Valerie z Dunaja: »V Sloveniji imate čisto vse, kar si človek lahko želi!«

Veliko klepetamo s Slovenci, ki so se odselili čez mejo, a tudi tujci zelo radi prihajajo v Slovenijo. Tokrat smo klepetali z Valerie z Dunaja, ki se je pred leti popolnoma navdušila nad Ljubljano in tu našla celo ljubezen, tako da trenutno živi razpeta med našo in sosednjo prestolnico. Kaj jo je pri nas tako očaralo, preberite v spodnjem intervjuju.

Preberi več

Najbolj idilične destinacije v Sloveniji, ki preplavljajo Instagram

Instagram ni zgolj socialno omrežje, ampak za mnoge tudi prostor izražanja. Skozi fotografijo uporabniki kažejo lepoto sveta skozi svoje oči. Za najbolj idilično fotografijo pa ni treba rezervirati letalske karte za Bali ali Grčijo. To so najbolj idilične destinacije v Sloveniji, ki preplavljajo Instagram. Na Vandraj vam zaupamo, katere!

Ojstrica nad Bledom

Med najbolj idilične destinacije v Sloveniji zagotovo spada tudi ta. Za tisto čudovito Instagram fotografijo, ki bo osupnila vaše sledilce, se povzpnite 611 m visoko na Ojstrico. Ojstrica nad Bledom se dviga visoko nad blejskim jezerom. Vzpon nanjo je najlažji iz Velike Zake. Z vrha se ponuja razgled na okoliške lepote. Na nasprotni strani je lepo viden grad, na sredini jezera pa idilični otok s cerkvijo.

VEČ O TEM PA: Klopca nad Bledom, ki je preplavila Instagram 

Blejski vintgar

Reka Radovna si je skozi stoletja izklesala 1,6km sotesko na Gorenjskem. Na koncu soteske preko praga pada slap Vindgarski šum. Opremljena je z mostovi in galerijami. Odpravite se na sprehod in uživajte v mogočni naravi. Obvezna oprema so udobni čevlji in dober fotoaparat. Mimogrede, v bližini Bleda najdete kup ugodnih nastanitev in spa oddihov – več o ponudbi TUKAJ.

Jelenov greben

V Olimijah, na grebenu pod Rudnico, se skriva čisto posebno doživetje. Nič čudnega, da se tam veliko parov odloči za vstop v skupno življenje. Ob prihodu najprej opazite jelene. Ti se prosto gibajo po okoli 8 hektarjev velikem ograjenem dvorišču. Vaši sledilci bodo nad fotografijo z ljubkim jelenom navdušeni!

VEČ TUKAJ: Podčetrtek: so Terme Olimia edini razlog za obisk Kozjanskega? 

Srce med vinogradi Špičnik

V brezoviških vinogradih se nahaja ena izmed najbolj romantičnih slovenskih lokacij. Znamenito srce v vinogradu je med najbolj idiličnimi destinacijami, po svoji lepoti pa je znan po celi Evropi. Pogled na srce je mističen in skoraj čaroben, lokacija pa čudovita v vseh letnih časih.

PREBERITE VEČ TUKAJ: Izlet na Martinovo: cesta med vinogradi v obliki srca 

View this post on Instagram

My way of enjoying the countryside. 🍷⠀ ⠀ Slovenia is proud to have three wine regions, where grapes are grown that give Slovenian wines their refined flavours. Wine is also at the very centre of many stories and experiences that either bring you closer to Slovenian wine-making and its wine tradition or reflect modern trends and innovation.⠀ ⠀ Click the link in bio and find out how you can learn about the wine culture of Slovenia in the most special ways.⠀ ⠀ Thank you @mamasaidbecool.pl for sharing your photo from #špičnik with #ifeelsLOVEnia and #myway.⠀ ⠀ ⠀ ⠀ ⠀ ⠀ ⠀ #slovenia #slowenien #slovenie #beautifuldestinations #passionpassport #girlswhotravel⠀ #adventure #travelblog #traveller #traveladdict #travelandleisure #darlingescapes⠀ #earth_deluxe #earthfocus #awesomeearth #nationalearth #ourlonelyplanet #spicnik #makemoments #doyoutravel #welltravelled #welivetoexplore #exploremore #awesome_earthpix #ourplanetdaily #vacanze #urlaub⠀

A post shared by Feel Slovenia (@feelslovenia) on

Velika planina

Nobena skrivnost ni, da se slovenska pokrajina ponaša z naravnimi čudeži, ki jim ni para. Med drugim so to naše alpe. Velika planina je visokogorska planota v Kamniško – Savinjskih alpah. Lokacija za aktivno preživljanje prostega časa, športne aktivnosti in enodnevne izlete. Obiskovalce med drugim tja privablja tradicionalna pastirska vasica. Ta vasica je med redkimi še delujočimi na svetu in največja v Evropi.

Velika planina je lahko enodnevni izlet, lahko pa ga tudi podaljšate za noč ali dve. TUKAJ najdete kup ugodnih nočitev na Veliki planini, ki vas bodo očarale.

Logarska dolina

Logarska dolina je med najlepšimi alpskimi ledeniškimi dolinami v Evropi. Prekrasen in produktiven izlet v vseh letnih časih. Obiščite krajinski park ali pa se sprostite na svežem zraku v mnogih aktivnostih, ki jih ima dolina pripravljene za vas. Greste raje s kolesom ali na konjskem hrbtu? Dih jemajoči razgledi bodo osupnili vsakega.

Tri lučke na Sremiču

Na Sremiču v Krškem se nahaja prenovljen hotel in restavracija Tri lučke. Restavracija se ponaša z naravno, okusno in kreativno hrano, ki bo presenetila še tako izkušenega ljubitelja dobre hrane. Dobra hrana pa je le ena izmed njihovih mogih kvalitet. Hotel se nahaja na vrhu Sremiča in ponuja razgled na celotno krško kotlino. Tri lučke so priljubljena lokacija za poroke in romantične oddihe. Uživajte ob razgledu, lokalnem vinu in odlično pripravljeni hrani. Ob takšnih fotografijah se bodo vašim sledilcem cedile sline.

Foto: Shutterstock, Instagram

PREBERITE ŠE: Raj za milenijce: Slovenija na seznamu najbolj instagramabilnih destinacij

Piran – mesto violine, umetnosti in čarovnije

Kdaj ste nazadnje obiskali Piran? Povsod je lepo, a doma je najlepše je pogosto slišan rek. Žal pa ga redkokdaj vzamemo dobesedno, še posebaj, ko govorimo o dopustu. Medtem, ko trumoma dopustujemo na hrvaških obalah, pozabljamo, da se na slovenski obali čisto na koncu piranskega polotoka skriva mesto. Mesto, ki je primerno tako za družine, kot tudi za romantičen oddih v dvoje.

Piran in njegova okolica ponujata mnogo vsega. Na Tartinijevem trgu je ob poletnih večerih dogajanje in živa glasba.  To lahko spremljate iz Mestne kavarne ob kozarcu penine ali pa kepici domačega sladoleda. Večerni sprehod skozi zavite uličice, ki te na trenutke ovijejo s tišino in prestavijo v drug čas, iz Tartinijevega trga pripeljejo na Prvomajski trg.

Tam je domača ribja restavracija Fritolin pri Cantini. Slovi po dobri hrani, lokalnem vinu, romantičnem ambientu in prijaznim kolektivom, ki ponudi pravo obalno izkušnjo. Idile tega trga se bo marsikdo spomnil iz slovenskega mladinskega filma Poletje v školjki. Pozno popoldan se lahko sprehodite do mestnega obzidja, s katerega lahko občudujete sončni zahod. Poleg idilične lepote je vredno razmisliti tudi o zgodovinski vrednosti mestnega obzidja. Sprehod je prijeten, saj je sprehajalna pot urejena in osvetljena. Na vrhu se ponuja razgled celotnega polotoka. Od 29. avgusta do 19. septembra tam poteka Festival obzidja, s koncerti ter umetniško razstavo. Na Punti stoji ena izmed najpomembnejših znamenitosti Pirana. Kamniti svetilnik, ki je s svojim ognjem kazal pot izgubljenim pomorščakom in ribičem, da so se lahko varno vračali v pristan.

Mesečev zaliv – za pobeg pred gnečo

Vse nas na trenutke zmoti gneča na plaži, kajne? Če se na piranski ali portoroški plaži počutite utesnjeno, se v Strunjanu nahaja Mesečev zaliv. Divja plaža, ki je hkrati tudi naravni rezervat, ponuja skrivališče na samem, stran od radovednih oči in gneče.

Zjutraj lahko na zdrav zajtrk in kavo s pogledom na morje zavijete v Cafinho, kasneje pa na sprehod in ogled cerkve sv. Jurija. Zgrajena je v beneško – renesančnem slogu, ki na grebenu polotoka stoji od leta 1595. Notranjost cerkve je ohranila baročni slog, posebna zanimivost pa so orgle, ki so delo beneškega mojsta Petra Nakića (Pietro Nacchini).

Tartanijev trg, Piran

Piran ima tudi muzeje in galerije

Ker je Piran zgodovinsko, kulturno in umetniško razgibano mesto, pri obisku ne gre pozabiti tudi na muzeje in galerije, ki jih Piran ponuja kar veliko. Za otroke (in odrasle) je zanimiv muzej Podvodnih aktivnosti in školjk, Pomorski muzej in Muzej solinarstva, ter tudi moderna umetnost, ki jo predstavlja Mestna galerija Piran in še mnogi drugi.

Piran je mesto, ki prinaša spomin na srednji vek, ohranja umetnost, kulturno dediščino in zabavo za vse generacije, si v naslednji dopustniški sezoni gotovo zasluži obisk.

PREBERITE ŠE: Bohinj in Piran na lestvici neverjetnih krajev v Evropi, za katere “nihče ne ve”

Obiščite sedem najlepših gradov v Sloveniji

Brez ideje za naslednji družinski izlet? To so najlepši gradovi v Sloveniji. Sedem njih! Gradovi prinašajo spomin na preteklost in burijo našo domišljijo. Zgodbe o princesah in vitezih, skrivnih hodnikih in vojaških obleganjih. Na sprehodu skozi prostor in čas se bo našlo nekaj za vsakega.

Grad Snežnik, Stari trg pri Ložu

Kateri so torej najlepši gradovi v Sloveniji? Grad Snežnik je bil postavljen med 10. in 11. stoletjem. Prva ideja obiska sedmih najlepših gradov v Sloveniji. Stoji pod Snežnikom. V čudoviti naravi in zraven jezera. Grad ima romantični pridih, zato je priljubljen prostor za poroke. Je muzej bivalne kulture 19. stoletja. Je eden redkih gradov v Sloveniji, ki ima ohranjeno originalno opremo. Zgrajen je bil z namenom zavarovanja trgovske poti med Kranjsko in Istro ter Kvarnerjem. 

grad sneznik stari trg pri lozu

Grad Rajhenburg, Brestanica

Rajhenburg stoji nad sotočjem reke Save in potoka Brestanica. Obiskovalci se lahko seznanijo z zgodovino gradu in kraja. Grad gosti stalne in gostujoče razstave. Na grajskem dvorišču so poleti festivali, dogodki in gledališke razstave. Na gradu ohranjajo trapistovsko dediščino z dnevi čokolade, vina in likerjev ter mnogo drugega. V grajski kleti je galerija vina. Tam lahko obiskovalci poskusijo lokalna vina. V čokoladnici izdelujejo domačo brestaniško čokolado. Celotno izkušnjo dopolni kavarana. Tam lahko ob dobri kavi in ročno narejenim pecivom obiskovalci uživajo razgled na dolino reke Save.

grad rajhenburg brestanica

Predjamski grad, Postojna

Osemsto let star grad Erazma Predjamskega, slovitega viteza, je vklesan v živo skalo.  Grad je mešanica narave in človeških rok. Vpisal se je v Guinessovo knjigo rekordov kot največji jamski grad na svetu. Obiskovalci lahko za popolno pravljično izkušnjo obiščejo še Postonjsko jamo.

Legenda o uporniškem vitezu

Legenda Erazma Predjamskega že stoletja buri domišljijo. Za gradom se skozi skalo vijejo tuneli. Skozi njih je Erazem Predjamski v svojem času odhajal na roparske pohode. Sprehodite se skozi grad po stopinjah vitezov in princes. Prisluhnite odmevu stopal po kamnitih tleh. Morda pa duh uporniškega viteza še vedno hodi po hodnikih gradu. Kdo ve?

grad jama postojna

Ljubljanski grad, Ljubljana

Ljubljanski grad je srednjeveška znamenitost Ljubljane. Stoji na Grajskem griču nad starim mestnim jedrom. Legenda pravi, da ga straži ljubljanski zmaj. Na grad se lahko obiskovalci odpravijo peš po sprehajalni poti ali pa z vzpenjačo. Grajski stolp je razgledna točka, s katere se vidi celotno mesto. Na gradu so razstave in kulturne prireditve. V času božičnih praznikov je grad osvetljen s pravljičnimi lučmi. Ob obisku Ljubljane je vzpon na grad nujen del izleta.

ljubljanski grad ljubljana

Blejski grad, Bled

Bled že sam po sebi spada med najbolj priljubljene destinacije v Sloveniji. Obvezni del izleta pa je seveda obisk Blejskega gradu. Na gradu gostje izkusijo pravo srednjeveško izkušnjo. Na gradu je muzej. Tam se obiskovalci lahko spoznajo z zgodovino kraja in gradu. Potem obisk grajske tiskarne, kjer hranijo rekonstrukcijo Guttenbergove lesene tiskalske stiskalnice. Grajska klet ponuja degustacijo lokalnih vin in izkušnjo stekleničenja vina. Po sprehodu po gradu se prepustite razvajanju v restavraciji Blejski grad s pogledom na otoček in Alpe.

blejski grad bled

Grad Otočec, Dolenjska

Grad Otočec je poseben zaradi dveh stvari. Prva, je edini vodni grad v Sloveniji. Druga, grad je hotel in v njemu lahko prenočite. Izlet na grad Otočec je aktivna in sproščujoča zabava za vso družino. Obiskovalci se lahko sprehodijo po slikovitem grajskem parku ob reki Krki ali pa na bližnjem igrišču igrajo golf. V grajski restavraciji vas bodo razvajali z lokalnimi okusi, primernimi za kralje. Zraven poskusite cviček iz grajske kleti. To vino je značilno za okoliš.

grad otocec otocec

Celjski grad, Celje

Stari grad Celje. Nekoč dom grofov Celjskih. Bili so najpomembnejša vladarska družina v slovenski zgodovini. Povzpnite se na Friderikov stolp. To je štirinadstropni obrambni stolp. Imenovan je po Frideriku II. Celjskem.  Legenda pravi, da je bil v stolpu zaprt. Če pozorno prisluhnete, po stolpu še vedno odmevajo njegovi klici na pomoč. Vsako zadnjo soboto v avgustu na gradu poteka program Živa zgodovina. Tam obiskovalci stopijo v preteklost in se podrobneje spoznajo z zgodovino mesta in gradu. Naslednja destinacija? Najlepši gradovi v Sloveniji!

celjski grad celje
FOTO: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Podčetrtek: So Terme Olimia edini razlog za obisk Kozjanskega?

Slovenski skriti biseri, s katerimi boste očarali prijatelje iz tujine

Se vam je že kdaj zgodilo, da so vas s svojim obiskom presenetili prijatelji iz tujine? Kot pravi domačin, ste se zagotovo zavzeli za to, da jim v čim lepši luči predstavite našo malo deželico.

Seveda tudi sami veste, da lahko najbolj znane atrakcije obiščejo kar sami – staro mestno jedro Ljubljane, Maribor, Piran, otok na Bledu, Kranjska Gora, Postojnska jama, … Lepote in posebnosti teh krajev so opevane že vrsto let in v praktično vsakemu turističnemu vodiču, kjer se omenja Slovenija. Kaj pa kakšni slovenski skriti biseri, ki niso tako znani, a nas vseeno očarajo s svojo lepoto?

Naredite torej nekaj drugačnega! Odpeljite se v manj znane kraje in s pomočjo turistične ponudbe, ki jo nudijo v lokalnem okolju, prijateljem pričarajte nepozabna doživetja! Slovenski skriti biseri se nahajajo v prav vseh regijah naše dežele, za vas pa smo pripravili nekaj super idej, ki vam bodo zagotovo pomagale pri načrtovanju popolne izkušnje v Sloveniji!

Prekmurje in Goričko

Prekmurske ravnice tik pred sončnim vzhodom. Neskončna polja pšenice v jutranji svetlobi. Mogočnost največjega gradu na Slovenskem. Okusno kosilo in za sladico tradicionalna prekmurska gibanica. Kolesarska tura pa neštetih poteh med polji. Sprostitev v termalnih vodah priljubljenih term. Zveni popolno, kajne? Prekmurje in Goričko kmalu več ne bosta slovenski skriti biser, saj se njuna prepoznavnost zelo hitro širi. Za vas smo poiskali tudi super idejo za večdnevno raziskovanje teh krajev – Bioterme s svojim popolnoma novim glampingom nudijo piko na i vašemu izletu. Preverite tukaj (KLIK).

Adrenalin na reki Kolpi

Slovenija je prepletena s številnimi čudovitimi rekami, med katerimi je turistično najbolj znana Soča. Nikar pa ne spreglejte zabave in sprostitve, ki jo nudijo tudi druge reke. Prepustite se toku reke Kolpe in se s prijatelji iz tujine odpravite na rafting! Adrenalinska vožnja vam bo zagotovo pognala kri po žilah! Vendar zakaj bi se ustavili pri tem? V bližini se nahaja Osilnica, kjer vas čaka pravi pustolovski in adrenalinski park. Da bo dan popoln, pa lahko tam tudi prenočite v hotelu Kovač (ponudbo najdete tukaj) in se za zaključek dneva še sprostite v bazenu!

Indijanci v Sloveniji?

Težko bi rekli, da slovenski skriti biseri vključujejo tudi Indijance, kajne? No, saj ni ravno tako, a prepričani smo, da bi Indijanska avantura v sklopu Term Čatež vsekakor navdušila vaše prijatelje! Terme Čatež so eno najbolj znanih termalnih kopališč v Sloveniji, njihovo ime pa je dobro znano tudi v tujini. Preživite krajši oddih v njihovi indijanski vasi, čez dan pa se prepustite številnim atrakcijam na njihovi Termalni rivijeri. Ugodna ponudba za Indijansko avanturo z vključenimi kartami za kopanje vas čaka tukaj (klik).

Upamo, da vam bodo sveže ideje pomagale pri načrtovanju raziskovanja Slovenije z vašimi prijatelji iz tujine. Če pa v kratkem ne pričakujete obiskov, lahko omenjene bisere obiščete tudi sami, zagotovo vam ne bo žal!

Foto: Megabon, Shutterstock

Slovenija med najbolj varnimi državami na svetu

Global Peace Index je na lestvici najbolj varnih držav v Evropi in po vsem svetu Slovenijo v Evropi umestila na visoko peto, na globalni ravni pa osmo mesto.  

Slovenija ni priljubljena destinacija zgolj zaradi njenih lepot in razgibane pokrajine. Obiskovalcem je všeč tudi na račun varnosti. Odlična umestitev na omenjeni lestvici ponovno potrjuje, da je Slovenija ena najbolj varnih turističnih destinacij na svetu.

Peti najvarnejši v Evropi in osmi najvarnejši na svetu

Letošnja raziskava Global Peace Index (GPI) je zajela 163 držav. Med njimi pa se je Slovenija znašla na odličnem 8. mestu. V Evropi se uvrščamo na 5. mesto najbolj varnih držav.

Najvarnejša je Islandija

Najboljše rezultate dosegajo evropske države z Islandijo na čelu, ki ostaja najvarnejša država na svetu. Slovenija je od lani izboljšala uvrstitev na lestvici in se uvrstila na 8. mesto.

Od sosednjih držav je višje le Avstrija, ki se nahaja na 4. mestu. Madžarska se nahaja na 21. mestu, Hrvaška na 28. mestu in Italija na 39. mestu.

Raziskava GPI ocenjuje miroljubnost oziroma varnost držav na podlagi meril, ki se nanašajo na izvoz orožja, število zapornikov, delovanje državnih organov in kriminaliteto. Več si lahko preberete tukaj.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Ptuj in Ljubljana: Mesti, ki gresta Britancem težko z jezika

Gorenjca, ki živita v Švici: “Slovenci se pogosto ne zavedamo, kako lepa je Slovenija in kako dobro se v njej živi”

Tokrat sem klepetala s parom, ki se je iz Slovenije izselil pred sedmimi leti. Kam? V Švico. Njun življenjski slog pa pestrem delavniku navkljub ostaja avanturističen. Ljubita potovanja, pišeta pa tudi popotniški blog, ki ga spremljajo mednarodni ljubitelji dogodivščin. Kdo sta torej Sonja in Jernej?

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva Jernej in Sonja, dokaj povprečna predstavnika ljudi, ki izhajajo iz gorenjskih koncev Slovenije. Torej, rada sva v naravi, rada imava gore in jezera, ne marava pa krajev, kjer je preveč ljudi na kupu. V prostem času zelo rada potujeva in iščeva oddih od vsakdanje rutine, kar dokumentirava tudi na blogu. Sprva je bila ideja le nekakšen digitalen fotoalbum, a je blog kar lepo rastel in je sedaj pravzaprav že služba ob službi. Najin dolgoročen načrt je doseči čimvišjo stopnjo svobode v vsakdanu in se osvoboditi vsakodnevne rutine dela v pisarni. Najin blog je definitivno pomemben kos te sestavljanke.

Že skoraj 7 let živita in delata v Švici. Kaj vaju je odneslo tja?

V času pred odhodom v Švico sva živela v zgornjem nadstropju pri Sonjinih starših, življenje je bilo OK, a ves čas naju je vleklo nekam v tujino. Ker ima Sonja po mamičini strani Švicarsko državljanstvo in posledično tudi tekoče govori švicarski dialekt, je bila naslednja poteza dokaj predvidljiva. Sonja je že iz Slovenije dobila službo v bližini Züricha, Jernej pa je najprej še zaključil študij in se nato začel intenzivno učiti nemščino ter hkrati iskati službo. Na začetku je bilo težko, saj je na trgu v Švici veliko več konkurence kot v Sloveniji, a s časom se je vse uredilo.

Katere so prednosti in kakšne so slabosti življenja ter dela v tej deželi?

Prednosti so definitivno infrastruktura – vse od javnega prevoza do letališča, narava je čudovita, karierne možnosti so odlične in na splošno je vse zelo dobro urejeno. V povprečju ima posameznik tudi veliko več kupne moči v primerjavi s Slovenijo. Zanimivo je tudi, da predvsem v Zürich-u človek spozna ljudi iz vsega sveta in s tem širi svoja obzorja. In seveda, ne smeva pozabiti na sir (smeh).

Po drugi strani pa je veliko manj prostega časa, dela se dlje – 42 urni tedenski delavnik, malica ne šteje kot delo, tempo na delu je višji, veliko je konkurence. Prav tako je država po površini le 2x večja od Slovenije, ima pa 4x več prebivalcev, tako da je na cestah kljub odličnemu javnemu prevozu veliko prometa. Zanimivo je tudi, da imajo vsi Švicarji že splanirane vse vikende za kakšne 3 mesece vnaprej, na kar se še vedno nisva privadila. Sama namreč rada zelo spontano preživljava prosti čas. Zdi se nama tudi, da so pogoji za mlade družine v Švici veliko slabši kot v Sloveniji – od porodniške do stroškov varstva.

Kolikšen del leta preživita na potovanjih in kako izbirata naslednjo destinacijo?

Veliko potovanj v kakšna evropska mesta opraviva kar čez vikende, včasih si vzameva kakšen dan dopusta, včasih združujeva s prazniki, povprečno pa na leto poskusiva realizirati še nekaj »večjih« potovanj – za 2 ali 3 tedne. Načeloma imava vsak po 5 tednov plačanega dopusta, po novem si 2 tedna lahko tudi »dokupiva« in dodatno lahko še koristiva nadure (teh je ponavadi kar veliko).

Kar se tiče destinacije pa nimava nekega algoritma, ponavadi iščeva lokacije, ki niso preveč obljudene in kjer lahko tudi nekaj doživiva – surfanje, hribi, joga, živali … Velikokrat ima vpliv tudi trenutna cena letalske vozovnice – če najdeva kaj ugodnega in nama je destinacija všeč, karto kar kupiva, potem pa šele začneva razmišljati, kaj točno bi lahko tam počela. Kdaj pa je izbira destinacije posledica sodelovanja s kako turistično zvezo.

Kje smo vaju ujeli tokrat?

Trenutno sva doma, v čudoviti zeleni vasici, kakšnih 10 kilometrov iz središča Züricha. Poleti sva zelo rada kar v Švici, saj je narava res čudovita in država nudi ogromno možnosti za kolesarjenje, plavanje v jezerih, pohodništvu, SUP-anje, itd.

Pozimi pa je ravno nasprotno. Zime so namreč v Zürich-u dokaj depresivne – ni snega, sta pa megla ali oblačno vreme. Na smučiščih je za vikende neverjetna gneča. Takrat jo rada kam popihava.

Kako dolgo ustvarjata svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin?

Blog je najprej pisala samo Sonja, začela je leta 2015. Prvotna ideja je bil torej le nekakšen digitalen dnevnik dogodivščin. A ker je stran organsko rasla in posledično dobivala vedno več obiska, sva počasi oba začela investirati vedno več truda in časa.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na vajinem blogu?

Načeloma so najbolj obiskane objave o pohodništvu in o malo manj znanih državah.

Kaj počneta, ko ste doma?

Počivava v viseči mreži in poslušava podcaste. Ko se spočijeva, pa poskusiva čimveč časa preživeti zunaj – kolo, hoja v hribe, SUP, slackline, trampolin, namizni tenis, včasih samo sprehod po gozdu v domači vasici. Vse, kar služi kot protiutež sedenju v pisarni. Seveda pa gre kar nekaj časa tudi za ustvarjanje novih vsebin na blogu in pridobivanje digitalnih znanj.

Na kakšen način si financirata svoje poti? Z blogom tudi služita?

Poti si večinoma financirava iz lastnega žepa, a imava za sabo tudi že nekaj sodelovanj s hoteli, surf kampi, zvezami ipd. Z blogom tudi služiva, predvsem od t.i. affiliate marketinga, gostujočimi prispevki in sodelovanji s podjetji.

Kdaj bloganje iz hobija preraste v posel? Kako to uspeva vama?

Bloganje v posel preraste, ko začneš večino prostega časa namenjati za to, to pa dejansko obradi sadove. Ker oba ob bloganju tudi delava, je to včasih seveda težko, a se trudiva čez vikende odgovoriti na vse e-maile ter kar se da pogosto objavljati novo in svežo vsebino. Po eni strani je blog odlična motivacija, da se ne zasediva na kavču pred TV in narediva izlet.

Kdo so vajini bralci? Prevladujejo Slovenci ali tujci?

Ker večinoma piševa v angleščini, najini bralci prihajajo iz vsega sveta, prevladujejo pa Američani, Angleži, Švicarji, Nemci in Slovenci. Nekaj objav je Sonja prevedla tudi v nemščino, kjer pa potem logično prevladujejo Nemci.

Na katerem kontinentu se počutita najbolj domače? Zakaj?

Najbolj domače se počutiva v Evropi, saj sva večino svojega življenja tukaj, ampak najbolj pa nama je pri srcu Afrika. V Afriki je življenje nekako še bolj prvenstveno, živali so res neverjetne, obenem pa se človek tudi zaveda vsega razkošja, ki ga uživamo v Evropi.

Imata na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vama najbolj prirasli k srcu?

Ker se izogibava luksuznih hotelov, imava kjer je le mogoče stik z domačini. Zelo so nama pri srcu Afričani (mogoče specifično Namibijci), saj so kljub neidealnim razmeram načeloma bolj nasmejani kot smo mi. Prav tako nama ugajajo Finci, saj so po vrednotah zelo podobni Gorenjcem, a hkrati tudi zelo unikatni in odtrgani. Ampak, klišejsko, se je zelo zanimivo pogovarjati z ljudmi iz vsega sveta, vsak ima svojo zgodbo, svoj pogled na svet. In prav to je čar potovanja – razumevanje situacije ljudi, ki imajo za sabo popolnoma drugačno zgodbo.

Si predstavljata potovanje, na katerem ne naredita niti ene fotografije?

Po pravici povedano, verjetno ne. Se pa strinjava, da je današnja obsesija s Facebookom, Instagramom in podobnim resen problem današnje družbe. Na žalost sva podlegla tudi midva, čeprav se zavestno boriva proti temu. Obenem pa je to na žalost tudi realnost bloganja. Prav tako naju motijo algoritmi na socialnih omrežjih, ki te silijo k vsakdanji uporabi in določenim tipom slik – slike z obrazom so preferirane in posledica je, da je Instagram poln selfijev, kar je dolgočasno.

Kakšen tip popotnikov sta?

Z leti se počasi spreminjava. Včasih sva veliko letala okoli in spala na nočnih avtobusih, da bi izgubila čim manj časa, sedaj pa si rada ogledava kakšno stvar manj, a nisva vedno pod stresom. Na kratko, starava se. Še vedno pa se izogibava hotelov in luksuzu oziroma udobju – še vedno rajši spiva na kavču pri zanimivih domačinih kot v hotelu. Jernej ima včasih krize in gre za 3 tedne brez spremstva hoditi v Nepalske gore. Ali pa odideva za kak teden v joga detox kamp, da se popolnoma odklopiva.

Katere destinacije bi priporočila za poletni oddih v prihajajočih mesecih?

Kiev, Ukrajina, Azorski otoki, Portugalska, Lofoti, Norveška, Ferski otoki

Top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?

Čeprav ni ravno jed, je na prvem mestu definitivno okusna vietnamska kava. Sledita »Mofongo« iz Portorika in »Khinkali« iz Gruzije.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Dejansko sva imela do sedaj večinoma pozitivne izkušnje, mogoče je bila najslabša izkušnja prestavljen let iz Namibije, kjer sva poleg 8-urnega stanja v vrsti po letališčih domov prišla 2 dni prepozno. Ampak to bi se lahko klasificiralo kot t.i. »first world problem«. Mogoče še zastrupitev s hrano v Maroku in to ravno na nočnem avtobusu. Ostalo si lahko predstavljate.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Včasih se nama zdi, da imajo nekateri o določenih destinacijah popolnoma napačne predstave, predvsem, kar se tiče varnosti in domačinih. Prav tako sva sama živ dokaz, da se lahko tudi brez planiranja in organiziranih aktivnosti zelo dobro potuje, kar je za nekatere popolnoma nepredstavljivo. Ampak ljudje smo si pač različni.

Pa o popotniških blogerjih?

Misliva, da se večina ne zaveda, koliko dela in truda stoji za vsakim blogom, vsako objavo, vsako Instagram fotografijo. Obstaja kar nekaj blogerjev, ki so izgoreli. Obenem pa je za uspešen blog potrebno tudi ogromno znanja na področju spletnega marketinga in spremljanja digitalnih trendov.

Kaj pa menita o splošnih prepričanjih o tem, kako se ob selitvi iz Slovenije – sploh v deželo, kot je Švica – cedita med in mleko?

Misliva, da se večina Slovencev ne zaveda, kako lepa je Slovenija in kako dobro se v Sloveniji živi. Vsaka država ima svoje prednosti, nekje je več poudarka na prostemu času, nekje pač več na karieri.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Težko je izpostaviti točno lekcijo, ampak lahko pa rečeva, da bi bila brez potovanj definitivno drugačni, veliko manj razgledani osebe, kar je seveda kliše, ampak drži. S širjenjem obzorja sva postala bolj tolerantna in strpna do ljudi.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

Čimmanj spoznavanja dežele skozi lečo kamere / fotoaparata.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata?

Slovenijo (smeh).

HITRIH 6

Najljubša država: Jernej – Finska ali Norveška, Sonja – Namibija ali Svaziland

Najljubše mesto: Jernej – Tórshavn, Sonja – Tel Aviv ali Tbilisi

Najljubša plaža: Jernej – Filipini (white beach, Port Barton), Sonja – Sejšeli (Anse Boudin)

Najljubša kulinarika: Jernej – Peru, Sonja – Vietnam

Naljubši način transporta: Jernej – kolo, Sonja – SUP

Najljubši jezik: Jernej – finščina, Sonja – španščina in norveščina

Sonji in Jerneju lahko sledite na blogu My Hammock Time ali na Instagramu.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

 

7 odličnih razlogov, zakaj na izlet v Radovljico (tudi kadar ne diši po čokoladi)

Radovljice se je prijelo prijetno ime – najslajše slovensko mesto. Vendar Radovljica ni samo Festival čokolade. Zakaj je vredna obiska ves del leta?

V času Festivala čokolade Radovljica postane sladko mesto, to pa nikakor ne pomeni, da ni vredna obiska tudi v kakšnem drugem mesecu. Tokrat smo se v Radovljici v družbi Turistične zveze Slovenije mudili na študijski turi. Radovljica z okolico je seveda povezana s čokolado, a tudi s čebelarstvom, lectarstvom in kovaštvom. Če že ne čokolade, si torej tam privoščice vsaj medico. Česa še ne smete zamuditi?

Lekarniški in alkimistični muzej, ki vas bo popeljal v magičen svet 

V Radovljici je vrata čisto na sveže odprl Lekarniški in alkimistični muzej. Nahaja se v starem mestnem jedru na Linhartovem trgu. Muzejska trgovina je opremljena kot stara lekarna, za najmlajše obiskovalce skrbijo slovenska gozdna bajeslovna bitja, ki vedo vse o starodavnih skrivnostih zdravilne in čarobne moči narave.

Zbirka je rezultat večletnega zbiranja opreme in izdelkov s področja farmacije in kozmetike. Ogledate si lahko opremo lekarn iz 18. in 19. stoletja, zbirko italijanskih in španskih alborelov (okrašenih keramičnih posod za shranjevanje zdravil), lekarniški in alkimistični laboratorij, bogato zbirko možnarjev iz obdobja od 12. do 19. stoletja, tehtnice in uteži. V zbirki je tudi 30 farmacevtskih knjig, izdanih med 15. in 19. stoletjem.

Muzej se z zbirko o zgodovini kozmetike in parfumerije navezuje na družinsko podjetje, vsebuje pa tudi posamezne eksponate iz antične in azijske medicine ter etnološko zbirko ljudskega zdravilstva na našem ozemlju. Na ogled ga postavlja družinsko kozmetično podjetje Mioba in prepričani smo, da vas zna navdušiti tudi če farmacija ni vaše prvo področje zanimanja.

Pogled na Triglav

Linhartov trg na terasi nad reko Savo je kot muzej na prostem. Trg je dobil ime po Antonu Tomažu Linhartu, ki je bil rojen v eni od meščanskih hiš na njem. Na trgu sta spomenik in vodnjak Josipini Hočevar ter spomenik Cenetu Avguštinu. Od upravnega dela mesta Linhartov trg loči nekdanji baročni park s sodobnimi kovanimi svetilkami. Ohranjene so hiše iz 16., 17. in 18. stoletja. Med njimi je Šivčeva hiša, ki velja za najboljši primer renesančne meščanske arhitekture pri nas. Največja stavba na trgu je Radovljiška graščina z baročno podobno.

Na razgledni točki na koncu trga, mimo zgoraj omenjenega Lekarniškega in alkimističnega muzeja, pa se odpira čudovit pogled na dolino reke Save in Julijske Alpe. In ja, ob jasnem vremenu se nad Savo odpre tudi pogled na Triglav!

Po poteh Ivana Vurnika

V Radovljici v juniju potekajo Vurnikovi dnevi, zato smo sledili tudi točkam, kjer je živel in deloval arhitekt Ivan Vurnik, eden najbolj prepoznavnih slovenskih arhitektov. Rojen je bil v Radovljici, njegova najbolj znana stavba pa je tista s pisanim pročeljem na Miklošičevi cesti v Ljubljani, nasproti hotela Union. Študiral je na Dunaju in v Rimu, leta 1911 pa se je poročil z dunajsko slikarko Heleno Kottler, kar je pomembno vplivalo tudi na njegovo delo. Ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju velja za pionirja moderne slovenske arhitekture in utemeljitelja urbanizma na Slovenskem.

Na lectarska delavnico 

Tradicionalna slovenska obrt še živi v starem mestnem jedru Radovljice. V kleti gostilne Lectar na Linhartovem trgu vas bo očaral omamni vonj pristnih lectovih src. Tamkajšnja lectarija je hkrati tudi muzej lectarstva, v katerem si lahko ogledate način priprave, staro opremo in pripomočke za peko ter krašenje. Na ogled so tudi več desetletij stari izdelki iz lecta.

Prikupna delavnica obratuje v obokani kleti. V lectariji, opremljeni s staro opremo, na tradicionalen način in po starih receptih še vedno izdelujejo pristna lectova srca. Lectarijo si je mogoče ogledati v času, ko je gostilna odprta, in prisluhniti razlagi o izdelavi in zgodovini obrti.

Vpogled v lončarsko tradicijo: Magušarjeva hiša in Manufaktura

Središče ustvarjanja priznanega keramika Urbana Magušarja je njegov dom, Magušarjeva hiša. Ne drugi strani ulice pa v pritličju ene od hiš pozdravlja Manufaktura. Ta združuje manjšo lončarsko delavnico, v kateri nastajajo maloserijski lončarski izdelki ter trgovinico izdelkov iz keramike ter materialov in orodja za keramike.

Čebelarski muzej

Odletite v svet kranjske sivke, spoznajte zgodovino čebelarjenja in občudujte raznovrstne panjske končnice. Čebelarski muzej so odprli leta 1959 in je do danes po svojih vsebinah in obsegu edinstven v slovenskem in tudi evropskem prostoru.

Na razvajanje brbončic v Vilo Podvin

Dva kilometra od starega mestnega jedra Radovljice, na posestvu Gradu Podvin iz 14. stoletja, stoji vila z istim imenom. Vodita jo chef Uroš Štefelin in Marcela Klofutar, ki goste sprejmeta s širokim nasmehom (in aperitivom iz tepk!).

Mi smo pri njih poskusili še tepke, oblite s čokolado in “gorenjski zajtrk”. Kaj je v njem? Jajca, ocvirki, krompir in polenta, postreženi v kavni skodelici, v gorenjskem odmerku, kot se je pošalila Marcela.

Chef Uroš sicer najraje obuja pozabljene tradicionalne slovenske jedi in napitke, uporablja sezonske sestavine z domačega vrta in z okoliških kmetij. S sodobnimi tehnikami in lastno ustvarjalnostjo dediščinske jedi nadgradi v jedi nove slovenske kuhinje.

Preverite tudi njihov pester koledar dogodkov. Vsako 1. soboto v mesecu se na Podvinski tržnici predstavljajo lokalni proizvajalci hrane, v Vili Podvin pa se zatem lahko ustavite na brunchu ali kosilu iz predstavljenih sestavin na tržnici z recepti naših starih mam. Organizirajo tudi različne delavnice, kuharsko šolo za otroke, odrasle in profesionalce …

Ves junij v Vili potekajo tudi Vurnikovi dnevi, ko na mizo postrežejo jedilnik Helene in Ivana Vurnika. Ivan in Helena sta spoštovala disciplino tudi v prehranjevanju in zaradi zdrave ter asketske prehrane dočakala častitljivo starost. Pred jedjo sta vedno popila skodelico čaja, največkrat terjaka. Med obrokom sta si privoščila kozarec vina. Uživala sta puste konce mesa, najraje teletino, svinjine nikoli. Strogo sta spoštovala petkov post, privoščila sta si postrvi. Črne žemljice so bile na jedilniku med tednom, bele ob koncu tedna, ko ni smela manjkati teletina. In nekaj podobnega, le na restavracijski in kulinarično precej višji ravni lahko poskusite tu.

Foto: Maja Fister

 

Manca Korelc, tisto dekle, ki s kolesom obiskuje vsa slovenska jezera

Veste, koliko jezer imamo v Sloveniji? 100, 200, 1000? Več! V tokratnem Vandraj intervjuju sem klepetala z Manco Korelc, športnico in podjetnico, ki stoji za projektom Moja jezera. Njena energija je neusahljiva in kar malo nalezljiva, kar boste zaznali že ob prvem stiku z njo – če vam slučajno že njen projekt ni dovolj dober dokaz tega.

Cilj njenega projekta Moja jezera je obiskati, raziskati in popisati vsa slovenska jezera. In to kar s kolesom. Ko sva govorili, jih je obiskala že 793, a glede na njeno aktivnost in tople pomladne dni, ki nas razvajajo, se je številka vmes zagotovo že povečala. Manca prihaja iz Kočevja, zato je odgovor na vprašanje, katero jezero je njej najljubše, jasen. Kočevsko, seveda! “Na naše jezero me veže cel kup krasnih spominov,” mi je pojasnila svojo izbiro. Kdo je torej Manca?

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem Manca, izjemno energična podjetnica, raziskovalka jezer, predavateljica in športnica, ki jo definira nenehna želja po napredovanju na vseh področjih. Rada premikam svoje meje, saj je zunaj cone udobja je najbolj zanimivo.

Pomladi 2017 ste zagnali projekt Moja jezera, v sklopu katerega želite obiskati vsa slovenska jezera, bajerje in ribnike. Teh je v resnici ogromno in ne obsegajo zgolj Bleda, Bohinja, Jasne in Zbilj… Do zdaj ste jih obiskali že 793. Koliko izletov je še pred vami?

V tem trenutku je na spletni strani že 793 jezer. Načrtujem vsaj podvojiti to številko.

Manca na domačem Kočevskem jezeru – njej najljubšem.

Uradne številke, koliko takšnih voda imamo v Sloveniji, pravite, da sploh (še) ni. Torej boste s projektom in popisom postavili še en pomemben mejnik?

Uradna številka je okoli 1300, neuradno (ki tudi ni popolno) število vseh oblik stoječih voda je mnogo višje. Z raziskovanjem v projektu sem ugotovila, da so jezera (bajerji, mlake, ribniki, kali ipd.) izjemno nestanovitni, zato je nemogoče določiti enoznačno številko. Geografija pravi, da vsako jezero nekoč izgine, tako da sploh ne moremo govoriti o eni številki.

Oktobra 2019 napovedujete tudi izid knjige o jezerih Slovenije. Boste do takrat torej obiskali vse, ki jih imate v načrtu?

Izid knjige smo nekoliko prestavili. Do knjige bom zagotovo obiskala vsa, ki bodo opisana v knjigi, bo pa še vedno premalo časa za vse. Sicer pa veste, Moja jezera že davno ni več projekt, ampak način življenja. Težko si predstavljam, da jih bom kdaj nehala odkrivati.

Ste si ob zagonu projekta predstavljali, da bo zrasel v kaj tako velikega?

Vedela sem, da bo velika zgodba, nisem pa pričakovala, da bo tako hitro dosegla toliko ljudi. Prvo leto sem bila z jezeri v ogromno medijih: spletnih, tiskanih, radiu in TV, za kar sem izjemno hvaležna.

Do jezer se najraje podate kar s kolesom. Koliko kilometrov imate torej za sabo, denimo v lanskem letu?

Za sabo imam z jezeri okoli 3500 kilometrov. Natančne številke žal ne morem podati, saj so mi pred kratkim ukradli kolo, na katerem je bil tudi števec.

So naše ceste primerne za kolesarje?

Za kolesarjenje je treba izbirati manj prometne ceste, saj zna biti sicer kar nevarno. Vesela sem, da se v Sloveniji gradi vse več kolesarskih stez, ki odpirajo vrata kolesarskemu turizmu.

Planšarsko jezero na Jezerskem

Slovenci vse več potujemo, pogosto pa se zgodi, da gremo prek meja še preden smo uspeli dodobra raziskati domovino, ali pa niti ne vemo, kaj vse v njej zamujamo. Se vam je še pred samim projektom kdaj zgodilo, da ste želeli na izlet, pa niste imeli ideje, kam? 

Lahko rečem, da sem tudi sama pred projektom Moja jezera izbirala bolj znane kraje, kot so Bled, Bohinj, Posočje ali morje. Šele ta mi je pokazal, kako malo sem vedela o Sloveniji! Pa še toliko je neodkritega. V samo dveh letih sem poleg jezer našla številne slapove, izvire, gradove, razgledne točke … Obožujem Slovenijo in njene male skrite kotičke.

Nam lahko zaupate top 3 jezera po vašem izboru za miren sobotni izlet? 

Samo 3 jezera? Težko nalogo ste mi dali. Naj poskusim: Planšarsko jezero na Jezerskem, Lovrenška jezera na Pohorju in Bukovniško jezero v Prekmurju.

Projekt ste začeli povsem sami, od iskanja jezer, načrtovanja poti, do fotografiranja in popisovanja ter seveda osveževanja spletne strani. Še vedno vse počnete sami? 

Tako je, še vedno sem v projektu sama.

Lovrenška jezera na Pohorju

Kadar ne kolesarite v smer jezer, ste sicer digitalna marketingašica. Mislite, da bi projekt – kljub odlični ideji – dosegel tako dobro izvedbo, če bi se ga lotil nekdo, ki marketinga nima v malem prstu? 

Dobro vprašanje. Verjamem, da mi znanje digitalnega marketinga zelo pomaga, pa vendar mislim, da so za moj uspeh ključno tudi moja konsistentnost, želja po ustvarjanju vsebin in deljenju z vsemi vami ter smisel za iskanje priložnosti za razvoj projekta. Znanje digitala je veliko lažje pridobiti kot ta neusahljivi drive, ki me determinira kot celotno osebnost, ne samo za Moja jezera.

Kaj je ključ za grajenje odzivne in zveste baze sledilcev na družbenih omrežjih? 

Konsistentnost – to najbolj poudarjam na vseh svojih predavanjih – pa tudi dobra unikatna vsebina, odzivnost na komentarje in pripravljenost, da v vsak košček vsebine dodaš delček sebe.

Kakšne odzive in poslovne priložnosti so vam prinesla Moja jezera?

Odzivi so neverjetno lepi z vseh strani, v prvem letu sem z nekaj blagovnimi znamkami sodelovala. Z nekaterimi sodelujem še danes. Nekaj nalepšega pa se mi zdi, ko se z ljudmi pogovarjam na kakšnih dogodkih in me prepoznajo po jezerih. Takoj imamo čudovito temo za pogovor. Če pa še ne poznajo projekta in ga omenim, se nasmejijo in ga pohvalijo. Asociacija Manca in jezera se mi zdi izjemna.

Jezero koča pri Planini

Na katerega od svojih projektov ste najbolj ponosni?

Mislite na splošno? Najbolj sem ponosna seveda na Moja jezera, saj je iz moje ljubezni do jezer prerasel v življenski slog, ki me uči o življenju z vseh dimenzij. Izjemno sem ponosna tudi na svojo podjetniško pot, ki se krasno razvija. Vse svoje projekte ustvarjam z željo po napredovanju in predajanju znanja drugim.

Vodotočno jezero

Foto: Manca Korelc/Moja jezera

Manci in njenem raziskovanju Slovenije lahko sledite na spletni strani Moja jezera ali pa jo spremljate na Instagramu.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

Preberite še: Slovenski par, ki se je s terencem podal na polletno potovanje po Južni Ameriki

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.