Moja tokratna sogovornica je Aida Kljunić, stevardesa, ki trenutno živi v Dohi, saj dela za katarsko letalsko družbo Qatar Airways. Zaupala mi je, da dan brez izjeme začne tako, da pogleda na koledar in preveri, če časovni pas ustreza zemljepisnim širinam, kjer se trenutno nahaja.

Aida je stevardesa, zato je pakiranje in razpakiravanje kovčkov del njene skoraj vsakodnevne rutine. Letališča so njen prvi dom, drugi so hoteli vsepovsod po svetu in njen tretji, bolj uraden dom je trenutno Doha. Del njenega vsakdana je tudi iskanje informacij po spletu o tem, za katere dežele potrebuje vizo in kaj lahko počne v tistem kraju, kamor bo trenutno letela. Aida namreč vsak prost trenutek v tujih deželah izkoristi za raziskovanje drugih kultur. Kakšen je torej življenjski slog stevardese ene najbolj priznanih letalskih družb na svetu? Preverite v tokratnem Vandraj intervjuju.

Kje smo vas ujeli tokrat?

Trenutno sem v – kar se mene tiče – najboljšem kulinaričnem raju na Zemlji. V Vietnamu!

Vrniva se na začetek, do razloga, zakaj vas bomo danes srečali v Vietnamu, že drug teden pa na drugem koncu sveta. Kako ste postali stevardesa za Qatar Airways, eno najboljših letalskih družb na svetu?

Spontano in predvsem nenačrtovano. Zveni dokaj klišejsko, ampak dejansko se je to zgodilo tako, da sem videla oglas, se prijavila, dobila službo in spakirala kovčke. Kaj točno delo stevardese zajema – razen potovanj – nisem imela popolnoma nobene predstave. Sem vedela, kam se selim? Nekam na Bližnji vzhod, blizu Dubaja (smeh).

Kako dolgo kot stevardesa delate pri njih in koliko letov je za vami?

Tu sem približno dve leti in pol, v tem času pa se mi je nabralo 371 letov, malo več kot 1800 ur v zraku, kar je enako 2 mesecem neprestanega bivanja na letalu. Število kilometrov, ki sem jih v službenem času prepotovala, je enako skoraj štirim potovanjem od Zemlje do Lune. A Sonce je še daleč, skoraj nedosegljivo – vsaj za nas, ki smo v aviaciji začasno.

Kam vse ste že leteli? Imate najpogostejše linije ali so te izbrane naključno? 

Načeloma so leti naključno izbrani, tako, da dejansko lahko letiš na vse konce sveta, ki jih družba pokriva. Imaš pa možnost izbire do največ 10 destinacij, kjer bi želel leteti. Potem pa odvisno od sreče, saj je v ozadju programski sistem z algoritmi, ki sestavlja urnike in nato še človeški faktor, ki ta urnik dokončno pregleda in dokončno sestavi. Moj mesečni urnik v 85-90 odstotkih predstavlja Azija, skoraj vedno en let v Združene države Amerike in mogoče kakšen let v Afriko in Evropo. Obiskala sem 73 držav, moj najpogostejši služben let pa je v Colombo, glavno mesto Šrilanke. Tja sem potovala kar 24-krat.

Koliko prej izveste, katera bo vaša naslednja destinacija?

Urnik za naslednji mesec dobimo sedem dni pred zaključkom tekočega meseca.

Kako je torej videti običajen dan v službi stevardese? Koliko časa imate v kraju, kamor priletite? Si ga uspete ogledati ali ta čas porabite za spanec?

Na delo se začnem pripravljati kakšnih 45 minut preden nas službeni avtobus pobere pred stanovanjem, kjer bivamo in nas odpelje na naš službeni terminal. Tam se “štempljamo”, oddamo prtljago in imamo nekje pol ure brifiranja pred samim letom. Navodila zajemajo splošne informacije o letu. Koliko potnikov je na letalu, koliko otrok, potnikov s posebnimi potrebami, kakšna je dolžina leta … Sledi predstavitev sodelavcev, saj vedno letiš z novo posadko in ostali podatki, ki so potrebni, da je let uspešno opravljen.

Po končanemu briefingu se začnejo priprave na vkrcanje, ki se začne eno uro pred samim odhodom in nato sam let. Po letu sledi vožnja do hotela – v primeru, da imaš layover – sicer pa vožnja nazaj v Doho. Layoverji, torej postanki so v povprečju dolgi 24 ur. Včasih imaš lahko srečo in dobiš še prost dan ali dva, ampak to je bolj izjema, kot pravilo. Načeloma imaš čas, da si ogledaš glavne znamenitosti. Odvisno od posameznika, kako si zastavi preživeti dan, kolikokrat je že bil v tem mestu, kako utrujen je, kako daleč od mesta je hotel in še kup drugih dejavnikov, ki vplivajo na to, kako izkoristiš postanek.

Kateri kraji, ki ste jih obiskali, so se vam najbolj zapisali v spomin? S čim?

Navdušujejo me dokaj neturistične, mogoče malo manj priljubljene destinacije. Države tretjega sveta, ki imajo ogromno za ponuditi v smislu zgodovine, kulture, kulinarike, konec koncev tudi drugačnega načina življenja. Stvari, ki so drugačne, pa ti dajo misliti. Stvari, ki dajo misliti, širijo obzorja, rušijo meje in te spreminjajo.

Države, ki so mi ljube, so Iran, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Nepal, Indija, Mjanmar. V kratkem nameravam obiskati Pakistan in med poletjem Kirgizistan. Ostaja še veliko držav na “stan”, ki so že nekaj časa na mojem seznamu krajev, ki jih želim obiskati.

In kam se ne bi vračali?

Bangladeš in ZDA.

Kaj si stevardese želijo, da bi potniki pogosteje počeli in kaj, kar radi počnejo, vam gre na živce?

Predvsem si želimo uvidevnosti. V smislu, da se mora potnik zavedati, da se nahajamo nekaj tisoč metrov v zraku in da ravno zaradi tega obstajajo določene omejitve.

Na eni od fotografij ste na Poljskem na večerji s potnico, ki vas je izsledila na Facebooku, da se vam zahvali. Nam zaupate to zgodbo? 

Pred dobrim letom sem delala na letu iz Nepala v Doho, kjer sem se očitno potnici tako vtisnila v spomin, da me je preko Facebook skupine, namenjene samo zaposlenim v aviaciji, iskala, da se mi osebno zahvali. Obljubila sem ji, da jo obiščem ob prvi priložnosti, ko bom letela na Poljsko. Obljubo sem držala. Tako sva se v Varšavi dobili na prijetnem klepetu ob večerji.

Živite torej v Dohi. Kakšno je življenje v glavnem mestu arabske države, kot je Katar?

Zelo mirno, varno in brez nekega mestnega vrveža, kar mi je všeč. V Dohi sem v povprečju največ 10 dni na mesec. Res pa je, da vsakič, ko sem na tleh več kot tri dni zaporedoma, sem izven Dohe, saj ta čas izkoristim za potovanja. V bistvu sem vsepovsod več, kot sem v Dohi.

Imate kaj stika z lokalci? Kako bi jih opisali?

Načeloma stika z lokalci nimam, tako, da bi težko podala relavantno in konkretno mnenje. Ko smo v Dohi, se večinoma družimo s sodelavci, ki so prav tako izseljenci iz drugih držav. Takšnih nas je bistveno več kot lokalcev, kar je tudi razlog, zakaj imamo tako malo stikov z njimi.

Česa med obiskom Dohe ne smemo zamuditi?

Souq Waqif, Islamic Museum in če čas dopušča še izlet v puščavo.

Pravite, da ste v tem svetu bolj začasno, saj ste po stroki ekonomistka. To torej pomeni, da boste kariero čez čas gradili nazaj v Sloveniji?

Načeloma sem od doma šla z idejo, da grem na daljši začasni layover. Te ideje se še vedno držim.

Kako vzdržujete stike z družino in prijatelji iz domovine?

Velik del mojih prijateljev, tudi ožjih, živi v tujini. In glede na to, da vsak dan potujem, imam včasih srečo, da se vidimo več, kot bi se doma v Sloveniji. Zahvala gre tudi tehnologiji, ki v teh primerih krepi vezi, saj se je mogoče posneti in videti preko raznih aplikacij. Kljub tehnologiji pa vseeno šteje fizični stik, tako, da se zaradi družine in domotožja potrudim priti v domovino na vsake 3 do 4 mesece.

Si predstavljate takšno življenje brez pomoči tehnologije?

Nikakor!

So kakšne mobilne aplikacije, brez katerih si ne predstavljate potovanj?

Google maps, kjer ni pokritosti le-tega, pa Maps.me. Obe aplikaciji imata možnost brez podatkovne uporabe. Uporabljam še Guides od Lonely Planeta, Culture trip, Pinterest in YouTube za iskanje idej, kaj točno nekje početi, jesti in videti. Za prevoz pa uporabljam Uber in Grab v Aziji, ker ni potrebno barantati za ceno vožnje.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Potovanja so veliko več, kot le bivanje v hotelih in uživanje iste hrane, kot jo jemo doma. Če želimo doživeti državo in kulturo v vseh njenih barvnih paletah in presežkih, moramo čas preživeti z lokalnimi ljudmi, jesti lokalno hrano in bivati tudi v manj turističnih predelih države ali mesta.

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Nemogoče se je omejiti le na tri jedi. Hrana je bistvo življenja (smeh)! Obožujem na splošno azijsko kulinariko, najbrž se razlog skriva v tem, da večino svojega časa preživim v Aziji.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Oropali so me. In sicer prav v Saigonu v Vietnamu, kjer se trenutno nahajam. Mimoidoči motorist mi je telefon – medtem ko sem ga uporabljala – kar iztrgal iz rok. Bodite pozorni, lahko se zgodi kjerkoli.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o popotnikih?

Ena mojih zmot je bila, da večina potnikov, ki so na letalu, odhaja nekam počitnikovat. Kar je daleč od resnice. Veliko potnikov gre dejansko domov, obiskati družino, ker so šli za boljšim življenjem. Nekateri domov odhajajo po 10, 20 letih, prvič staršem pokazati vnuke, nekateri gredo v tujino po zdravila, spet tretji opravljati prostovoljno delo …

Pa zmote o stevardesah?

Ni vse zlato, kar se sveti, kar že stari slovenski pregovor pravi. Tako tudi življenje stevardes in pilotov ni res tako bajno, kot si ga večina ljudi predstavlja. Kljub temu pa mislim, če ostaneš v aviaciji kratek čas, imaš to možnost, da okusiš ta glamur in navidezni blišč, ki je na začetku kar prijeten, potem pa z leti izgublja na sijaju. Vsaj kar se tiče izvenevropskih letalskih družb, ker so pogoji dela in način življenja malce drugačni.

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja?

Potovanja te spreminjajo. Pustijo sledi in spomine ter vsakič se vrneš drugačen, kot si šel. Mogoče mimobežen nasmeh, prijaznost, neznančeva roka, ki ti v stiski pomaga ali pa mogoče čisto nekaj tretjega, kar ostane za vekomaj s teboj. Nenazadnje pa se mi zdi, da več dežel kot obiščem in doživim, bolj se zavedam, kako ogromen je svet in kako majhni smo mi. Ter koliko je še neprehojenih poti, ter koliko je še tega, kar ne vem.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Domovina ima “tisto nekaj”, kar je težko opisljivo vsaj z eno povedjo, tako kot večina pomembnih samostalnikov, kot so družina, ljubezen, prijateljstvo.

HITRIH 6

Najljubša država: še v iskanju

Najljubše mesto: Ljubljana

Najljubša plaža: Anse source d’argent, Sejšeli

Najljubša kulinarika: azijska

Naljubši način transporta: vlak

Najljubši jezik: nizozemščina

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Misli stevardes, ki sta leteli z Adria Airways: Zlomili so nam krila

VANDRAJ lahko sledite tudi na Facebooku.