata najboljše na svetu! Od restavracij oz. turističnih kmetij pa bi izpostavila prekmursko gibanico na domačiji Bojnec v Filovcih. V Zidanici Grm nad Novim mestom pa sva jedla najboljše pogače. Katarina ima trenutno obsesijo s pitami iz restavracije Veganika. Tako okusnih in sočnih pit nisva jedla še nikjer.

Katera tradicionalna slovenska jed vama je najbolj pri srcu? 

Rok je trenutno navdušen nad zaseko. Sicer pa imava zelo rada sirove štruklje, ajdov štrukelj, slivove cmoke, prekmursko gibanico … goveja juha se najbolj prileže ob vrnitvi s potovanja. Izlet v Posočje ne mine brez nakupa odličnega ovčjega sira (ki včasih poide že na poti do doma). Doma pa sama že nekaj let delava bezgov sirup. Ne vem, če je ravno tradicionalna, je pa gotovo to ena slovenska navada, ki nama je zelo všeč.

Katera arhitekturna slovenska posebnost vama najprej pride na misel?

Ker je Rok arhitekt, bo Katarina tu modro tiho in bo odgovar prepustila njemu (smeh). Posebnosti je težko izpostaviti. Če odmislimo te najbolj splošno znane, bi izpostavil Izolsko bolnišnico, s katero se ukvarjam že od študijskih let. Pri njej sem preučeval, kako lahko arhitektova (arh. Stanko Kristl) skrb za človeka definira arhitekturo in oblikovanje posameznega objekta. Bolnišnica leži na vrhu hriba z izjemnim pogledom na morje in Julijske Alpe v enem. Če koga zanima arhitektura, priporočam ogled bolnišnice, vsakomur pa priporočam, da se povzpne na hribček po razgled. Zelo zanimiva in navdihujoča je tudi govorica narave, ki je arhitekturi v različnih delih Slovenije podala različne načine govorice gradnje. Gorenjska hiša in domačija je tako popolnoma drugačna od kamnite kraške hiše pa od zidanice na Goričkem. Smo res bogata dežela s tega vidika.

Kam k našim sosedom se rada podata na vikend oddih?

Najrajši v Italijo. Veliko izredno lepih stvari je na dosegu vikend izleta. Pa naj bo to npr. Gardsko jezero in okoliški hribi ter plezališča, ali pa žurerski Rimini, morda Ravenna in Bologna s pestro zgodovino … Eno je naredila narava, drugo pa res izjemne Couchsurfing izkušnje z italijansko družbo – pač vedo, kako se imeti fino.

Katere kotičke sveta sta sicer letos nameravala raziskati, preden je svet ohromila pandemija?

Načrtovala sva vikend izlet v Italijo ter na Češko. Za prvomajske počitnice bi morala na potovanje na sever Nemčije, maja pa še za en teden v Švico. Vse te stvari so propadle, ostaja pa upanje, da realizirava potovanje v Kanado, ki je planirano za september. Čeprav nama je odpadlo kar nekaj izletov in potovanj, pa se vseeno ne sekirava pretirano. Sva jih nadomestila z izleti po Sloveniji, ki naju res navdušujejo.

Se bodo po koncu krize vajine popotniške navade in želje kaj spremenile?

Hm, težko je reči, kdaj bo konec krize. V Sloveniji načeloma epidemije nimamo več in tudi sicer se je življenje vrnilo v stare tirnice. A vseeno ta trenutek ne planirava potovanj v tujino, ker so razmere drugod še vedno negotove, hkrati pa tudi ne veva, ali se ne bo morda situacija ponovila. Zato lahko rečeva, da trenutno nič ne planirava in se bova za dopust oz. potovanje odločala v zadnjem trenutku glede na okoliščine. Ko pa bo cel svet prebrodil krizo, ko se bodo letalske povezave vzpostavile nazaj in ko ne bo več strahu pred okužbo, pa si mislim, da bova potovala podobno kot prej. Že dosedaj so bila najina potovanja usmerjena v naravo, v kampiranje, hribolazenje in plezanje. Socialno distanciranje pri nama tudi pred korono ni bilo problematično.

Katarini in Roku lahko sledite tudi na blogu Lahkih nog naokrog ali Instagramu (@world_map_duo).

Foto: Arhiv/Lahkih nog naokrog

PREBERITE ŠE: “Tisti, ki radi raziskujemo kotičke Slovenije ali sveta, bomo to še naprej počeli”

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.