Nenavadne prepovedi na Islandiji, za katere verjetno ne veste

Islandija je ena izjemno unikatnih dežel, saj slovi po prav posebno slikoviti pokrajini, kjer najdete ledenike, gejzirje, slapove in fjorde, ujamete pa celo pogled na severni sij!

Vsi ste že slišali za lepote, ki jih skriva Islandija. V tej otoški državi v severnem Atlantiku lahko v zimskih nočeh med oktobrom in aprilom ob jasnem nebu ujamete severni ali polarni sij. Z malo sreče lahko opazujete kite in delfine ali se podate na treking po ledenikih, na izlet okoli jezer in ogled kakšne ledeniške jame.

Osupljiv ples svetlobe severnega sija, kopanje v gejzirjih, naravnih kopališčih s termalno vodo in blatnih kopelih, pogled na slapove, ledene jame in zeleno pokrajino, pa divji konji in kup snemalnih lokacij, ki so prepričale tudi Hollywood, je nekaj, ob čemer pač ne morete ostati ravnodušni.

Kaj pa tiste malo manj znane stvari o Islandiji?

Plazilci niso hišni ljubljenci!

Kače, kuščarji in želve kot hišni ljubljenci so na Islandiji prepovedani. Prepoved so uvedli leta 1990, ko je nekdo na otok pretihotapil želvo, sam pa zbolel za salmonelo. Strogi zakoni na otoku veljajo predvsem zaradi zaščite avtohtonih vrst flore in favne. Celo islandski konji, ki enkrat zapustijo državo, vanjo nimajo več vstopa.

Lažne razprodaje in popusti so prepovedani

Se tudi vam pri nas včasih zazdi, da nekatere trgovine določene artikle oglašujejo kot akcijske skozi vse leto, medtem ko razlike v znižani in redni ceni niso vredne omembe? Na Islandiji so razprodaje in popusti močno regulirani, s tem pa ščitijo potrošnike pred zvitimi psihološkimi triki prodajalcev. Produkti torej ne smejo imeti napisa “AKCIJA”, razen, če gre za res dober popust. Poleg tega pa, če je produkt označen za znižanega za več kot šest zaporednih tednov, ta znižana cena postane običajna in je ne smejo več tržiti kot akcijsko.

Otroku ne smete nadeti čudnega imena 

Medtem ko čez lužo svoje otroke lahko poimenujejo po vseh mogočih nenavadnih stvareh, to na Islandiji ni mogoče. V največ šestih mesecih od rojstva otroka morajo starši ime otroka prijaviti v nacionalni register. Če ime, ki so ga izbrali, še ni v registru, morajo plačati 3.000 ISK oziroma skoraj 22 evrov in izpolniti formular, nato pa ga komite za osebna imena oceni, če je primerno.

Ena od obrazložitev za zavrnitev imena je na primer “ime je neprimerno, ker bi otroku prineslo sramoto”. Eden od primerov imen, ki so jih že zavrnili, je na primer Satanía. Ženski Satan bi bil na otroškem igrišču verjetno deležen kar nekaj posmeha. Sicer islandska vlada že malo popušča in zadnje čase dopolnjuje seznam dovoljenih imen tudi s takimi, ki niso v skladu z njeno tradicijo in slovnico. Tako starši dečkom lahko dajo ime Elvis ali Angelina, še vedno pa ni mogoče otrok poimenovati s Christina, Clara, Christa, saj črke C ni v islandski abecedi z 32 črkami.  

Nič televizije ob četrtkih in skozi ves julij

Leta 1966 je Islandija uvedla zakon, da televizije ob četrtkih ne smejo oddajati. Četrtki so bili rezervirani za druženje in socializacijo. Prepoved so nato razširili tako, da televizija ni oddajala skozi ves mesec julij. Julij je bil namreč mesec dopustov in počitnic, namenjen druženju. Četrtkova prepoved televizije je dočakala konec leta 1983, medtem ko so jo tudi julija začeli predvajati šele 1987.

Psi so (bili) prepovedani! 

Leta 1924 so v Reykjaviku prebivalcem prepovedali pse kot hišne ljubljence, saj naj bi ti širili bolezni. Prepoved so uvedli, da bi zmanjšali tveganje za okužbo z ehinokokozo, vrsto trakulje, ki se je takrat širila po otoku. Danes so psi v Reykjaviku dovoljeni, vendar pa morajo lastniki upoštevati kup strogih zdravstvenih ukrepov.

Ne zamudite še:

10 razlogov, zakaj obiskati Islandijo

7 stvari, ki jih morate vedeti, preden odpotujete na Islandijo

Deset profilov na Instagramu, ki vas popeljejo na očarljivo Islandijo

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Kako smo na Dunaju poslušali zvok polarnega sija

Kako smo na Dunaju poslušali zvok polarnega sija

Prav ste prebrali – poslušali smo polarni sij. In to sploh ne na Norveškem, Finskem ali Islandiji, ampak kar na sosednjem Dunaju! In kako zveni svetloba?

Aurora borealis, ki mu pri nas pravimo polarni sij ali kar avrora, je čudovit naravni pojav, ki je ime najverjetneje dobil po rimski boginji jutranje zarje Avrori. Srečneži, ki sta ga že videli v naravi, se gotovo strinjate, da je to eden najbolj osupljivih pojavov. Tisti, ki ga imate še vedno na “to do” seznamu, pa se za zdaj lahko pocrkljate z njegovo uglasbitvijo. O čem govorimo?

Vandraj se je v iskanju polarnega sija podal na Dunaj, na dogodek brez primere Sound of Light, v prevodu torej zvok svetlobe. Podjetje Huawei je namreč prvo na svetu predstavilo zvok polarnega sija, ki ga je uglasbila umetna inteligenca. Ja, umetna inteligenca!

Dunajska simfonija: večer umetne inteligence, glasbe in polarnega sija

Na vprašanje “Kako zveni polarni sij?” je odgovorila orkestralna predstava v Brahmsovi dvorani koncertne hiše Musikverein na Dunaju, ustvarjena s pomočjo umetne inteligence. Huawei je namreč nedavno predstavil nov paradni telefon Mate 20 Pro, da bi njegov izid obeležili na prav poseben način in pokazali njegovo zmogljivost na področju umetne inteligence, pa so povezali ekipo umetnikov in jim zadali vznemirljiv izziv: zajeti zvok svetlobe.

Je sploh mogoče uglasbiti svetlobo?

Kot kaže, je. Večmesečno sodelovanje strokovnjakov je na preizkušnjo postavilo zmožnosti človeškega učenja umetne inteligence na področju prepoznave slik in ustvarjanja novih kompozicij zvoka. Sodelujoči so se srečali s težko nalogo. Zajeti so morali polarni sij na Norveškem, nato pa poseben sistem umetne inteligence na telefonu naučiti samodejne prepoznave njegovih ključnih značilnosti in jih pretvoriti v glasbene elemente. Te so potem s pomočjo telefona vkomponirali v edinstveno simfonijo. V zadnjem delu izziva pa se je skupina umetnikov soočila z ustvarjanjem večsenzorične izkušnje, ki povezuje inovacije na področju umetne inteligence z nikoli prej slišanim jezikom polarnega sija oziroma avrore.

Začelo se je na Norveškem, ob pogledu na polarni sij

Kako se so lotili tega nenavadnega projekta? Lovec na avroro, Kjetil Skogli, je polarni sij posnel pod nočnim nebom na prostranih poljanah streljaj od mesta Tromsø na Norveškem. Po končanem snemanju je posnetke poslal v zvočni studio. Tam jih je s pomočjo posebnega sistema umetne inteligence in telefona Huawei Mate 20 Pro obdelal nagrajeni skladatelj Mark Sayfritz ter na njihovi podlagi uglasbil edinstveno simfonijo. Edinstven sistem umetne inteligence so namreč naučili prepoznave in analize različnih karakteristik svetlobe. To umetno inteligenco pa so nato naučili še povezovanja glasbenih elementov z videoposnetki polarnega sija.

“Z vpeljavo umetne inteligence v mojo glasbo se je odprl popolnoma nov razpon kreativnih možnosti. Zdaj lahko uvozim posnetke polarnega sija v sistem umetne inteligence, ki analizira parametre, kot so barva, velikost, oblika in hitrost. Na podlagi tega kar vidi pa nato generira različne variacije mojih glasbenih stavkov. Ko torej umetna inteligenca prepozna posebej dramatičen svetlobni učinek, lahko prilagodi zvok, da ta odraža intenziteto v sami kompoziciji. Nato pa lahko te elemente vključi v samo simfonijo,” je razložil skladatelj Mark Sayfritz.

Sound of Light: Nepozabna orkestralna predstava izpod rok dirigenta, ki je ustvarjal tudi za film o Harryju Potterju

Glasbeno mojstrovino je nato v roke dobil eden najboljših skladateljev in dirigentov na svetu, James Shearman, in iz nje v znameniti Brahmsovi dvorani na Dunaju pripravil nepozabno orkestralno predstavo Sound of Light. In verjemite, da se nam je ob poslušanju naježila koža. Mimogrede, James Shearman je uveljavljeni britanski dirigent in orkestrator, čigar glasba je krasila več kot 80 celovečernih filmov, med drugim Harry Potter in ognjeni kelih, Lepotica in zver ter Manchester by the Sea.

Huawei je s tem korakom začrtal nov mejnik v povezovanju z umetno inteligenco in to na način, ki nam je vsem blizu, skozi glasbo in naravne lepote. Njihovi izdelki in storitve so sicer na voljo v več kot 170 državah in jih uporablja tretjina svetovnega prebivalstva, vedno več privržencev pa imajo tudi pri nas.

FOTO: Kjetil Skogli in Huawei

S poceni letom do Islandije

Čas je, da spet malce pobrskamo za letalskimi kartami in tudi, če si letos že porabil ves dopust, se bo leto kmalu obrnilo, ko boš lahko z odštevanjem prostih dnih začel znova. Nekateri v začetnih mesecih novega leta radi potujejo na toplo, da se izognejo zimi, drugi pa je niti slučajno nočejo preskočiti. Če sodiš v drugo skupino, ti priporočamo, da zimo celo dodatno ohladiš in se odpraviš malce bolj proti severu.

Naša vsakoletna novoletna zaobljuba je, da bomo v prihajajočem letu še več potovali in doživeli, zato je spodnja novica idealna za vse, ki želite na svojem bucket listu odkljukati auroro borealis, opazovanje življenja kitov in na splošno prelepo Islandijo.

islandija_shutterstock_406443997

Torej, h kartam. V januarskem in februarskem času pa tudi v marcu, je letalske vozovnice z bližnjih letališč mogoče dobiti že za dobrih 200 evrov, različne letalske družbe te bodo v Reykjavik peljale iz Ljubljane, Trsta, Benetk, Reke, Zagreba ali Celovca.

VANDRAJ priporoča // Prebrskaj za najbolj ugodno letalsko karto do Islandije

Primer potovanja iz Ljubljane:

kartavand

Torej, če si želiš doživeti pravo zimo skoči na naš Vandraj iskalnik letalskih kart, izberi priljubljeno letališče ter bookiraj doživetje, katerega si boš zagotovo zapomnil za vedno. Ker pa se bliža božič in morda ne veš, s čem bi razveselil svoje najdražje, je to idealna priložnost. Namig: potovanje je vedno lepo darilo!

Foto: Shutterstock

Reportaža: Zimska eksotika na severu Norveške

Eksotika ni samo ob ekvatorju v deževnem gozdu ali na čajnih plantažah med obiralci. To je lahko tudi kraj, kjer ure dnevne svetlobe pozimi prešteješ na prste ene roke, kjer te ob večerih pozdravi polarni sij in kjer velja pravilo, da nikoli ni krivo slabo vreme, ampak je kriva le tvoja slaba oprema.

Nekoč kmetje, ki so živeli zelo skromno, se preživljali z ribolovom, gojenjem jelenov, si pridelali nekaj krompirja in korenja, danes pa družba, ki s svojim visokim standardom spada v sam svetovni vrh. Tja jih je pripeljala predvsem nafta, ki so jo odkrili na severu Norveške v poznih 60. letih. Se pa na severu Norveške vsekakor ne skriva samo nafta.

V objemu doma in navad

Za Norevžane je njihov dom prav posebno mesto, nekakšen sveti kraj.  Tega v zimskem času zaradi kroničnega pomanjkanja svetlobe krasijo številne sveče. Posledično temu, so njihove lesene hiške pogosto žal priča mnogim požarom. Kljub temu, da dom družinsko orientiranim severnjakom pomeni zelo veliko, pa svoj prosti čas radi preživljajo zunaj, v naravi.

Naj bo dež, naj bo mraz, to ni ovira, da se ne bi odpravili ven. To velja tudi za najmlajše v vrtcu, ki jih je moč videti, kako v dežnih plaščkih capljajo po lužah in se ne dajo motiti mrazu. »Da smo od malih nog zunaj v vseh vremenskih razmerah je razlog, da smo tako vzdržljivi, naši športniki v zimskih športih pa tako zelo dobri«, mi pove ena od mojih sogovornic.

K5_A3302

Zime so na severu Norveške zelo dolge in zato si jih domačini popestrijo z raznimi zimskimi športi, kot so tek na smučeh, turno smučanje in sankanje. Mesto zase pa predstavljajo snežne sani, s katerimi se ob koncih tedna z vso družino podijo po zasneženih strminah in dolinah.

Ob aktivnih dnevih na prostem si Norvežani radi zakurijo ogenj in tako pripravijo obrok. Le kdo bi pri nas pomislil na piknik na snežni odeji? Sosedje bi nas kaj kmalu opomnili, da pomlad še ni prišla, medtem ko je to na Norveškem nekaj čisto običajnega. Zato v primeru, če se boste na Norveškem kje smukali za hišami, bodite pozorni, da si ne zlomite noge, saj vas za hišo zagotovo čaka vsaj ena luknja v snegu, namenjena pikniku.

13.

Medsebojno obiskovanje na Norveškem ni ravno pogosto, ko pa se to zgodi je obiskovanje nekoliko drugačno kot smo vajeni v Sloveniji. Recimo, da je Magnus gostitelj in povabi svojo druščino v petek zvečer k sebi domov. Njegova prijatelja Tobias in Ingrid že od daleč vidimo, da v roki nosita vsak svojo vrečko, v katerih nosita nekaj steklenic piva. Prične se druženje, ampak ob tem vsak vzame iz svoje vrečke svoje pivo in po končanem še eno in morda še eno. V primeru, da v vrečki kaj ostane, brez zadrege preostanke vsak odnese domov.

Sicer pa imajo vikendi za mlade na Norveškem posebno noto. Čez teden mirni in konformistično naravnani, si zato ob koncu tedna nadenejo drug obraz. Alkohol je cenovno gledano tako iz naše kot iz njihove perspektive tekoče zlato, zato si dajo duška le ob koncu tedna. Tudi pri nas je tako, pa vendarle, jim ne sežemo do kolen. Po statistiki so v Evropi na samem vrhu po številu avantur za eno noč. Čez teden zadržani, sramežljivi, čez vikend pa hitreje povabijo v posteljo kot vprašajo po imenu.

Noč v ledeni postelji

Nekaj nadobudnežev se je pred 13 leti odločilo oblikovati prvi ledeni hotel na Norveškem, ki leži dvajset kilometrov iz Alte in še danes nadaljuje s svojo tradicijo ter privablja goste iz vsega sveta.

Celoten kompleks je narejen iz ledu, pa naj se gre za sobe, postelje in celo kozarce v ledenem baru. Vsako leto je v hotelu različna tematika skulptur, ki prikazujejo norveško kulturo in tradicijo.  Da smo bili priča vsem tako živim pa čeprav ledenim skulpturam in izvirnosti hotela z dvaintridesetimi sobami, so kreatorji potrebovali približno šest tednov.

FRI1587

Za spanje, ki ga vsekakor ne morete doživeti vsak dan pa razen debele denarnice, ne potrebujete ničesar drugega kot le termo spodnje perilo, saj za ostalo opremo, primerno tudi za na Antarktiko, poskrbijo gostitelji. Zagotavljajo dober spanec ter z nasmehom na obrazu trdijo, da zmrznil ni še nihče. Za nočitev v ledeni dvoposteljni sobi je potrebno odšteti 473 evrov.

Do srede aprila imate še čas, če vam slučajno po glavi roji želja po nenavadni poroki. Usodni DA je namreč mogoče izreči tudi v ledeni kapelici, ki je del hotela. Ohlajen šampanjec najverjetneje ne bo problem.

 »Če ne boš priden, te bo polarni sij odnesel«

Ljudje so si že od nekdaj po svoje razlagali naravne pojave in pri tem ni izvzet niti pojav polarnega sija, ki velikokrat obarva norveško severno nebo. Različne kulture v Severu Amerike, Evrope in Azije so v svetlobnih pojavih videle dejavnost bogov ter duhov. Predstavljali so si, da plešejo ali pa se bojujejo, drugi so jih jemali kot sporočila človeštvu.

Vikingi so v polarnem siju videli znamenje, da se je nekje na svetu končala velika bitka. Ko so vso zadevo v roke poprijeli znanstveniki, smo izvedeli, da je vzrok živih in plesočih barv na nebu predvsem v polarnih pasovih, ko električno nabiti delci magnetosfere pridejo v stik z zemljino atmosfero.

aurora-589049_1920

Polarni sij pa je tudi eden izmed razlogov za porast zimskega turizma na Norveškem. Vedno več je namreč križark, ki v zimskem času svoj ladijski kljun usmerjajo proti severu, da bi ljudje v živo doživeli polarni sij ali tako imenovano auroro borealis, ki vsekakor predstavlja posebno doživetje, za nekoga, ki ob tem ni odraščal.

Za tiste, ki so s polarnim sijem odraščali, pa je po pripovedovanjih sodeč lahko predstavljal velik strah. Starši so namreč svoje otroke ustrahovali, da jih bo polarni sij odnesel, če ne bodo pridni. Zato so se otroci kar se da izogibali pogleda na polarni sij in se pred njim skrivali.

Danes je sama beseda polarni sij oziroma polar light na severu Norveške prisotna na vsakem koraku. Hotel, frizerski salon, restavracija, kopališče in celo cerkev nosijo ime, ki odmeva na vsakem koraku.

Na novo zgrajena protestantska cerkev polarnega sija v Alti, ki v svoji sodobnosti in modernosti prav tako ponazarja obliko polarnega sija, pritegne pozornost tudi tistega, ki ga cerkve še najmanj zanimajo. Kaj pa o novi arhitekturni pridobitvi menijo domačini? Po večini jim je prav vseeno. Gospa, ki je zadolžena za skupine, ki prestopijo prag cerkve, je povedala takole: »Norvežani v cerkev ne zahajamo pogosto in ne molimo prav veliko. Nismo zelo verni in tukaj se srečujemo le ob večjih praznikih ali pogrebih. Najverjetneje gre to povezati z našim načinom življenja, saj smo vsi materialno dobro preskrbljeni in stres ni prisoten v takšni meri, kot je to po večini drugih držav. Imamo srečo. «

Nekoč smatrani kot divjaki, danes glavni rejci severnih jelenov

Na severu Norveške kaj hitro naletimo na Same, nam bolj znane pod imenom Laponci, ki predstavljajo eno največjih avtohtonih etničnih skupin v Evropi. Skupina s samosvojim jezikom in bogato kulturo živi v manjšem odstotku še na Švedskem, Finskem in Rusiji.

Imela sem to čast, da sem bila gostja v srednji šoli na dan, ki je namenjen njihovem praznovanju, torej na dan Samov. Kljub temu, da danes kot etnična manjšina uživajo številne pravice in določene privilegije, pa njihova pot do sedanjega položaja ni bila lahka in tudi danes še ponekod zadene ob čeri diskriminacije.

Nekoč smatrani za barbare, divjake, umazance, pijance, so danes seveda po ustavi enakopravni Norvežanom, kljub temu, da se v njih preliva Laponska kri, ki jo je v preteklosti marsikdo prav zaradi manjvrednosti zatajil. Samo še nekaj desetletij nazaj, so bili namreč kaznovani vsi, ki so v javnih prostorih govorili laponski jezik, ki je bil takrat izrecno prepovedan. Stoletja nazaj so se morali prav tako odpovedati tudi svoji religiji, ki je temeljila na šamanističnem načinu življenja.

shutterstock_344843861

Sami so že od nekdaj znani po svojem nomadskem načinu življenja, ki ga je danes seveda nadomestila moderna oblika. Kljub temu pa ostajajo glavni rejci jelenov v državi, kar jim omogoča zakon, ki na območjih poseljenih s Sami, daje pravico do reje teh živali samo njim.

Srednješolke so z mano delile marsikatero zanimivo misel o njihovi etnični skupini in načinu življenja. Z najnovejšim iPodom v roki in oblečena v pisano tradicionalno obleko, katere vzorec se prenaša iz generacijo v generacijo, nam je ena od njih z veseljem na obrazu naznanila, da je letos prvič dobila svojo čredo jelenov. Vsekakor gre za poseben dogodek v življenju za tiste, ki se doma ukvarjajo s to pridobitveno dejavnostjo.

Sami so prav tako zelo družinsko orientirani in pravijo, da je njihova vez med samo družino in sorodniki še bolj poglobljena kot pri ostalih prebivalcih. In kaj kmalu sem dobila odgovor ene od deklet, ko me je ravno spreletavala radovednost glede porok. »Močno upam in si želim, da se bom poročila z Laponcem. Tako bo moja vez z družino ostala močna še naprej in lahko bom nadaljevala z rejo jelenov, ki je sicer, če ne bi omožila Laponca, ne bi mogla.«

S pasjo vprego naokrog

Doživeti norveško divjino na severu države s pasjo vprego je izjemno očarljivo. V majhni vasici Langjord, kjer je tudi dom svetovnih prvakov v pasji vpregi, v šali večkrat poudarijo, da je v vasi več psov kot pa ljudi, ki tudi pojedo več kot ljudje.

In zakaj se nekateri iz raznih koncev in krajev Evrope preselijo v vas, kjer je do prve trgovine pol ure z avtomobilom in kjer je le ob vikendih odprt en in edini bar? Ker je tam božanski teren za trening in rejo psov.

Nekoč so bili psi seveda v teh koncih nepogrešljivi člen namenjen transportu človeka v zimskem času. Pse je človek kasneje nadomestil z izumom motorja in pa motornih sani, ampak pes in vprega so kljub vsemu ostali prisotni.

4.

Haskije kot vlečne pse so vedno bolj nadomeščajo aljaški haskiji in pa križanci, ki so še posebej hitri in priporočljivi za tekme, kjer lahko premagujejo razdalje tudi do 1600 kilometrov. Vsekakor je to za psa, ki je rojen, da teče še vedno velik napor, ampak tekmovalci na dveh nogah trdijo, da trpijo še bolj kot psi. »Za pse je lažje, ker spijo več kot jaz«, pravi John, ki je zapustil rodni London in se z družino preselil v Langfjord prav zaradi psov in pokrajine.

K5_A3961

Ker je Norveška najdražja država v Evropi, zalogaj za obisk te dežele vsekakor ni majhen. Izjema ni niti skodelica vodene kave, ki se giba med štirimi in petimi evri. Na Norveškem te kot gosta ne bo pričakala polna in obložena miza dobrot. Prej te bo gostitelj le usmeril k hladilniku, iz katerega si lahko postrežeš sam. Je pa zato dežela fjordov polna divjih in nepozabnih prizorov, ki jih nikoli ne boš pozabil. Tudi piknikovanja pri – 30 stopinjah ter toplega kakava ob ognju ne.

Foto: Tomaš Ferech, Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.