Anže Petrič je o potovanju v Iran sanjal dolgih 7 let. Kar trikrat je moral pot iz takšnih in drugačnih razlogov prestaviti, tokrat pa mu je končno uspelo. 7 let sanjarjenj, načrtovanj, raziskovanj in želja se je končno uresničilo tega septembra. Je bilo pričakovanje preveliko? Je Iran vse to kar je Anže želel ali ga je pustil hladnega? Kako so aktualni protesti vplivali na njegovo pot? Je Iran sploh primerna turistična destinacija? O vsem tem v tokratnem zanimivem intervjuju.
Anže, zakaj Iran?
7 let nazaj, niti se ne spomnim, kako in zakaj, mi je v oči padel Iran. Začel sem malo raziskovati o njem, na Instagramu, v knjigah, filmih, dokumentarnih oddajah, … in se navdušil. Iran je zibelka civilizacije, država z izjemno bogato kulturo, zgodovino, arhitekturo, naravo. Je drugačen, zanimiv.
Kljub vsemu, kar naštevate, Iran ni ravno priljubljena turistična destinacija…
Res je. Ko človeku omeniš Iran, ne pomisli na vse te lepote, ampak najprej pomisli na slabe stvari. Ljudje se verjetno najprej spomnijo na Iraško – Iransko vojno. Mislijo, da je to nevarno okolje, vojno območje. Ne zdi se jim varno, strah prevlada.
Kako težko pa je kot turist priti v Iran?
Iz Slovenije je v resnici zelo enostavno. S Teheranom nas povezuje Turkish airlines, ki leti iz Ljubljane v Istanbul in nato v Teheran. Vem, da je tudi direkten let v Teheran iz Dunaja. Povratna karta za Turkish me je prišla okoli 400€, s prtljago in obroki vred. Za vstop v Iran pa potrebuješ vizo.
Je vizo težko pridobiti?
Ne, nič težje kot za druge države, kjer se zahteva viza. Ni enostavno, kot so na primer tiste online vize, tu moraš vseeno predložiti kar nekaj dokumentov. Ni pa nemogoče. Izpolniti moraš obrazce, vedeti, kje boš spal, koliko časa boš potoval, kaj si boš ogledal, kar niti ni redkost, saj to zahtevajo mnoge države, tudi evropske za neevropske državljane. Ker je iranska ambasada v Ljubljani, je še bolj enostavno, saj ti lahko pri vsem zelo pomagajo. Jaz sem dnevno v Ljubljani in sem, ko je bilo treba, odšel na ambasado in vse uredil.
Ste imeli najprej vizo ali najprej letalsko karto in hotele?
Najprej letalsko karto in hotele. Brez tega v resnici ne moreš zaprositi za vizo, saj želijo točno vedeti, kdaj boš tam in kje točno se boš za čas celotnega potovanja nahajal.
Kako pa je z rezervacijo hotelov? Je enostavno?
Ne (smeh). Zaradi sankcij zahoda v Iranu ne delujejo spletne aplikacije kot so Booking, Expedia, Air bnb, … Za vse rezervacije se dogovarjaš direktno s hoteli preko Whats Appa ali Instagrama, po sporočilih. Hotele sem poiskal s pomočjo Lonely Planeta, Google zemljevidov, Trip Advisorja, skratka kar je bilo na voljo in preko različnih kanalov, nato pa jih kontaktiral preko sporočil. Največjo težavo sem imel z državnimi hoteli, ki so tehnološko popolnoma nenapredni. Pri njih pa niti sporočila niso prišla v poštev, nikakor nisem našel nobenega kontakta. Na koncu sem nekako izbrskal nek Instagram profil, kjer so mi odgovorili, da mi ne morejo pomagati in mi dali kontakt, ki me je po mojih treh prošnjah le usmeril na osebo odgovorno za te javne hotele. Gospod mi je končno uredil tudi rezervacije javnih hotelov in me celo povabil na srečanje v Teheranu. Ko sva s prijateljem končno prispela v omenjen javni hotel, je izgledalo, da še zaposlenim ni jasno, kako nama ga je uspelo rezervirati (smeh).
So hoteli polni?
Zelo odvisno, kje. V Teheranu in Yazdu sta bila hotela polna. Srečala sva veliko skupino Slovakov. Ponekod, sploh v teh javnih hotelih, pa so naju bili tako veseli, da so se želeli fotografirati z nama.
Kakšne so cene za hotele?
Midva sva spala v 4 in 5 zvezdičnih hotelih, vedno z vključenim zajtrkom in za to v povprečju plačala 25-30€ na noč za oba.
Kako je z denarjem?
V Iranu uporabljajo uradno valuto Rial, v vsakdanjem življenju pa se pogovarjajo v Tomanih. Edina razlika je v tem da ima Toman eno 0 manj. Ker je njegova vrednost v primerjavi z eurom zelo zelo nizka, naše bančne kartice pa v Iranu ne delujejo, sva okoli potovala z miljoni rialov (smeh). To je bila res velika napaka. Naslednjič vem, da si bom vzel iransko bančno kartico, ki jo naročiš od doma in jo potem prevzameš v Iranu. S to kartico potem lahko plačuješ vse in ne hodiš okoli s šopom denarja.
Pa hrana? Kje sta jedla, kaj sta jedla?
Jedla sva v restavracijah, sprobala sva vse od kebaba, do tradicionalne perzijske jedi Ghormeh sabzi in iranske različice McDonaldsa. Perzijska hrana je odlična, a je zelo močna, zelo mastna. Jaz sem imel lažjo prebavno težavo. Ampak bi kljub temu ponovil takoj. Izvrsten okus, zares.
Taka hrana gre lažje “dol” z alkoholom, ki v Iranu žal ne pride v poštev, a ne?
Res je. Sicer, da smo si na jasnem, alkohol je. A vedno pod mizo. Jaz že tako ne pijem alkohola, zato bi bilo res čudno, če bi tam začel (smeh). Med najinim potovanjem sva enkrat bila blizu tega, da bi z novimi znanci spili kakšen kozarec, a se potem nisva odločila.
Kako zelo vpliva islamska ureditev države na turiste?
Vpliva. Predvsem na obleko. Iran ima vrhovnega vodjo in zakone, ki jih sprejemajo glede na vero. Vsi, moški in ženske, morajo nositi dolga ohlapna oblačila. Tudi midva sva morala imeti dolge hlače, ohlapne, ne sme se videti obrisa tvoje postave. Ženske morajo nositi hijab. Za razliko od Tunizije, o kateri sva pred kratkim govorila, je tukaj režim zares strog in ženske morajo nisiti hijab. Sicer je tako, da “zapiha veter” in hijab “zdrsne s čela”, ampak ob nepravem srečanju z nepravo osebo imaš zaradi tega lahko kakšno težavico.
Kako je z ženskimi turistkami?
Tudi turistke morajo nositi hijab. Sicer pa lahko hodijo okoli same, najamejo avto, vse isto kot moški.
Kako dolgo sta potovala, kaj sta si ogledala?
Vse skupaj sva bila v Iranu 17 dni. Najina pot je potekala med mesti Teheran, Yazd, Kerman, Shiraz, Marvdasht, Pasargadae in Isfahan. Najela sva avto in si ogledala ogromno. Moji plani so bili veliki, sem imel dolgo časa za načrtovanje.
Ogledala sva si tako arhitekturo, zgodovino, muzeje, naravo. Veliko sva se pogovarjala z domačini. To so tako prijazni ljudje. Jaz še nikjer nisem srečal tako zelo prijaznih ljudi. Pomagali so nama na vsakem koraku. Z največjim veseljem. Se z nama fotografirali, naju spraševali, iskali stik z nama, naju vabili k sebi domov in naju prosili za kontakt.
V Teheranu sva si med drugim ogledala Golestan palace, Iranian Carpet Museum, Milad Tower, Azadi Tower, Grand Bazaar in Sa’dabad Complex. Iz Teherana sva odšla tudi na dva dnevna izleta: na Alamutov grad in do obale Kaspijskega jezera.
V Yazdu sva si pogledala Narin Castle, Museum of water, Jameh Mosque, Tomb of Sayyed Roknaddin, Saheb a Zaman Zurkaneh, Ateskadeh in Amr Chakmaq mosque complex. Tu sva spoznala tudi antično perzijsko vero Zoroastrianizem. Kakšna bogata kultura in kakšna zgodovina je to! Ogledala sva si tudi tempelj večnega ognja, ki gori že več kot 1500 let!
V mestu Shiraz sva si ogledala Hafez tomb, Sa’adi tomb, Nasir-Al-Molk mosque (Roza mošeja), Aramgah-e Shah-e Cheragh, Arg of Karim Khan, Vakil Hammam in Eram garden.
V Marvdashtu sva obiskala Persepolis, Naqsh-e-Rostam in Naqsh-e-Rajab.
V Isfahanu pa sva si ogledala Si O Seh Pol, Khajoo Pol, Naqsh e Jahan square or Imam square, Sheikh Lotfollah Mosque, Shah Mosque, Ali Qapu Palace, Qeysarieh portal – Bazaar entrance.
So protesti kako vplivali na vajino potovanje?
So. Sicer šele zadnjih nekaj dni, ko so se razmahnili po celi državi. Nisva se počutila ogroženo, saj so nama res povsod dajali kontakte in nama obljubili pomoč. Po šesti uri zvečer nisva smela zapuščati hotela. Protesti se tam namreč dogajajo ponoči. Kot turista, ki se vmešavata v iransko politiko, bi naju najprej zaprli. Zaradi omejitev aplikacij kot so Skype, Viber, Instagram… sva zgubila stik z domačimi. Ko je ugasnil cel internet, pa sva ostala tudi brez navigacije. Ko se voziš po avtocesti, ni problema. Nastane pa problem ob iskanju določene destinacije v samem mestu. Ko so spet prižgali internet, sva bila zares vesela. Pa to je res še najmanj. To ti ljudje preživljajo že desetletja.
Kaj morajo še vedeti turisti, ki obiščejo Iran?
Da je čudovit, da so ljudje prekrasni, da je arhitektura dih jemajoča, da je doživetje sončnega zahoda v puščavi nekaj nepozabnega. Da je hrana odlična in da jih naj ne bo strah. To je noro doživetje. Midva sva jedla datlje naravnost iz palme, pila sva odličen mangov sok, se družila z domačini in se spoznavala z njihovo kulturo. Aja, morda še to: Tam mesece in leta štejejo drugače. Novo leto je spomladi, trenutno pa je pri njih leto 1401. Doma imam sedaj piškote z rokom trajanja do 1401 (smeh). Jaz se v Iran zagotovo še vrnem, ko se protesti končajo.
Anže vse, ki vas zanima več o Iranu in potovanju, vabi na svoj Instagram profil, kjer mu lahko pišete tudi v zasebno sporočilo in vam bo z veseljem pomagal z vsemi informacijami!
Foto: Anže Petrič
Pilot in kopilot ne smeta zaužiti istega obroka pred letenjem.
