“Albanija si vsekakor zasluži sloves evropskih Maldivov! Presenetila me je.” #INTERVJU

Andreja Počkaj je solo popotnica, ki nam s svojimi avanturami širi obzorja glede malo manj pričakovanih popotniških destinacij. Zdi se, da se ničesar ne boji in da je nič ne ustavi. Pravo veselje je spremljati vsak njen nov podvig, saj močno izstopa v svetu površinskih potovanj, kjer je predvidljivo čisto vse od izbrane destinacije do popolne fotografije s priljubljene znamenitosti.

Draga Andreja, mi smo se na Vandraj.si že nekajkrat pogovarjali, zato sem si dovolila kar sama spisati predstavitev. Vaši nasveti za solo popotnice so eden izmed naših top prispevkov in veseli smo, da se lahko spet pogovarjamo s pravo zakladnico nasvetov, idej in izkušenj. Tokrat se bova pogovarjali o vaši zadnji destinaciji – Albaniji. Prav uživala sem v storijih in priznam, da me je Albanija zelo presenetila. Tudi vas? Ali ste pričakovali točno tako izkušnjo?

Hvala za lepe besede! Veseli me, da so ti bili storyji všeč, saj sem vanje vložila veliko srčnosti in truda. Moram priznati, da je Albanija presenetila tudi mene. Pred odhodom sem imela kar nekaj pomislekov, predvsem glede cest, saj sem se odločila za najem avtomobila. Vozit seveda znam, vendar nisem vedela, kakšni so albanski vozniki. Poleg očarljive narave in slikovitih mest me je osupnila tudi umirjenost in prijaznost voznikov. Vsa ta presenečenja so Albanijo spremenila v pravo odkritje, polno nepozabnih trenutkov in lepih spominov.

Zakaj Albanija? Kaj vas je pritegnilo pred odhodom? Je bila dolgo na čakalni listi?

V Evropi ni ostalo veliko držav, ki jih še nisem obiskala, in Albanija je bila do pred kratkim ena izmed njih. Priznam, da me nikoli ni posebej zanimala, vendar so me pripovedi ljudi, ki so tam bili, navdušile. Brala sem o tem, da je Albanija evropski Maldivi, in videla številne Instagram videe, ki so prikazovali lepote te države. Takoj, ko sem v začetku leta zasledila akcijo nizko cenovnega letalskega prevoznika z izjemno ugodnimi cenami vozovnic do Tirane, sem si rekla: “Zakaj pa ne? Naj se zgodba odvije sama od sebe.” In ni mi bilo žal. Odkrivanje Albanije je bilo kot odpiranje knjige polne presenečenj. Vsako poglavje, vsaka stran je razkrivala nove lepote in zgodbe, ki so me povsem očarale.

Že glede na videno na storijih vas je Albanija navdušila! Bi jo priporočili kot turistično destinacijo?

Absolutno bi jo priporočila kot turistično destinacijo. Albanija ponuja široko paleto doživetij za vsakega turista ali popotnika – od bogate kulturne dediščine do čudovitih plaž, ki jemljejo dih. Poleg tega je izjemno enostavna za potovanje, cenovno ugodna in domačini so izjemno prijazni ter gostoljubni. Pot skozi to deželo razkriva nove skrivnosti in lepote, ki ostanejo v srcu še dolgo po obisku.

Kaj lahko vidimo in doživimo v Albaniji? Kaj je tistih top 5 stvari, ki jih ne smemo izpustiti?

Albanija ima zelo bogato zgodovino, ki sega v antične čase, čudovito naravo, bogato kulturno dediščino, čudovite plaže in veliko gora za ljubitelje hribolazenja. Mojih top 5 stvari, ki jih po moji oceni ni za spustiti:

1. Mesto Berat: To je eno izmed mojih najljubših mest v Albaniji. Berat je znan kot “mesto tisočerih oken” zaradi svojih slikovitih belih hiš s kamnitimi strehami, ki se vijejo vzdolž grajskega hriba. Njegov čar bo popolnoma očaral čisto vsakega.

2. Mesto Gjirokaster: Znano tudi kot “mesto kamnov”, Gjirokaster ima prav poseben čar. To je bila moja prva postojanka v Albaniji in res me je presenetila s svojim šarmom in zgodovinsko arhitekturo.

3. Albanska Riviera: To je nekaj, kar verjetno nihče, ki se odpravi v Albanijo, ne zamudi. Albanska riviera se razteza od Vlore do Sarande in ponuja osupljive plaže s kristalno čisto vodo. V času prvomajskih počitnic, ko sem bila jaz tam, so bile plaže presenetljivo prazne in zato še toliko bolj čudovite.

4. Reka Drin: Njena smaragdna barva je nekaj, kar človeka res očara. Mene je spremljala večino poti proti jugu Albanije in me ni pustila ravnodušno. Če imate dovolj časa, se ob njej odvijajo številne športne in adrenalinske aktivnosti, ki vam bodo še bolj približale njeno lepoto.

5. Arheološko najdišče Butrint: Obisk tega najdišča je bil na moji listi doživetij, vendar sem ga žal izpustila zaradi pomanjkanja parkirnih mest. Kljub temu ga toplo priporočam, saj je Butrint pomemben del albanske zgodovine in kulturne dediščine.

Te destinacije bodo zagotovo obogatile vsako potovanje v Albanijo in vsakemu pokazale čarobnost Albanije.

Bi lahko z nami delili svoj plan poti? Česa ne smemo zamuditi?

Albanija je mnogo večja, kot sem si sprva predstavljala. Kljub razmeroma urejenim cestam so me presenetile razdalje in razgibanost pokrajine, kar je vplivalo na čas, ki sem ga porabila za vožnjo. Zaradi tega mi žal ni uspelo videti vsega, kar sem si želela.

Moj plan poti je bil sledeč: Priletela sem v Tirano, kjer sem prevzela avto in se peljala proti Gjirokastru. Na poti sem se ustavila ob čudoviti reki Drin, katere smaragdna barva me je popolnoma očarala. En dan sem preživela v Gjirokastru, kjer sem raziskovala glavne znamenitosti in se navduševala nad čarobnostjo tega mesta.

Nato sem se čez Muzinski prelaz odpravila proti izviru in veliki turistični točki imenovani Blue Eye, ki me je navdušila s svojo čarobno modrino, malo manj pa z ogromnim številom turistov. Pot sem nadaljevala na jug Albanske riviere do mesta Ksamil, kjer sem si privoščila ene najboljših školjk v življenju. Iz Ksamila je le deset minut vožnje do arheološkega najdišča Butrint, vendar sem žal morala izpustiti obisk, zaradi pomanjkanja parkirnih mest.

Nato sem pot nadaljevala na sever po Albanski rivieri, kjer sem se ustavila na eni izmed prelepih plaž in občudovala osupljive razglede. Čez Pilurski prelaz sem prispela do čudovitega mesta Berat, kjer sem imela srečo ujeti procesijo ob pravoslavni veliki noči in raziskati vse znamenitosti tega kraja.

Potem sem se vrnila proti tiranskemu letališču, kjer sem pustila avto, nato pa se z avtobusom odpravila še do glavnega mesta Tirane, kjer sem preživela eno noč in uživala v raziskovanju mesta.

Če imate priložnost obiskati Albanijo, vam toplo priporočam ta potovalni načrt. Vsaka postojanka prinaša edinstvene trenutke, ki bodo obogatili vaše potovanje in vam pokazali pravo lepoto te čarobne dežele.

Kaj vas je najbolj presenetilo, je bilo kaj takšnega, česar niste pričakovali?

Presenetilo me je vse. Že ob pristanku na letališču sem bila prijetno presenečena. Moderna arhitektura in brezhibna organizacija sta me takoj očarali. Država je urejena in čista, česar res nisem pričakovala. Še posebej pa sem bila ganjena nad gostoljubnostjo ljudi in njihovo pripravljenostjo pomagati, kar je dodatno pripomoglo k mojemu pozitivnemu dojemanju.

Najlepša in najslabša izkušnja?

Moj nedavni potovalni podvig je bil izjemna izkušnja v celoti; edina grenka nota je bila, da je bil prekratek. Kot solo popotnica sem se ves čas počutila varno in sprejeto, saj so mi domačini vedno z veseljem priskočili na pomoč.

Ste v Albanijo leteli? Kje ste rezervirali nočitve, avto, prevoze … Ali Albanci govorijo angleško? Je ugodno potovati po Albaniji?

Obisk v Albaniji je vključeval let iz Trevisa, rezervacije namestitev preko Bookinga in Airbnbja ter najem avtomobila preko Bookinga. Pri najemu avtomobila priporočam sklenitev zavarovanja na prevzemnem mestu, saj lokalni ponudniki najbolje razumejo potrebe in izzive tamkajšnjih cest. Albanci se večinoma sporazumevajo v angleščini in italijanščini, jezika, ki ju učijo že v osnovni šoli, kar olajšuje komunikacijo s turisti. Potovanje po Albaniji je relativno ekonomično v primerjavi z drugimi evropskimi destinacijami, z možnostjo namestitve že za 50 evrov na noč v bližini morja. Še posebej ugodna pa je Albanija izven glavne sezone.

Kaj ste jedli in kje? Je kaj, kar zares priporočate? Kakšne so cene?

Med potovanjem po Albaniji sem uživala v raznovrstni lokalni kulinariki. Poskusila sem tradicionalne jedi, kot so burek, različne vrste zelenjavnih jedi ter školjke ob obali. Posebej bi priporočala poskusiti domači kozji sir, ki ga ponujajo na številnih tržnicah (pa tudi del večine hotelskih zajtrkov je), ter raznovrstne morske jedi v restavracijah ob morju. Cene hrane so v Albaniji zelo dostopne. Na primer, burek lahko dobite že za nekaj evrov, obroki v restavracijah pa se gibljejo od 10 do 20 evrov na osebo, odvisno od izbire jedi in lokacije.

Potovali ste po mestih, vaseh, naravi, ustavili pa ste se tudi na plažah. Ima Albanija lepe plaže? Bi tam dopustovali tudi poleti?

Albanija ponuja izjemne plaže, ki si zaslužijo sloves evropskih Maldivov. Čeprav je bilo med mojim obiskom v začetku maja relativno malo obiskovalcev, je poleti, kot sem slišala od svojih sledilcev, na najbolj priljubljenih plažah večja gneča. Osebno sem navdušena nad bolj osamljenimi plažami, zato bi morda poleti raje izbrala manj obljudene kotičke. Vendar pa bi takšno okolje zagotovo ustrezalo mnogim Slovencem, ki cenijo živahne plaže.

Kakšni so plani za poletje? Vas čaka kakšen morski dopust ali kakšno potovanje?

V naslednjih dneh načrtujem kratek obisk Poljske, a večino poletja nameravam preživeti v Ljubljani. V tem času se mesto umiri in ponuja sprostitev – in takšen “vajb” mi izjemno ustreza. Vikende bom najverjetneje preživela pri družini na Primorskem in ob slovenski obali, večjih potovalnih podvigov pa za poletje nimam v načrtu. Jaz sem bolj popotnica zime.

Čudovito Andrejo Počkaj lahko na vseh njenih dogodivščinah spremljate TUKAJ

 

Foto: Andreja Počkaj

PREBERITE ŠE: 15 top nasvetov slovenske popotnice o potovanjih in življenju

15 top nasvetov slovenske popotnice o potovanjih in življenju

Andreja Počkaj je izkušena popotnica, ki se trenutno potepa po Ugandi! Samo v zadnjem letu smo jo na njenem Instagramu spremljali na potovanjih po Islandiji, Peruju, Boliviji, Irski, Maleziji … in povsod je potovala sama! Nenavadno? Za 2024 solo potovanje ne bi smelo biti tabu. Sploh, če upoštevamo nasvete, ki jih je Andreja delila iz prve roke.

1. Najpomembneje: ZAUPAJ SEBI in SVOJI POTI

“Nihče na svetu te ne pozna bolje kot se poznaš sam. In naj se sliši še tako ezoterično, je pomembno, da poslušaš svoje občutke. Ne delaj stvari, ki ti ne pašejo, sploh pa ne zaradi koga drugega. Ne hodi nekam, ker bi tja radi drugi, tebi pa ni do tega. Če ti ljudje okoli tebe niso ok, se odstrani. To je tvoje solo potovanje. Ne potuj potovanja nekoga drugega!”

2. Nihče ni tvoj prijatelj. Tvoji prijatelji so doma.

“Ja, lepo je spoznavati nove ljudi, ampak pazi, kaj komu poveš! Pa ne mislim samo lokalnega prebivalstva, mislim tudi na sopotnike, ki jih srečaš na poti. Solo popotniki si radi zaupamo in zgodi se, da kdaj kdo postane prijatelj. Ampak do takega prijateljstva je dolga pot. Uživaj z novimi znanci, ampak pazi na mero! (Sploh pri solo popotnicah je pomembno, da znamo jasno izraziti besedo NE!)”

3. Poslušaj svoje telo!

“No, priznam, tale mi ne gre vedno. Ravno v tem trenutku imam grozne žulje na nogah. Vsak od nas v resnici ve, koliko zmore. Ne sili v nevarnost, če veš, da ne bo šlo. Ne it na treking, če ti ni za hodit po gozdu in vlagi. Počivaj, ko moraš. Nič ni bolj pomembno od tvojega zdravja!”

4. Skleni zavarovanje

“Dobro turistično zavarovanje je obvezno, ko potuješ. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi in niti ni nujno, da v tvoji pristojnosti. Storitve zdravstvene oskrbe znajo biti zelo drage, zato ne tvegaj. Priporočam tudi dodatna zavarovanja za letalske prevoze, prtljago, dokumente… Jaz imam kar letno turistično zavarovanje.”

5. Redno se javljaj domačim

“Ni treba, da vsak trenutek svojega potovanja obeležite na družbenih omrežjih, kot to počnem jaz, je pa prav, da se javite sem in tja. Naj nekdo vedno ve, kje ste.”

6. Kupi si lokalno SIM kartico

“Da se izogneš nepotrebnim stroškom in lahko ostajaš v stiku. Zdaj so na voljo tudi e-Sim kartice. Meni sicer ne odgovarja, ampak mogoče pa pride prav komu, ki ni stalno na telefonu.”

7. Stiki v sili

“V telefon si dodaj hitre številke najpomembnejših ljudi. Če shraniš v telefon, so vidne tudi, ko menjaš sim kartice. Poskrbi tudi, da imaš letalske karte i podobne vstopnice vedno shranjene na več mestih oz. vedno dostopne od kjerkoli.”

8. Ne hodi okoli z večjimi količinami denarja

“Sedaj imamo na voljo kartice in plačevanje s telefonom in je lažje kot včasih, ampak moramo pa biti previdni, da kartic in telefonov ne dajemo nikomur v roke! Ne dovolimo, da kdo kartico fotografira ipd. Kar se da, rezervirajte in plačajte kar preko spleta. Jaz imam več kartic, denar si sama nakazujem iz ene na drugo, na telefonu pa imam aplikacijo Revolut. In NE POZABI: podatke o karticah deli še z nekom domačim.”

9. Preventiva je pomembna!

“Poskrbi za cepljenja, ki so na voljo. Uporabljaj kvaliteten repelent, sončno kremo z visokim SPF, s seboj imej potovalno lekarno, …”

10. Pojdi na organizirane ture

“Obkroži se z ljudmi, ki imajo podobne interese. Ni se ti treba družiti, ampak imel/a pa boš občutek varnosti.”

11. Priložnost dela tatu

“To na žalost velja doma in povsod drugod. Nekateri te bodo okradli zelo odkrito, z agresivno prodajo nečesa nad ceno. Tu smo ženske še posebej velike tarče. Tu res težko pomagaš, lahko si samo jezna. Potem pa so tukaj še zasede tatov. Ponavadi je to 4-6 ljudi, ki ne izgledajo nevarni. Vedno bodo pozorna in pomembne stvari stiskaj k sebi.”

12. Ponoči ne hodi okoli

“No, predvsem sam/a ne! Ne zaupajte lokalnim “frajerjem”, ne posegajte po substancah, ki lahko zameglijo vaš razum, in svoje solo potovanje osredotočite predvsem na varne dnevne izkušnje.”

13. Brez panike!

“Jaz sem že večkrat zamudila avtobus, let, izgubila potni list, se poškodovala, močno zbolela, … To je vse del potovanj. Vedno obstaja rešitev, vse se lahko popravi in uredi. Brez panike. To je del potovanj. Z izkušnjami postaja lažje.”

14. Glej, kaj ješ

“Ne bom lagala, slej ko prej se boš zastrupil/a s hrano. Tako je. Na različnih koncih sveta imamo ljudje različne želodce. Ni lahko, ko moraš sam čez to in preživeti par dni v postelji, ampak je pa to izkušnja, da si naslednjič bolj pozoren/a. In pa voda s pipe. Ne, tudi, če pravijo, da lahko, raje ne.”

15. Uživaj!

“Zelo verjetno je še kaj, kar sem pozabila. Pomembno je, da veš, da je solo potovanje popolnoma drugačno od potovanj, ki si jih deliš. Vsako solo potovanje je nov korak k spoznavanju sebe. Morda ti bo super, morda se boš sam/a sebe ustrašil/a. Vse je ok, vse je normalno. Predlagam, da najprej začneš s kakšnimi krajšimi izleti po Evropi, nato pa nadaljuješ z daljšimi. Najprej v bolj turističnih državah, potem pa naprej. In predvsem: Uživaj!”

 

Andrejo spremljajte na njenem Instagram profilu.
Prepričani smo, da boste od nje izvedeli še veliko koristnih informacij!

Foto: Andreja Počkaj, Instagram

PREBERITE ŠE: “Stanovanje v Ljubljani sva brezplačno zamenjala za vilo z bazenom v Provansi!” #INTERVJU

“Živela sem v jami in jedla hrano iz smetnjaka. In bilo je sanjsko!” – Katja Kozlevčar, digitalna nomadka #INTERVJU

Katja. Težko je napisati kratek uvod v ta intervju. Katjo sem zasledila na Instagramu in ji postavila nekaj splošnih vprašanj, ki jih ponavadi postavljamo popotnikom. Z vsakim njenim odgovorom pa se mi je porajalo vedno več podvprašanj. Katja Kozlevčar je solo popotnica in digitalna nomadka, ki že od januarja 2021 nima svojega doma. Med drugim je živela v jami in si hrano priskrbela kar iz smetnjakov trgovin in restavracij. In to ocenila kot sanjsko! Pogovarjali bi se lahko ure in ure in ure. Na moja vprašanja je odgovarjala iz Kolumbije, ki je njena že 46. obiskana država.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Težko se opišem na kratko, ker se mi poraja vprašaje: »Kaj me pravzaprav definira?«. Trenutno se najbolj poistovetim s širokim nazivom digitalna nomadka, sicer pa sem novinarka, urednica, kreativna direktorica in karierna mentorica, zelo senzibilna in čustvena oseba, ki se že 15 let bori z anksioznostjo in depresijo, ljubiteljska didžejka, skorajšnja vojakinja in še bi lahko naštevala. Na splošno sem človek, ki se trudi živeti brez obžalovanj. Katja Kozlevčar.

Na svojem IG profilu imate tik ob imenu zapisano Digitalni nomad. Kako izgleda vaše življenje?

Vsakih nekaj mesecev povsem drugače – odvisno od tega ali potujem ali sem nekje bolj stalno nastanjena, od tega ali sem v mestu ali na deželi, ali sem na toplem ali hladnem. Sem človek poletja, saj sonce zelo blagodejno učinkuje na moje počutje in mentalno zdravje, tako da se trudim, da sem čim več v toplih krajih. To potem diktira, kako izgleda moj vsakdan – težim k temu, da čim več časa preživim zunaj, v naravi, s pozitivnimi ljudmi, pa kjerkoli že na svetu to je.

Lahko bolj natančno opišete digitalno nomadstvo? Kako to v praksi izgleda?

Digitalno nomadstvo ni isto kot klasični turizem. Prva razlika je že ta, da vsak mesec prejmem plačo, ni mi potrebno varčevati dve leti, da grem na 3-mesečno potovanje. Na poti delam. Potujem lahko ves čas, če si le izberem destinacijo, kjer so stroški življenja manjši kot moj prihodek in v tem je cel trik! Če na neki destinaciji ostaneš dlje, potem je odgovor za zmanjšanje stroškov co-living ali daljši najemi stanovanj, sicer pa so danes tudi hostli že zelo naklonjeni digitalnim nomadom.

Kaj pa hrana, kje jeste?

Kar se tiče prehranjevanja, je zelo odvisno od destinacije – hrana v kolumbijskih restavracijah je na primer tako ugodna, da se ti skoraj ne splača kuhati, v Španiji pa sem raje prijela za kuhalnico. Trik je tudi v tem, da si skromen, da živiš, kot živijo lokalni prebivalci, da podpiraš njihovo delo in trud, hkrati pa si spoštljiv do njihove kulture in ne posegaš vanjo; da si prilagodljiv, strpen in odgovoren (do dela, ljudi, okolja in samega sebe); da si vzameš tudi čas zase, se poslušaš in si vzameš pavzo, ko jo potrebuješ.

Kako najdete ravnovesje med delom na poti in uživanjem/raziskovanjem? Je kdaj težko?

Težko je lahko takrat, ko prispeš v nov kraj, dela pa je veliko, saj si radoveden. Ampak, če si znaš dobro organizirati delo in logistične premike, potem ni nikoli težko. Meni je veliko težje celo zimo preživeti za štirimi stenami, se ločiti od računalnika ko je zunaj že trda tema in ko se ti res ne ljubi nikamor več – zame je to recept za depresijo, tako da sem neizmerno hvaležna, da lahko delam kjerkoli na svetu in da me nove lokacije v bistvu še bolj motivirajo za delo, kot če sem doma.

Kaj naredite, če na poti nimate dostopa do interneta?

To se zgodi zelo zelo redko, saj delo in potovanje načrtujem tako, da imam zagotovo na voljo internet takrat ko ga potrebujem. Zgodilo se mi je že na primer, da sem potovala po Laosu in je bila internetna povezava res slaba. Delo je še vedno na prvem mestu, saj mi le to omogoča, da sploh lahko potujem, zato sem se kljub temu, da me je država povsem navdušila in bi si tam želela ostati vsaj kak mesec, odločila, da jo po nekaj dneh zapustim.

Koliko dni na leto ste na poti? Se vam finančno izide brez problema? Se da? Kje spite, jeste? Katere so nekatere pasti ali pa morda triki?

Odvisno od tega, kaj definiramo kot `na poti`… Svojega doma ali stanovanja nimam od januarja 2021. Vmes sem veliko časa preživela v Londonu, sicer pa bi rekla da sem bila v zadnjem letu na poti vsaj polovico leta. Veliko ljudi zmotno misli, da za potovanje potrebuješ veliko denarja, pa to niti slučajno ni res. Sama sem pred 10 leti potovala tako, da sem kot fotografinja delala na ladijski križarki, potem sem sredi pandemije morala zaradi nezmožnosti plačevanja najemnine zapustiti svoje stanovanje, zato sem se odločila za prostovoljstvo na Tenerifu, kjer sem živela v jami in se prehranjevala po principu freeganstva, danes v Kolumbiji potujem ceneje, kot sem živela v Londonu ali celo v Ljubljani. Vse se da, če se hoče in vse so samo prioritete. Od tu tudi izhaja potem vse ostalo – kje spiš, kje se prehranjuješ, ali se udejstvuješ aktivnosti ali ne.

Oprostite, kje ste živeli? V jami!?

Sredi pandemije se mi je prihodek drastično zmanjšal in ker nisem bila več zmožna plačevati najemnine stanovanja v Ljubljani, sem bila postavljena pred odločitev: ali se preselim nazaj domov k staršem ali pa se podam na novo avanturo. Izbrala sem slednje in sicer sem se odločila za prostovoljstvo prek platforme WorkAway, kjer je običajno poskrbljeno za prenočišče in prehrano, kar je predstavljalo popolno rešitev za mojo situacijo. Imela sem ogromno sreče, da sem dobila mesto nove YouTuberke v zavetišču za konje in ostale živali na Tenerifu (@tenerifehorserescue), srečo zato, ker dobijo tudi po 100 prošenj za prostovoljstvo na dan.

Toliko prošenj za življenje v jami? Je bilo, kot ste si zamislili?

Posebnost tega zavetišča je, da vsi prostovoljci živijo zelo skromno, v improviziranih bivališčih, kot so kamperji, lesene ute, hišice iz blata in čisto prave jame, prehranjujejo pa se zgolj z zavrženo in donirano hrano, torej po principu freeganstva. Prednost tega Kanarskega otoka je namreč v tem, da je vreme na jugu zelo suho, tla pa porozna, kar omogoča življenje na prostem in pa zelo enostavno kopanje in izgradnjo jam, zato je na otoku kar nekaj skupnosti, ki živijo na ta način – zelo hipijevsko pravzaprav. Čeprav so me predhodno opozorili, me nič ni moglo pripraviti na to, da sem prav zares 3 mesece živela v luknji izkopani sredi hriba, brez elektrike, ogrevanja, vode, interneta, stranišča – povsem na divje. A pravzaprav je bilo to eno najbolj udobnih bivališč, v jami sem imela posteljo, preprogo, omarico za oblačila, veliko ogledalo, stol in nočno omarico. Obkrožena sem bila z naravo in za jamo je bil pogled na ocean, prav sanjsko torej! Vse ostale dobrine so bile na voljo v zavetišču, ki je bilo oddaljeno le minuto hoje, a tudi tam je bilo vse zelo rustikalno, saj so prostovoljci celotno zavetišče zgradili s pomočjo zavrženih materialov (recycling in upcycling) ali materialov, ki so jih našli v naravi.

Kaj je to “freeganstvo”?

Ker se celotno zavetišče financira na podlagi donacij in ker so na prvem mestu živali (mislim, da jih je sedaj že čez 400), smo se vsi prehranjevali po principu freeganstva, torej zavrženo hrano smo pobirali iz smetnjakov trgovin, kasneje pa smo se dogovorili z nekaterimi bližnjimi kmeti in celo z lokalno pekarno, da so nam odstopili svoje presežke in zavržke. Priznam, sprva me je šokiralo, da jem hrano iz smetnjaka, a ko vidiš koliko dobre hrane se vsakodnevno zavrže – res smo jedli dobro, raznoliko in zdravo! Na ta način živijo tudi ostale “jamske” skupnosti na otoku, za življenje torej praktično ne potrebujejo denarja, saj ne plačujejo ne hrane, ne bivališča. To je za vedno spremenilo moj pogled na lasten življenjski slog ter možnosti, ki obstajajo.

Ali kdaj pogrešate ustaljen urnik?

Čedalje bolj! S starostjo opažam, da mi rutina vse več pomeni, še posebej moji jutranji in večerni rituali, kot sta meditacija in pisanje dnevnika. Trenutno sem ravno na začetku dolgega potovanja, ko je vse novo in intenzivno, zato sem ti dve dejavnosti povsem opustila, a sem si obljubila, da ju že čez nekaj dni spet začnem, ko uradno po 2-tedenskem dopustu ponovno začenjam tudi delo na daljavo. Potrebno je najti pravo ravnotežje med popotniško izkušnjo in rutino – verjamem, da mi bo že kmalu spet lažje.

Kje vse ste se že potepali?

V bistvu sem začela potovati precej pozno, v zgodnjih dvajsetih nisem šla dlje od Evropskih prestolnic, takrat se je svet zdel še tako nedosegljiv, zato tudi nisem prepotovala polovice sveta kot nekateri moji so-popotniki. A kljub temu imam obljukanih kar nekaj zame sanjskih destinacij: s križarko sem preplula večino Karibskega morja in cel Baltik, navdušili so me Ferski otoki, živela sem v Parizu, Londonu in na Tenerifu, Vietnam je bila 15-letna želja, čudovita sta Kambodža in Mynanmar, zagotovo se vrnem v že omenjeni Laos, obožujem Poljsko, Kanarski otoki so tako raznoliki in fantastični vse leto, Maroko je poln inspiracije in zagotovo najbolj eksotičen je bil Irak. Če se ne motim, je Kolumbija moja 46. država.

Povsod potujete sami. Kako to?

Osebno raje potujem sama, kot v družbi, ker na ta način kraje in ljudi doživim na čisto drugačen način. Prisiljen si namreč sam poskrbeti za vse, na nikogar se ne moreš opreti, razen na popolne tujce, ki jih srečuješ na poti in zato so interakcije bolj pogoste, hitreje spoznaš ljudi in skleneš nova poznanstva. Doma imam vedno občutek, da sem bolj introvertirana, solo potovanja pa me prisilijo, da se odprem in vsakodnevno navezujem stike. Ravno včeraj sem med pohajkovanjem po vasi srečala nekega nemškega popotnika, samo bežen komentar je bil kriv, da sva se potem zaklepetala za kar nekaj ur. Izmenjala sva si številne izkušnje in zgodbe, res je bil zanimiv sogovornik in zavzet poslušalec. Ko potuješ z nekom, je teh spontanih interakcij veliko manj, saj imaš sogovornika že ob sebi, meni pa so ravno ta nenavadna nova poznanstva čar potovanj, še posebej ko imam priložnosti brskati po glavah lokalnih prebivalcev. Po drugi strani pa solo potovanja pomenijo, da veliko stvari doživiš sam, nimaš jih s kom deliti, kar kdaj ustvari tudi občutke osamljenosti. Doma te težko razumejo, skozi kaj vse greš, hitro se lahko počutiš kot totalen “outsider”. Te stvari potem predeluješ sam ali pa jih deliš z drugimi popotniki, ki te bolj razumejo. Odličen pripomoček za to je lahko pisanje dnevnika, sama misli in izkušnje delim na Instagramu in po novem tudi na YouTube kanalu. Zame so solo potovanja zelo pogosto tudi čas, ko pridem do kakšnih globokih spoznanj, ko se naučim kaj novega o sebi in o svetu, ko predelam kakšne mentalne prepreke in na splošno je to obdobje, ko se počutim najbolj jaz – najbolj srečno in zadovoljno, čeprav povsem izven cone udobja.

Se počutite varno, ko potujete sami?

Na žalost ženskam solo popotnicam ni vedno lahko, še posebej v določenih delih sveta, kjer je patriarhat zelo močen. Moje edine slabe izkušnje izhajajo prav iz takih krajev, kjer sem bila deležna neželene moške pozornosti. V takšnih neprijetnih situacijah je res pomembno, da poslušaš svoj šesti čut in se ne podajaš v nekaj, kar že od daleč smrdi! In nič zato, če pri tem užališ kak moški ego, tvoja varnost in dobro počutje sta na prvem mestu. To so moje izkušnje, verjamem pa, da na moške solo popotnike prežijo druge nevarnosti – vedno se je pred potjo dobro pozanimati o pasteh, da se jih lahko potem preprosto ogneš.

Katero potovanje vas je najbolj navdušilo? In katero najmanj?

Vsako me na svoj način – vedno se počutim, kot razposajen majhen otrok, ko odkrivam nove kraje in spoznavam nove ljudi ter kulture. Težko je izbirati, a najbolj izven cone udobja je bilo gotovo potovanje po jugovzhodni Turčiji in Iraku sredi zelo striktnih pandemijskih ukrepov decembra 2020. Potovala sem sama in to po krajih za katere naša vlada odsvetuje vsakršen obisk. Izkušnja je bila res posebna, prvič, ker tja že tako ali tako ne pride veliko turistov, drugič, ker sem ženska in ker sem potovala sema ter tretjič, ker je bila pandemija – to je pomenilo, da sem bila v večini krajev edina turistka in zato prava atrakcija. Kraji pa so resnično lepi, zgodovina sega v začetke naše civilizacije in ljudje so neverjetno gostoljubni. Popotnikom, ki si želijo izkusiti nekaj izven utrjene turistične poti, toplo svetujem obisk mest Mardin, Gaziantep, Diyarbakir in Harran. Seveda se je potrebno prej pri
zanesljivih virih pozanimati glede varnosti, saj gre za politično nestabilne kraje. Zelo me je navdušila tudi Mallorca, za katero sem imela povsem napačno predstavo in kjer sem nepričakovano preživela več kot mesec dni. Ni ga potovanja, ki bi ga lahko izpostavila, da me ni navdušilo – morda nekajdnevni obisk Madrida? Mislim, da ima vsaka destinacija nekaj svojega, nekaj kar lahko občuduješ, le oči in glavo moraš imeti odprto.

Ste zelo kreativna oseba, polna energije. Od kod črpate navdih?

Hahah, trenutno mi zelo primanjkuje energije, za mano je nekaj zelo intenzivnih dni potovanja, ki so bolj kot na potovanje spominjali na filme Indiane Jonesa! Sicer pa navdih črpam od ljudi – tako tistih mojih bližnjih najdražjih, ki me znajo potolažiti, kot od popolnih neznancev, ki hitijo mimo mene z nasmehom in pozdravom. Ljudje so res večen vir inspiracije – tako različni, a tako smo si podobni povsod po svetu. Obožujem dni, ko si lahko vzamem čas, posedim ob hladnem pivu in ure opazujem ljudi. Pa naj bo to v Ljubljani ali najbolj zakotni vasici Andskega gorovja.

Fotografije s potovanj nesebično delite na svojem Instagram profilu. Trenutno z vami spremljamo potovanje po Kolumbiji. Kolumbija velja za precej nevarno državo. Kakšno izkušnjo imate vi? Verjetno ni prav veliko turistov? Kakšno je potovanje po Kolumbiji?

Kolumbija si niti slučajno ne zasluži slovesa, ki ji ga pripisujejo narko nadaljevanke, kar si Kolumbijci močno prizadevajo spremeniti. Gre za zelo travmatično in nasilno zgodovino, ne samo zaradi kartelov, temveč celotne politične situacije, a v praksi je danes Kolumbija tako nevarna, kot je nevaren Pariz, kjer so me edinokrat poskusili oropati. Po dveh tednih v tej slikoviti in živahni državi lahko rečem, da se tu počutim varneje, kot marsikje drugje po Evropi. Ljudje izven velikih mest so srčni, prijazni in gostoljubni, vsakdo te pozdravi na ulici. Turistov je ogromno, tako domačih (Kolumbijci veliko potujejo po lastni državi), kot tujih, predvsem backpackerjev, pohodnikov in drugih športnikov – Kolumbija je zaradi Andskega gorovja in Karibske obale res sanjska destinacija za ljubitelje športnih aktivnosti. Sicer pa je potovanje po državi ravno zaradi geografske razgibanosti samosvoja dogodivščina. Moj zadnji premik je za 220km potreboval 9 ur, od tega jih je bilo 5 z chiva busom na gozdni cesti čez 2800m visok prelaz – na eni strani prepad na drugi pa stena – nepozabno doživetje zagotovljeno!

Kam greste po Kolumbiji? Že planirate naslednjo destinacijo ali se vračate v Slovenijo?

Sem šele na začetku odkrivanja Kolumbije, tu sem vsega skupaj 2 tedna, za potovanje načrtujem 3 mesece. Obiskala sem Bogoto, puščavo Tatacoa, Salento, trenutno sem v Jardinu – moja pot gre torej od glavnega mesta južno in potem po zahodu navzgor na sever. Ogromno je še lokacij, ki bi jih rada obiskala, a ker začenjam z delom, se bo potovanje nekoliko umirilo, v posameznih krajih bom preživela dlje kot večina popotnikov. Trenutno izbiram kraje, ki so obkroženi z naravo in teh v Kolumbiji res ne primanjkuje. Vleče me tudi na križarjenje po otokih San Blas do Paname, v Gvatemalo, El Salvador, Bolivijo, Čile in Peru, če bo politična situacija tam stabilna. Že zdaj vidim, da bom težko zapustila ta del sveta, tako da mogoče še kaj podaljšam. Sicer pa po Kolumbiji načrtujem povratek v Slovenijo in nakup zidanice na dolenjskem, ki bi jo spremenila v mini dom.

Spoznate na poti veliko ljudi, ki živijo podobno življenje? Ste na poti sklenili kakšna prijateljstva?

Na poti spoznam res zelo različne ljudi. Nekateri so prvič izven svoje države, drugi so na poti že celih 7 let. Prav to je čar potovanj, toliko različnih ljudi prekriža tvojo pot in od vsakogar se lahko nekaj naučiš ali pa mu ti nekaj daš. Večino teh ne boš srečal nikoli več a za tisti dan, tisto uro, včasih tudi samo kratek klepet, se ti zdi, da imaš prijatelja, še posebej, ko so tvoji tako zelo daleč. Popotniki imamo nekaj skupnega in se razumemo na drugačen način, povezani smo, kot so z edinstveno izkušnjo na primer povezani vojaki. Včasih težko komu doma razložiš občutke, ki jih doživljaš, brez besed pa jih razume povsem naključen popotnik. So pa seveda tudi takšni, s katerimi so bile dogodivščine tako intenzivne, da smo prijatelji še danes in če se le znajdemo na isti geografski širini, se tudi dobimo – ta snidenja so res lepa!

Kje se vidite čez 5 let?

Srečno, zadovoljno in obkroženo z ljubeznivimi ljudmi, lokacija sploh ni pomembna.

Hitrih 5:

Najljubše mesto: Uskovnica na Pokljuki
Najljubše prevozno sredstvo: Tuk-tuk
Najljubša jed: polnjene paprike moje mami
Najlepši jezik: portugalščina (ne razumem drugega kot obrigado)
Nepogrešljiv pripomoček na poti: telefon, ker je vse v enem: fotoaparat, računalnik, telefon,
zemljevid, koledar in vse ostalo

Katjo Kozlevčar spremljajte na njenem kanalu You tube in
na njenem Instagram profilu. 

 

Foto: Katja Kozlevčar

PREBERITE ŠE: “Življenje je prekratko, da bi hodila v službo, ki naju ne veseli.” – Gremo jest #INTERVJU

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.