Ste vedeli, da k nam prihaja festival brezglutenskih okusov?

Kaj lahko ljudje, ki ne smejo uživati glutena, sploh jedo? Pravzaprav veliko stvari. Na primer koruzo, riž, ajdo, proso, kvinojo, fižol, krompir, zelenjavo, mleko, jajca, ribe in meso …

Če priprava hrane doma, kjer lahko točno vemo, kaj je v njej, ni nujno komplicirana, pa je prehranjevanje zunaj lahko za ljudi s celiakijo in alergike na gluten pravi izziv. Iz prehrane morajo izločiti pšenico, rž, ječmen, oves, piro, kamut, pa tudi številne izdelke, kjer je gluten dodan – kar lahko vključuje nekatere mesnine, jogurte, pripravljene omake, pudinge … Kadar hrano naročajo zunaj, je torej izjemno pomembno, da v njej ni sledov glutena. Kje to lahko storijo brez skrbi?

V Radovljico prihaja prvi festival brezglutenskih okusov in zabave

V Radovljici na predzadnjo nedeljo v septembru organizirajo prvi Festival brezglutenskih okusov in zabave. Na tem največjem brezglutenskem dogodku doslej se bo v radovljiškem Grajskem parku v nedeljo, 24. septembra, med 10. in 17. uro predstavilo kar 20 ponudnikov brezglutenske hrane.

Na kosilo in posvet o branju deklaracij

Pripravljajo degustacije in predstavitve, kolesarski izlet do okolških kmetij, na stojnici Slovenskega društva za celiakijo pa bodo odgovorili na vprašanja o celiakiji. Tu se lahko na primer poučite tudi o branju deklaracij. Le s pozornim branjem deklaracij živil smo namreč lahko prepričani, kakšno hrano uživamo. Če izdelek dokazano ne vsebuje glutena, je to na embalaži jasno označeno z enotnim znakom za EU – prečrtanim žitnim klasom.

Namen dogodka je ozaveščanje o celiakiji pa tudi omogočiti ljudem s to boleznijo – in tudi vsem tistim, ki glutena ne jejo iz drugih razlogov – da se lahko na enem mestu zabavajo in uživajo v dobri brezglutenski hrani.

FOTO: Unsplash

PREBERITE ŠE: Ankaran: V butičen hotel s solno jamo in na lov za tartufi

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb za oddihe pri nas in bližnjih sosedih!

Radovljica in 7 odličnih razlogov za izlet (tudi kadar ne diši po čokoladi)

Mesta Radovljica se je prijelo prijetno ime – najslajše slovensko mesto. Vendar Radovljica ni samo Festival čokolade. Zakaj je vredna obiska ves del leta?

V času Festivala čokolade Radovljica postane sladko mesto, to pa nikakor ne pomeni, da ni vredna obiska tudi v kakšnem drugem mesecu. Radovljica z okolico je seveda povezana s čokolado, a tudi s čebelarstvom, lectarstvom in kovaštvom. Če že ne čokolade, si torej tam privoščice vsaj medico. Česa še ne smete zamuditi?

Lekarniški in alkimistični muzej, ki vas bo popeljal v magičen svet 

V Radovljici je tudi Lekarniški in alkimistični muzej. Nahaja se v starem mestnem jedru na Linhartovem trgu. Muzejska trgovina je opremljena kot stara lekarna, za najmlajše obiskovalce skrbijo slovenska gozdna bajeslovna bitja, ki vedo vse o starodavnih skrivnostih zdravilne in čarobne moči narave.

Zbirka je rezultat večletnega zbiranja opreme in izdelkov s področja farmacije in kozmetike. Ogledate si lahko opremo lekarn iz 18. in 19. stoletja, zbirko italijanskih in španskih alborelov (okrašenih keramičnih posod za shranjevanje zdravil), lekarniški in alkimistični laboratorij, bogato zbirko možnarjev iz obdobja od 12. do 19. stoletja, tehtnice in uteži. V zbirki je tudi 30 farmacevtskih knjig, izdanih med 15. in 19. stoletjem.

Muzej se z zbirko o zgodovini kozmetike in parfumerije navezuje na družinsko podjetje, vsebuje pa tudi posamezne eksponate iz antične in azijske medicine ter etnološko zbirko ljudskega zdravilstva na našem ozemlju. Na ogled ga postavlja družinsko kozmetično podjetje Mioba in prepričani smo, da vas zna navdušiti tudi če farmacija ni vaše prvo področje zanimanja.

Tudi Radovljica ima pogled na Triglav

Linhartov trg na terasi nad reko Savo je kot muzej na prostem. Trg je dobil ime po Antonu Tomažu Linhartu, ki je bil rojen v eni od meščanskih hiš na njem. Na trgu sta spomenik in vodnjak Josipini Hočevar ter spomenik Cenetu Avguštinu. Od upravnega dela mesta Linhartov trg loči nekdanji baročni park s sodobnimi kovanimi svetilkami. Ohranjene so hiše iz 16., 17. in 18. stoletja. Med njimi je Šivčeva hiša, ki velja za najboljši primer renesančne meščanske arhitekture pri nas. Največja stavba na trgu je Radovljiška graščina z baročno podobno.

Na razgledni točki na koncu trga, mimo zgoraj omenjenega Lekarniškega in alkimističnega muzeja, pa se odpira čudovit pogled na dolino reke Save in Julijske Alpe. In ja, ob jasnem vremenu se nad Savo odpre tudi pogled na Triglav!

Po poteh Ivana Vurnika

V Radovljici potekajo tudi Vurnikovi dnevi, zato smo sledili točkam, kjer je živel in deloval arhitekt Ivan Vurnik, eden najbolj prepoznavnih slovenskih arhitektov. Rojen je bil v Radovljici, njegova najbolj znana stavba pa je tista s pisanim pročeljem na Miklošičevi cesti v Ljubljani, nasproti hotela Union. Študiral je na Dunaju in v Rimu, leta 1911 pa se je poročil z dunajsko slikarko Heleno Kottler, kar je pomembno vplivalo tudi na njegovo delo. Ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju velja za pionirja moderne slovenske arhitekture in utemeljitelja urbanizma na Slovenskem.

Na lectarska delavnico 

Tradicionalna slovenska obrt še živi v starem mestnem jedru Radovljice. V kleti gostilne Lectar na Linhartovem trgu vas bo očaral omamni vonj pristnih lectovih src. Tamkajšnja lectarija je hkrati tudi muzej lectarstva, v katerem si lahko ogledate način priprave, staro opremo in pripomočke za peko ter krašenje. Na ogled so tudi več desetletij stari izdelki iz lecta.

Prikupna delavnica obratuje v obokani kleti. V lectariji, opremljeni s staro opremo, na tradicionalen način in po starih receptih še vedno izdelujejo pristna lectova srca. Lectarijo si je mogoče ogledati v času, ko je gostilna odprta, in prisluhniti razlagi o izdelavi in zgodovini obrti.

Vpogled v lončarsko tradicijo: Magušarjeva hiša in Manufaktura

Središče ustvarjanja priznanega keramika Urbana Magušarja je njegov dom, Magušarjeva hiša. Ne drugi strani ulice pa v pritličju ene od hiš pozdravlja Manufaktura. Ta združuje manjšo lončarsko delavnico, v kateri nastajajo maloserijski lončarski izdelki ter trgovinico izdelkov iz keramike ter materialov in orodja za keramike.

Čebelarski muzej

Odletite v svet kranjske sivke, spoznajte zgodovino čebelarjenja in občudujte raznovrstne panjske končnice. Čebelarski muzej so odprli leta 1959 in je do danes po svojih vsebinah in obsegu edinstven v slovenskem in tudi evropskem prostoru.

Na razvajanje brbončic v Vilo Podvin

Dva kilometra od starega mestnega jedra Radovljice, na posestvu Gradu Podvin iz 14. stoletja, stoji vila z istim imenom. Vodita jo chef Uroš Štefelin in Marcela Klofutar, ki goste sprejmeta s širokim nasmehom (in aperitivom iz tepk!).

Mi smo pri njih poskusili še tepke, oblite s čokolado in “gorenjski zajtrk”. Kaj je v njem? Jajca, ocvirki, krompir in polenta, postreženi v kavni skodelici, v gorenjskem odmerku, kot se je pošalila Marcela.

Chef Uroš sicer najraje obuja pozabljene tradicionalne slovenske jedi in napitke, uporablja sezonske sestavine z domačega vrta in z okoliških kmetij. S sodobnimi tehnikami in lastno ustvarjalnostjo dediščinske jedi nadgradi v jedi nove slovenske kuhinje.

Preverite tudi njihov pester koledar dogodkov. Vsako 1. soboto v mesecu se na Podvinski tržnici predstavljajo lokalni proizvajalci hrane, v Vili Podvin pa se zatem lahko ustavite na brunchu ali kosilu iz predstavljenih sestavin na tržnici z recepti naših starih mam. Organizirajo tudi različne delavnice, kuharsko šolo za otroke, odrasle in profesionalce …

Tudi tu poznajo Vurnikove dneve, ko na mizo postrežejo jedilnik Helene in Ivana Vurnika. Ivan in Helena sta spoštovala disciplino tudi v prehranjevanju in zaradi zdrave ter asketske prehrane dočakala častitljivo starost. Pred jedjo sta vedno popila skodelico čaja, največkrat terjaka. Med obrokom sta si privoščila kozarec vina. Uživala sta puste konce mesa, najraje teletino, svinjine nikoli. Strogo sta spoštovala petkov post, privoščila sta si postrvi. Črne žemljice so bile na jedilniku med tednom, bele ob koncu tedna, ko ni smela manjkati teletina. In nekaj podobnega, le na restavracijski in kulinarično precej višji ravni lahko poskusite tu.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Poletje v Ankaranu: Rezidenca Ortus, butičen hotel, ki vas bo enostavno navdušil

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.