Nasveti iz prve roke, kako raziskati Oman s šotorom in najetim terencem

Tokrat smo v odlični družbi raziskovali Oman. Skozi to deželo sta nas popeljala Lucija in Klemen, ki ste ju zagotovo že kdaj srečali tudi na njunem popotniškem blogu.

Lucija in Klemen sta z nami delila kup uporabnih nasvetov za vse, ki vas vleče v  Oman, deželo s strateško lokacijo na skrajnem jugovzhodu Arabskega polotoka, ki zagotovo ni zgolj ena sama puščava … Kaj sta z nami delila po njunem zadnjem raziskovanju sveta? Preverite v tokratnem Vandraj intervjuju!

Od našega zadnjega intervjuja sta odkrila še en delček sveta, tokrat sta nas očarala z Omanom. S čim vaju je Oman prepričal, da je pristal na seznamu destinacij, ki sta jih želela videti še letos?

Oman sva imela na svojem seznamu želja že kar nekaj časa, ampak sva se potem vedno raje odpravila v nama ljubo jugovzhodno Azijo. Letos sva se odločila, da je čas, da zamenjava kulturo in način potovanja. Padla je ideja, da obiščeva Oman. Poleg čudovite in raznolike pokrajine, ki jo država ponuja, naju je prepričalo tudi dovoljeno divje kampiranje.

Kako bi predstavila Oman, njegove lepote in njegove ljudi?

Oman velja za eno najbogatejših držav na Arabskem polotoku. Velja še za nekako neodkrit biser, ki še ni preplavljen z množičnim turizmom. Ponuja vse od naravnih lepot, drugačne kulture, prostranih plaž do mogočnih gora, vse od puščave do zelenih wadijev, luksuznih letovišč in dovoljenega divjega kampiranja, off-road poti… Oman velja tudi za zelo varno državo. Domačini so izjemno prijazni, ustrežljivi in vedno pripravljeni pomagati. Dajo ti občutek, da si pri njih dobrodošel. Vedno so nama radi priskočili na pomoč ali naju povabili na klepet ob kavi in datljih.

Po deželi sta se premikala z najetim avtomobilom. Je to najlažja oblika prevoza? Kaj moramo vedeti, preden se odločimo za najem?

Najem avtomobila je najpogostejša oblika prevoza, saj javnega prevoza skoraj ni, oziroma je zelo omejen. Za celotni čas potovanja sva najela avto s 4×4 pogonom, ki nama je omogočal tudi vožnjo po off-road terenu. Pri lokalni agenciji sva najela Dacio Duster (v Omanu Renault Duster), za najem pa sva odštela 40 €/dan, z vključenimi 200 kilometri na dan. Pred najemom je treba vedeti, kakšen bo vaš načrt potovanja, temu primerno pa potem rezervirate tudi avto. V kolikor želite doživeti več, kot samo glavne znamenitosti, vsekakor priporočava najem avtomobila s 4×4 pogonom.

Oman sta raziskovala kar s šotorom. Kako prijazen je za (divje) kampiranje?

Tako je. Oman sva raziskovala kar s šotorom. V Omanu je divje kampiranje dovoljeno skoraj povsod, kar nedvomno doprinese nepozabnim nočem na potovanju. Tako sva prespala v puščavi Wahiba, na čudovitih plažah ter visoko v gorah tik nad mogočnim kanjonom Grand canyon of Oman. Prav tako je država zelo varna, tudi domačini so izjemno prijazni, zato ni nobenega strahu glede varnosti. Odsvetujeva edino kampiranje v wadijih (rečne soteske). Sicer so to zelo lepa mesta za kampiranje, vendar so lahko tudi zelo nevarna. V deževnih dneh se wadiji precej hitro napolnijo z vodo.

Katere so ključne stvari, ki jih moramo spakirati za kampiranje po Omanu?

Za kampiranje v Omanu, potrebujemo le osnovno kamp opremo, kot so šotor, podloga za spanje, spalno vrečo, gorilnik, pribor in posodo … Midva tudi drugače veliko kampirava in sva tako svojo kamp opremo prinesla s sabo, ostale malenkosti sva kupila v glavnem mestu. Kampiranje je precej priljubljeno tudi med domačini, zato lahko osnovno kamp opremo kupite tudi v Omanu. V nakupovalnih centrih lahko za ugodno ceno kupimo vso kamp opremo, ki jo potrebujemo za potovanje.

Kaj pa hrana? Sta si večinoma kuhala sama ali sta okusila tudi kaj njihove kulinarike?

V Omanu sva najbolj pogrešala lokalno hrano, ki je skoraj da ni. Domačini so nama razložili, da lokalne ponudbe ni iz preprostega razloga. Med službo hodijo na kosilo domov in ne v restavracijo. Hrana je večinoma indijska, najdete pa jo v tako imenovanih ‘’coffee shopih’’. Naj vas ne zavede ime, saj ne gre za kavarne, ampak za manjše lokale, kjer najdete indijsko in hitro hrano. V coffee shopih se lahko odlično najeste za 3-4 evre po osebi.

Večino hrane na potovanju sva si pripravila kar sama, večkrat pa sva se odpravila po že sveže pripravljeno  hrano v nakupovalni center. 

Kako pogoste so trgovine z živili, kjer sta si nakupila zaloge hrane in vode?

Pred najinim potovanjem, sva zasledila veliko informacij, da je priporočljivo vso hrano in pijačo nakupiti v glavnem mestu, ker drugod po Omanu ni veliko trgovin. V vseh večjih mestih kot je Muškat, Nizwa in Sur, so večji supermarketi, kjer lahko najdemo precej pestro ponudbo hrane, pijače in tudi kamp opreme.

Tudi med potjo je dosti manjših marketov, kjer imajo dovolj široko ponudbo hrane, da si pripravite zajtrk ali kosilo. S tem na začetku nisva bila seznanjena, zato sva si prvi dan naredila zalogo hrane za večji del potovaja. Načeloma tudi ni potrebno kupovati vode na zalogo, saj so skoraj v vsakem mestu ali vasi pipe, kjer si natočite vodo zastonj. Voda je pitna in v večini primerov tudi ohlajena.

Sta z Omana prišla tudi s kakšnimi spominki? Katere so tiste stvari, ki se najpogosteje znajdejo med suvenirji iz Omana?

Iz vsakega potovanja vedno prineseva magnetek in spominek, ki nama krasi stanovanje, obenem pa naju spomni na tisto potovanje. Iz Omana sva prinesla magnetek in dve bunkici, ki sva ju ta božič obesila na smrekico. Za najpogostejše suvenirje v Omanu bi izpostavila seveda magnetke in pa te bučke, kakšne šale, pisane torbice iz blaga, tradicionalno moško pokrivalo itd.

Kako turističen pravzaprav je Oman? Koliko slikovitih kotičkov, kjer sta bila povsem sama, sta našla?

Oman iz leta v leto vse bolj pridobiva na svoji prepoznavnosti. Lahko bi rekla, da Oman postaja vse bolj postaja. K sreči je dežela ogromna, poseljenost pa majhna, tako se turisti kar malce porazgubijo med seboj. Zato nisva imela nekega pretiranega občutka, da je Oman precej turističen.

Izjema so seveda najbolj turistične točke, kot so Bimmah Sinkhole, Wadi Shab, Wadi Bani Khalid …

Našla sva tudi nekaj precej slikovitih kotičkov, kjer sva bila popolnoma sama. Eden od takšnih krajev je nedvomno kampiranje v puščavi Wahiba. Svoj prostor za postavitev šotora sva našla nekaj kilometrov v notranjosti puščave, pod mogočno sipino. Zjutraj sva se zbudila še pred sončnim vzhodom, se povzpela na najvišjo sipino in tam pričakala sončni vzhod.

Kakšna je bila vajina pot? Katere kraje sta obiskala in kateri so se vama najbolj vtisnili v spomin?

Najina pot je bila več ali manj podobna poti, ki jo naredi večina, le da sva vmes večkrat zavila na stran in šla malo v neznano. Obiskala sva glavno mesto Muškat in se kopala v Bimmah Sinkhole, ki je bila nekoč jama, v katero se je zrušil strop. Obiskala sva tudi nekaj znanih in manj znanih wadijev ter prespala v puščavi. Navdušila naju je tudi bivša prestolnica Omana Nizwa, kot tudi gorovje Jebel Shams in Jebel Akhdar. V spominu nama je najbolj ostalo kampiranje v puščavi, spanje na vrhu canyona Jebel Shams in obisk mošeje Sultana Quaboosa v Muškatu.

Tehnologija je postala pomemben del samostojnih potovanj. Katere naprave uporabljata in brez katere aplikacije na telefonu ne gresta na pot?

Ah, ja, kaj bi brez tehnologije. Na potovanju imava vedno en nahrbtnik, kjer imava shranjeno vso elektroniko. S sabo navadno vzameva DSLR fotoaparat, prenosni računalnik, dron, mobilni telefon in po novem tudi gimbal (stabilizator za mobitel). Največkrat seveda uporabiva mobitel, ki nama poleg fotoaparata pride prav tudi zaradi uporabnih aplikacij. Google Maps in OfflineMaps sta nedvomno aplikaciji, ki ju največkrat uporabiva. Uporabljava pa tudi aplikacijo Snapseed za urejanje fotografij, aplikacijo Quik, s katero precej hitro in enostavno narediš video. Za divje kampiranje uporabljava tudi aplikacija IOverlander in Park4night, kjer lahko najdemo primerna mesta za kampiranje.

Kaj si želita, da bi sama vedela pred odhodom v Oman?

Želela bi, da bi že veliko prej vedela, kako krasna destinacija je Oman (smeh). Pred odhodom bi bila vesela informacije, da si ni potrebno narediti zaloge hrane za celotno potovanje že v Muškatu.

Potovanje po Omanu sta začinila s še enim dodatnim izletom – skokom v Istanbul. Katerih kotičkov tega mesta ne smemo spregledati?

Tako je. Po raziskovanju Omana, sva se za tri dni še ustavila v Istanbulu. Tega sva imela v načrtu že kar nekaj časa, a nikoli ni bilo časa oziroma priložnosti za obisk. Istanbul naju je zelo navdušil, predvsem sam utrip mesta. Med obiskom nikakor ne smete izpustiti Grand Bazarja in bazarja začimb, križarjenja po Bosporju, Modre mošeje, trga Taksim, obisk hamama in pa seveda turške kulinarike, ki je izvrstna.

Na katero mesto vajinih top 10 potovanj bi se uvrstil Oman?

Nedvomno na prvo mesto!

Foto: arhiv Lucije in Klemna

Luciji in Klemnu lahko sledite tudi na njunem blogu Lucina potepanja in na Instagramu, več o njunih potovanjih pa lahko izveste tudi v njunem prvem Vandraj intervjuju (TU).

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

Spoznajte dekle, ki je svet obnorelo z življenjem v kombiju v družbi kače

Življenje v kombiju tudi, ko niste na dopustu? Zakaj pa ne! Jennelle Eliana je mlada gospodična, ki že dve leti živi v kombiju, družbo pa ji po novem dela tudi hišni ljubljenec – kača Alfredo.

Jennelle Eliana je gospodična, ki je svoj življenjski slog prilagodila na življenje v kombiju. Jennelle je svet (in splet) navdušila pred kratkim, ko je na YouTube objavila vlog, v katerem razkaže svoj dom – predelan kombi. V le dveh mesecih od objave prvega videa ima že dva milijona naročnikov, medtem ko si je njena prva dva vloga do sredine septembra ogledalo že krepko čez 20 milijonov ljudi.

Čeprav je objavila zgolj šest posnetkov, jo osvojila družbena omrežja, saj je v poplavi plastičnih in nastavljenih podob njena iskrena in humorna pojava prava osvežitev.

Življenje v kombiju s kačo

Življenje v kombiju z njo deli kača Alfredo, ki ji je Jennelle zgradila ogrevan terarij. Komaj 20-letna gospodična v kombiju živi že dve leti, njegovo notranjost pa je povsem predelala čisto sama. V svojem prvem vlogu notranjost predelanega kombija GMC Vandura Explorer Limited iz leta 1995 tudi razkaže do potankosti. V enem od posnetkov pojasni tudi, kako se tušira in kam hodi na stranišče, pa tudi, zakaj živi na tak način.

Trajnostni način življenja brez najemnine

Eden od razlogov za takšno življenje so visoke najemnine v Kaliforniji, od koder prihaja. Drugi je ljubezen do potovanj. Na krajše roadtripe skoči ob vsaki priložnosti za dopust. Hodi namreč tudi v službo, a ji ta omogoča precej fleksibilen urnik. Tretji razlog za življenje v kombiju pa je trajnostni način življenja. Kot pojasni v prvem vlogu, proizvede zelo malo smeti, porabi tudi malo vode, na strehi kombija pa ima tudi solarne panele, s katerimi pridobiva energijo za razsvetljavo in možnost polnjenja ostalih naprav. Kako se torej znajde pri vsakdanjih opravilih, kot so umivanje zob, tuširanje ali prehranjevanje, si poglejte v njenih zabavnih in simpatičnih vlogih.

PREBERITE ŠE: Norveška: Roadtrip Slovencev z dojenčkoma, kamperjem in snemalno opremo (video)

Norveška: Roadtrip Slovencev z dojenčkoma, kamperjem in snemalno opremo (video)

Norveška je ena tistih destinacij, ki vedno očarajo s svojo slikovitostjo. Leži na zahodnem delu Skandinavskega polotoka in ponuja osupljive razglede na obale in fjorde ob Severnem Atlantiku.

Norveška poleg fjordov ponuja tudi razglede na ledenike, kristalno čiste reke, slapove in jezera ter pester živalski svet, sodobna država pa ima odlično mešanico kulture, zgodovine in modernejših pogledov na svet.

Tokrat smo roadtrip Tine Todori, Uroša Podlogarja ter njunih osemmesečnih dvojčkov lahko ujeli kar v videopripovedi. Z mlado družinico smo na Vandraj klepetali že v obsežnem intervjuju (TUKAJ), tokrat pa so eno svojih zgodb z nami delili tudi v sliki. Njihove dogodivščine na Instagramu najdete na profilu @We_Travel_Explore_Live. Kakšen pa je bil njihov prvi družinski roadtrip, si oglejte v spodnjem videu, ki so ga posneli na poti.

Norveška v objektivu: Prvi skupni družinski roadtrip z osemmesečnima dvojčkoma:

Dvojčka gresta na Sever

“Seveda sva slišala pripombe, kot so “A kaj bližjega nista našla?”, “Sta prepričana, da bo to šlo v kamperju z osemmesečnima dvojčkoma?” Vedno gre lahko kaj narobe. A to gre lahko tudi brez otrok. Zato sva rezervirala karte in napokala kovčke. Z najinima osemmesečnikoma smo šli na dopust na sever Norveške,” nam zaupa Tina.

Načrt potovanja

Imela sta le okviren načrt poti, saj sta vedela, da bo tempo z dojenčkoma nekoliko počasnejši. Kljub temu jim je uspelo videti kar velik del države. “Letalo nas je pripeljalo do mesta Trondheim, kjer nas je pričakal naš dom na kolesih, s katerim smo potovali naslednjih 15 dni. Pot nas je vodila čez turistično dokaj nepoznane kraje. Ne maramo gneče in ne maramo stati v vrsti, da lahko občudujemo naravna čudesa. Mesto Møsjoen je en takih krajev, kjer se je čas ustavil najbrž nekje v 15. stoletju. A mesto ima tako močan karakter in dobro energijo, da smo podaljšali za eno noč. Obiskali smo otok Lovund, kjer so doma morski ptiči puffini oziroma mormoni in kjer živi le 520 ljudi. In kot zanimivost – na otoku vsako leto gnezdi približno 250.000 puffinov! Take vrste gneča pa nam je zelo všeč. Lofote sva prehodila in obiskala že dve leti nazaj, tako da smo jo tokrat mahnili proti otoku, ki mu rečejo “mini Norveška” – Senja. Otok združuje vse karakteristike Norveške in je izjemen, divji in še čisto neokrnjen. Še zlasti, če se podaš na jug, kjer skoraj ne srečaš turista, le severne jelene in nešteto ovac,” se spominja Tina.

“NE, nisva mogla najti bližjega kraja za prvo pot z dojenčkoma, ker je bil ta top”

“Na poti proti Bodu, od koder smo imeli letalo domov, smo se ustavili tudi v polarnem parku, kjer domujejo severni jeleni, losi, medvedi, risi … Prav tam sem uspela božati losa in videti mošusa, ki je imel izjemno slab dan in se je zaganjal v vse obiskovalce parka. S cmokom v grlu smo se podali na zadnje dni avanture z avtodomom. Dvojčka sta uživala svež zrak, naravo in dogajanje … Vse ju je fasciniralo in bila sta tako pridna, kot doma skoraj nikoli nista (smeh). Zato lahko sedaj odgovoriva na vse tiste pomisleke – “NE, nisva mogla najti bližjega kraja, ker ta je bil top!” in “DA, prepričana sva, da bo pot s kamperjem v redu.” Tudi če ni, improviziraš in se znajdeš.” Hvala Norveška za “krst” najinih dvojčkov, pridemo nazaj. Do takrat pa že pridno načrtujemo naš naslednji pobeg,” nam je o njihovi prvi večji družinski poti povedala Tina.

Finančni pregled

Proračun vsekakor ni zanemarljiv v tej deželi – saj velja za najdražjo skandinavski državo. “Za dve pici sva odštela 40 evrov, za dve pašti in dva gintonika pa 80 evrov. Trgovine so v povprečju 50 odstotkov dražje, kot pri nas. Malo se moraš “naučiti” kupovati in se da s sprejemljivim zneskom priti čez dopust. Okvirni strošek brez najema avtodoma in skupaj z letalskimi kartami za 15 dni je bil dva tisoč evrov.”

FOTO in VIDEO: www.urospodlogar.com

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE:

Tina in Uroš, ki potujeta z osemmesečnima dvojčkoma: “Naučila sva se bistvene stvari – ne komplicirat!”

MINI roadtrip: Do Otoka ljubezni in mlina na Muri

Nad roadtripi se na Vandraj navdušujemo že od malih nog, od časov, ko smo se z družino do zob založili v majhnih avtomobilih, ki so med potjo prav tako kot mi potrebovali nekaj postankov, da s(m)o prišli do sape. Naš tokratni mini roadtrip je bil precej drugačen. Smer? Prekmurje. Prevoz? MINI Countryman priključni hibrid. Družba? Fotogenična.

MINI roadtrip smo začeli v Ljubljani z zajtrkom pri Avto Aktivu v salonu MINI BTC City, nato pa se podali na panoramsko vožnjo proti Prekmurju. Pa ne po ustaljeni poti. Za ogrevanje smo namesto na avtocesto zavili proti Trzinu in skozi Domžale, flota kakšnih dvajsetih MINI-jev pa je na cesti obračala poglede mimoidočih.

Letos MINI namreč praznuje 60 let svoje večne mladosti. 60 let brezčasne elegance, visoke stopnje ohranjanja vrednosti in nezmotljivo prepoznavne oblike ter – šestdeseti svečki navkljub – večne mladostniške narave. In težko bi rekli ne na takšno vabilo na izlet. Ne le zaradi destinacije, ampak predvsem zaradi poti do tja.

Končna postaja? Otok ljubezni.

Po panoramski vožnji mimo Maribora, nekaj postojankah za kavo in obvezne selfieje, smo enega redkih sončnih dni v maju sončne žarke lovili ob reki Muri. Ta priljubljena izletniška točka se nahaja v neposredni bližini Beltincev. Otok ljubezni leži v Ižakovcih, od “kopnega” pa ga loči rečni rokav, ki ga prečkate čez mostičke. Pripovedi od kod otoku takšno ime je več. Ena na primer govori o ljubezenski romanci med beltinsko grofico in mlinarjevim sinom …

Prav tu pa najdete tudi plavajoči mlin na reki Muri in brod, ki ohranja starodavni način prečkanja reke Mure. Brod v Ižakovcih in brod v Melincih sta dva od skupno štirih brodov, ki še vozijo po reki Muri v Sloveniji. Brod sestavljata dva plitva čolna – kumpa, povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo. Ploščad z ograjo je pripeta na jekleno medobrežno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Brod se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka. In – ja, z njim se prav zares lahko zapeljete na drugi breg mogočne Mure in nazaj!

Kot mlinar na Muri

A vrnimo se k mlinu. Ob pogledu nanj si ne moremo kaj, da se nam nekje v glavi ne bi odvrtel Mlinar na Muri Tomaža Domicelja. Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo preko 40 plavajočih mlinov, ki so energijo za mletje pridobivali iz reke in jo preko vodnih koles prenašali na mlevne dele mlina.

Mlin v Ižakovcih je bil zgrajen leta 1999 po izvirnih načrtih, ostalih po enem od nekdanjih mlinov na Muri. Mlin je v celoti iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih. V prostorih mlina je posebna soba za mlinarja, ki v mlinu melje ajdovo, pšenično, rženo, pirino in koruzno moko. Tega sicer ne počnejo več, saj nova zakonodaja prodaje takšne moke več ne dovoljuje, občasno pa lahko ujamete še kakšen prikaz mletja, zgolj za radovedneže. Tu vas čaka tudi razstava pridelave in predelave lanu v Ižakovcih.

Jelo brez dela: büjranje več ni potrebno, büjraška malica pa ostaja

V Brežni hiši ob mlinu lahko ujamete tudi stalno razstavno zbirko Büjraštvo na reki Muri. Mura včasih ni imela svoje stalne struge in je pogosto poplavljala. Ljudje, ki so ob Muri živeli, so se ji morali prilagajati, prav tako pa so reko prilagajali sebi. Zato so utrjevali brežine in usmerjali strugo reke. Ljudje, ki so to počeli, so se imenovali büjraši, opravilo pa büjranje.

Danes ima Mura svojo stalno strugo in büjranje ni več potrebno. V spomin na težko delo v preteklosti na Otoku ljubezni prikazujejo büjranje reke Mure na tradicionalni prireditvi v mesecu avgustu, na Büjraških dnevih. Na ogled so še vedno orodja, predmeti in pripomočki, ki so jih büjraši uporabljali pri svojem delu, ogledate pa si lahko tudi film, ki prikazuje to težaško delo.

Delo büjrašev je bilo vse prej kot lahko. Med opravilom so si v naravi pripravili tudi malico. In prav to büjraško malico ali “pajani krüj” lahko na otoku tudi poskusite. V pokritem kurišču si na ognju popečete rženi kruh, ga nato podrgnete s česnom in namažete z zaseko. Domačini se radi pošalijo, da mora biti plast zaseke vsaj tako debela, kot je kos kruha. In ne pozabite vsega skupaj poplakniti z ljubezenskim napojem! A preden greste po tem nazaj za volan, priporočamo še kakšen krožnik bograča.

Več MINI utrinkov v fotografiji:

Foto: Tomaž Kemperl, Maja Fister

Roadtrip: MINI potep na Obalo v družbi znanih Slovenk in osmih jeklenih zapeljivcev

Katera je najboljša pot iz prestolnice do Obale? Takšna, ki jo preživite v dobri družbi, z najljubšo poletno glasbeno playlisto, v ravno prav ohlajenem avtomobilu, ki se poslušno odziva na vaše ukaze, prijetno zaprede, ko ga poženete proti cilju in za nameček še obrača poglede. Sploh, če jih je v vrsti v vseh barvnih lestvicah in aktualnih modelih kar osem!

MINI potep z Almo M. Kochavy in Niko Ambrožič Urbas

Ekipa Vandraj se je do morja tokrat podala prav tako, s kultnimi jeklenimi člani družine MINI in v prijetni družbi. V naši floti vozil znamke MINI so kraljevali aktualni modeli znamke, prenovljeni trovratni in petvratni MINI Cooper, pa Cabrio, Clubman in Countryman, pod pokrovom motorja pa so bili prav vsi športne različice S, kar smo s pridom izkoriščali. Na potepu sta se nam pridružili tudi MINI ambasadorka Alma M. Kochavy, soustanoviteljica Odprte kuhne in Nika Ambrožič Urbas, modna oblikovalka in žirantka v oddaji Zvezde plešejo, ki sta se izkazali za nadvse zabavni sopotnici, na pot pa se je z nami podal tudi nov skrbnik urbanih malčkov, MINI brand manager za slovenski trg – Uroš Dolenc in še šopek do ušes nasmejanih voznic ter manjšina voznikov.

2 uri do morja z MINI-jem?!

Poletna sezona se bliža, nepopisne gneče na primorski avtocesti ob koncih tedna prav tako, zato smo svoj morski roadtrip prestavili kar na sredino tedna, pot iz Ljubljane do Kopra pa preizkušali delno po avtocesti in delno mimo nje. Pa ne zato, ker bi se bali zastojev. Cilj v takšnih avtomobilih pravzaprav niti ni najbolj pomemben del potepa, pravi užitek je v resnici pot do njega. Zato nima smisla, da bi jo krajšali. Prej bi si želeli, da se nikdar ne konča.

Po prvem šarmiranju po ulicah Ljubljane in uvodnih pospeških na avtocesti smo z nje zavili že na Vrhniki, izvedli prvo menjavo avtomobilov in že zarohneli prek Kačjih rid, ovinkih, kjer se lahko resnično prepustite vožnji. Toliko bolj, če je flota opremljena z radijskimi postajami, prek katere prvo vozilo opozori na morebitne bližajoče se motoriste, na katere moramo biti v tem delu leta še posebej pozorni. Avtomobile smo vozniki med seboj še enkrat zamenjali v Postojni in na Črnem Kalu, med postanki posneli desetine selfiejev, vozniki cabria so si popravili razmršene pričeske in pot smo že nadaljevali proti morju. Po dveh urah norega roadtripa smo prispeli do Kopra, pogosto spregledanega obalnega mesta, ki ponuja veliko več kot le pristanišče in krožišča, kjer se tudi Ljubljančani prepogosto izgubijo. Priznamo.

Več o tem, kaj imenitnega še lahko počnete v Kopru, preberite TUKAJ.

Mi smo se zapeljali pod koprskimi palmami, parkirali ob pristanišču, se oglasili v MINI Cubu, kjer si lahko ogledate vintage model legendarnega malčka, ki je danes precej odrasel in preverite, kaj novega ustvarjajo. In kam na kosilo? V Kopru se je pred kratkim tik ob morju odprla nova restavracija Savor, ki je kulinarično letvico postavila precej visoko. Okrepčali smo se potovanju primerno, vsrkali morske sončne žarke in vonj soli, prisluhnili krikom galebov in se vrnili k zvoku, ki nam je še ljubši – ogretim motorjem naših konjičkov, ki so nas v slogu pripeljali nazaj v kotlino. Do prihodnjič!

Foto: Žiga Intihar

 

PREBERITE ŠE:

KOPER: Na Odprto kuhno, razgled z zvonika in sončni zahod

 

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.