stevardesa
Slovenki Evi se je uresničila srednješolska želja, ko je postala stevardesa
Eva Flerin je Domžalčanka, ki že eno leto živi v Dubaju in opravlja svoj sanjski poklic. Eva je namreč stevardesa za Emirates Airlines.
Sanjska služba: Letalska družba Emirates te dni okrepitve išče v Sloveniji
Radi potujete? Iščete službo? Letalska družba Emirates zaposluje!
Stevardesa iz Slovenije, ki živi v Katarju in raziskuje ves svet
Moja tokratna sogovornica je Aida Kljunić, stevardesa, ki trenutno živi v Dohi, saj dela za katarsko letalsko družbo Qatar Airways. Zaupala mi je, da dan brez izjeme začne tako, da pogleda na koledar in preveri, če časovni pas ustreza zemljepisnim širinam, kjer se trenutno nahaja.
Aida je stevardesa, zato je pakiranje in razpakiravanje kovčkov del njene skoraj vsakodnevne rutine. Letališča so njen prvi dom, drugi so hoteli vsepovsod po svetu in njen tretji, bolj uraden dom je trenutno Doha. Del njenega vsakdana je tudi iskanje informacij po spletu o tem, za katere dežele potrebuje vizo in kaj lahko počne v tistem kraju, kamor bo trenutno letela. Aida namreč vsak prost trenutek v tujih deželah izkoristi za raziskovanje drugih kultur. Kakšen je torej življenjski slog stevardese ene najbolj priznanih letalskih družb na svetu? Preverite v tokratnem Vandraj intervjuju.
Kje smo vas ujeli tokrat?
Trenutno sem v – kar se mene tiče – najboljšem kulinaričnem raju na Zemlji. V Vietnamu!
Vrniva se na začetek, do razloga, zakaj vas bomo danes srečali v Vietnamu, že drug teden pa na drugem koncu sveta. Kako ste postali stevardesa za Qatar Airways, eno najboljših letalskih družb na svetu?
Spontano in predvsem nenačrtovano. Zveni dokaj klišejsko, ampak dejansko se je to zgodilo tako, da sem videla oglas, se prijavila, dobila službo in spakirala kovčke. Kaj točno delo stevardese zajema – razen potovanj – nisem imela popolnoma nobene predstave. Sem vedela, kam se selim? Nekam na Bližnji vzhod, blizu Dubaja (smeh).
Kako dolgo kot stevardesa delate pri njih in koliko letov je za vami?
Tu sem približno dve leti in pol, v tem času pa se mi je nabralo 371 letov, malo več kot 1800 ur v zraku, kar je enako 2 mesecem neprestanega bivanja na letalu. Število kilometrov, ki sem jih v službenem času prepotovala, je enako skoraj štirim potovanjem od Zemlje do Lune. A Sonce je še daleč, skoraj nedosegljivo – vsaj za nas, ki smo v aviaciji začasno.
Nova Zelandija, april 2019, Hobbiton Movie Set.
Kam vse ste že leteli? Imate najpogostejše linije ali so te izbrane naključno?
Načeloma so leti naključno izbrani, tako, da dejansko lahko letiš na vse konce sveta, ki jih družba pokriva. Imaš pa možnost izbire do največ 10 destinacij, kjer bi želel leteti. Potem pa odvisno od sreče, saj je v ozadju programski sistem z algoritmi, ki sestavlja urnike in nato še človeški faktor, ki ta urnik dokončno pregleda in dokončno sestavi. Moj mesečni urnik v 85-90 odstotkih predstavlja Azija, skoraj vedno en let v Združene države Amerike in mogoče kakšen let v Afriko in Evropo. Obiskala sem 73 držav, moj najpogostejši služben let pa je v Colombo, glavno mesto Šrilanke. Tja sem potovala kar 24-krat.
Kalifornija, januar 2019
Koliko prej izveste, katera bo vaša naslednja destinacija?
Urnik za naslednji mesec dobimo sedem dni pred zaključkom tekočega meseca.
Kako je torej videti običajen dan v službi stevardese? Koliko časa imate v kraju, kamor priletite? Si ga uspete ogledati ali ta čas porabite za spanec?
Na delo se začnem pripravljati kakšnih 45 minut preden nas službeni avtobus pobere pred stanovanjem, kjer bivamo in nas odpelje na naš službeni terminal. Tam se “štempljamo”, oddamo prtljago in imamo nekje pol ure brifiranja pred samim letom. Navodila zajemajo splošne informacije o letu. Koliko potnikov je na letalu, koliko otrok, potnikov s posebnimi potrebami, kakšna je dolžina leta … Sledi predstavitev sodelavcev, saj vedno letiš z novo posadko in ostali podatki, ki so potrebni, da je let uspešno opravljen.
Po končanemu briefingu se začnejo priprave na vkrcanje, ki se začne eno uro pred samim odhodom in nato sam let. Po letu sledi vožnja do hotela – v primeru, da imaš layover – sicer pa vožnja nazaj v Doho. Layoverji, torej postanki so v povprečju dolgi 24 ur. Včasih imaš lahko srečo in dobiš še prost dan ali dva, ampak to je bolj izjema, kot pravilo. Načeloma imaš čas, da si ogledaš glavne znamenitosti. Odvisno od posameznika, kako si zastavi preživeti dan, kolikokrat je že bil v tem mestu, kako utrujen je, kako daleč od mesta je hotel in še kup drugih dejavnikov, ki vplivajo na to, kako izkoristiš postanek.
Maldivi, marec 2019: Na lovu za hobotnicami.
Kateri kraji, ki ste jih obiskali, so se vam najbolj zapisali v spomin? S čim?
Navdušujejo me dokaj neturistične, mogoče malo manj priljubljene destinacije. Države tretjega sveta, ki imajo ogromno za ponuditi v smislu zgodovine, kulture, kulinarike, konec koncev tudi drugačnega načina življenja. Stvari, ki so drugačne, pa ti dajo misliti. Stvari, ki dajo misliti, širijo obzorja, rušijo meje in te spreminjajo.
Države, ki so mi ljube, so Iran, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Nepal, Indija, Mjanmar. V kratkem nameravam obiskati Pakistan in med poletjem Kirgizistan. Ostaja še veliko držav na “stan”, ki so že nekaj časa na mojem seznamu krajev, ki jih želim obiskati.
In kam se ne bi vračali?
Bangladeš in ZDA.
Bangladeš, januar 2019: Selfie na tradicionalni poroki v Dhaki.
Kaj si stevardese želijo, da bi potniki pogosteje počeli in kaj, kar radi počnejo, vam gre na živce?
Predvsem si želimo uvidevnosti. V smislu, da se mora potnik zavedati, da se nahajamo nekaj tisoč metrov v zraku in da ravno zaradi tega obstajajo določene omejitve.
Na eni od fotografij ste na Poljskem na večerji s potnico, ki vas je izsledila na Facebooku, da se vam zahvali. Nam zaupate to zgodbo?
Pred dobrim letom sem delala na letu iz Nepala v Doho, kjer sem se očitno potnici tako vtisnila v spomin, da me je preko Facebook skupine, namenjene samo zaposlenim v aviaciji, iskala, da se mi osebno zahvali. Obljubila sem ji, da jo obiščem ob prvi priložnosti, ko bom letela na Poljsko. Obljubo sem držala. Tako sva se v Varšavi dobili na prijetnem klepetu ob večerji.
Poljska, januar 2019: Na večerji s potnico, ki jo je iskala prek Facebooka, da bi se zahvalila.
Živite torej v Dohi. Kakšno je življenje v glavnem mestu arabske države, kot je Katar?
Zelo mirno, varno in brez nekega mestnega vrveža, kar mi je všeč. V Dohi sem v povprečju največ 10 dni na mesec. Res pa je, da vsakič, ko sem na tleh več kot tri dni zaporedoma, sem izven Dohe, saj ta čas izkoristim za potovanja. V bistvu sem vsepovsod več, kot sem v Dohi.
Imate kaj stika z lokalci? Kako bi jih opisali?
Načeloma stika z lokalci nimam, tako, da bi težko podala relavantno in konkretno mnenje. Ko smo v Dohi, se večinoma družimo s sodelavci, ki so prav tako izseljenci iz drugih držav. Takšnih nas je bistveno več kot lokalcev, kar je tudi razlog, zakaj imamo tako malo stikov z njimi.
Jordanija, oktober 2018. Zaenkrat najljubša arabsko govoreča država.
Česa med obiskom Dohe ne smemo zamuditi?
Souq Waqif, Islamic Museum in če čas dopušča še izlet v puščavo.
Pravite, da ste v tem svetu bolj začasno, saj ste po stroki ekonomistka. To torej pomeni, da boste kariero čez čas gradili nazaj v Sloveniji?
Načeloma sem od doma šla z idejo, da grem na daljši začasni layover. Te ideje se še vedno držim.
Nepal, januar 2018
Kako vzdržujete stike z družino in prijatelji iz domovine?
Velik del mojih prijateljev, tudi ožjih, živi v tujini. In glede na to, da vsak dan potujem, imam včasih srečo, da se vidimo več, kot bi se doma v Sloveniji. Zahvala gre tudi tehnologiji, ki v teh primerih krepi vezi, saj se je mogoče posneti in videti preko raznih aplikacij. Kljub tehnologiji pa vseeno šteje fizični stik, tako, da se zaradi družine in domotožja potrudim priti v domovino na vsake 3 do 4 mesece.
Si predstavljate takšno življenje brez pomoči tehnologije?
Nikakor!
Iran, oktober, 2019
So kakšne mobilne aplikacije, brez katerih si ne predstavljate potovanj?
Google maps, kjer ni pokritosti le-tega, pa Maps.me. Obe aplikaciji imata možnost brez podatkovne uporabe. Uporabljam še Guides od Lonely Planeta, Culture trip, Pinterest in YouTube za iskanje idej, kaj točno nekje početi, jesti in videti. Za prevoz pa uporabljam Uber in Grab v Aziji, ker ni potrebno barantati za ceno vožnje.
Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?
Potovanja so veliko več, kot le bivanje v hotelih in uživanje iste hrane, kot jo jemo doma. Če želimo doživeti državo in kulturo v vseh njenih barvnih paletah in presežkih, moramo čas preživeti z lokalnimi ljudmi, jesti lokalno hrano in bivati tudi v manj turističnih predelih države ali mesta.
Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?
Nemogoče se je omejiti le na tri jedi. Hrana je bistvo življenja (smeh)! Obožujem na splošno azijsko kulinariko, najbrž se razlog skriva v tem, da večino svojega časa preživim v Aziji.
Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?
Oropali so me. In sicer prav v Saigonu v Vietnamu, kjer se trenutno nahajam. Mimoidoči motorist mi je telefon – medtem ko sem ga uporabljala – kar iztrgal iz rok. Bodite pozorni, lahko se zgodi kjerkoli.
Kuala Lumpur, Malezija
Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o popotnikih?
Ena mojih zmot je bila, da večina potnikov, ki so na letalu, odhaja nekam počitnikovat. Kar je daleč od resnice. Veliko potnikov gre dejansko domov, obiskati družino, ker so šli za boljšim življenjem. Nekateri domov odhajajo po 10, 20 letih, prvič staršem pokazati vnuke, nekateri gredo v tujino po zdravila, spet tretji opravljati prostovoljno delo …
Pa zmote o stevardesah?
Ni vse zlato, kar se sveti, kar že stari slovenski pregovor pravi. Tako tudi življenje stevardes in pilotov ni res tako bajno, kot si ga večina ljudi predstavlja. Kljub temu pa mislim, če ostaneš v aviaciji kratek čas, imaš to možnost, da okusiš ta glamur in navidezni blišč, ki je na začetku kar prijeten, potem pa z leti izgublja na sijaju. Vsaj kar se tiče izvenevropskih letalskih družb, ker so pogoji dela in način življenja malce drugačni.
Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja?
Potovanja te spreminjajo. Pustijo sledi in spomine ter vsakič se vrneš drugačen, kot si šel. Mogoče mimobežen nasmeh, prijaznost, neznančeva roka, ki ti v stiski pomaga ali pa mogoče čisto nekaj tretjega, kar ostane za vekomaj s teboj. Nenazadnje pa se mi zdi, da več dežel kot obiščem in doživim, bolj se zavedam, kako ogromen je svet in kako majhni smo mi. Ter koliko je še neprehojenih poti, ter koliko je še tega, kar ne vem.
London
Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?
Domovina ima “tisto nekaj”, kar je težko opisljivo vsaj z eno povedjo, tako kot večina pomembnih samostalnikov, kot so družina, ljubezen, prijateljstvo.
HITRIH 6
Najljubša država: še v iskanju
Najljubše mesto: Ljubljana
Najljubša plaža: Anse source d’argent, Sejšeli
Najljubša kulinarika: azijska
Naljubši način transporta: vlak
Najljubši jezik: nizozemščina
Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!
PREBERITE ŠE: Misli stevardes, ki sta leteli z Adria Airways: Zlomili so nam krila
VANDRAJ lahko sledite tudi na Facebooku.
Misli stevardes, ki sta leteli z Adria Airways: Zlomili so nam krila
Letalska družba Adria Airways je v rokah nemškega lastnika propadla 58 let po ustanovitvi. Brez dela bo ostalo več kot 500 zaposlenih. O tem, kateri je bil njun zadnji let in v kakšnem spominu jima ostaja Adria, smo povprašali njeni dve zdaj že nekdanji stevardesi.
Propad Adria Airways je velika izguba, tako za Slovenijo, kot zaposlene pri letalski družbi. O tem, kakšne misli jima rojijo po glavi ob izgubi službe in “kril”, kot pravijo Adriini nekdanji zaposleni, smo govorili z dvema Adriinima stevardesama. Od Adrie smo se poslovili s Katjo Rotar, ki je bila pri naši letalski družbi zadnjih 10 let in s Tamaro Ratej, ki je pred Adrio delala za Emirate.
Katja: “Zlomili so nam krila”
Novica, da se Adria ne bo več vrnila v nebo, je pretresla Slovenijo, njene zaposlene še toliko bolj. Katja, kako ste se nanjo odzvali?
Ta novica je bila zame eden najstresnejših dogodkov v mojem življenju. Kljub slabim obetom smo s kolegi do zadnjega trenutka upali na ugoden razplet dogodkov, na rešitev naše Adrie. Na žalost se je razpletlo drugače. Novici je najprej sledil šok, kasneje pa sem občutila globoko žalost, razočaranje, bolečino in nemoč. Zlomili so nam krila, vzeli so nam veselje. Težko je z besedami opisati vse občutke, ki so me ob izgubi Adrie prevevali. Zdi se, kot da bi izgubila del sebe.
Katja je pri Adrii kot stevardesa delala zadnjih 10 let, od svojega 19. leta starosti.
Kako dolgo ste leteli z Adrio?
Z Adrio sem letela skoraj 10 let.
Kam ste najpogosteje leteli?
Pravzaprav smo vsi večinoma leteli na vse destinacije, ki jih je Adria Airways pokrivala. Načrt letenja je bil naključen, zato težko izpostavim mojo najpogostejšo destinacijo letenja. Gre predvsem za destinacije po Evropi, občasno smo izvajali tudi charter polete v Egipt, Izrael in v Maroko.
Kateri je bil vaš zadnji let na Adrii? Ste vedeli, da je zadnji?
Moj zadnji let je bil večerni polet iz Pariza proti Ljubljani, 23. septembra 2019. Šlo je za enega zadnjih letov Adrie nasploh, saj je kmalu po našem pristanku prizemljila vsa letala. Nisem vedela, da gre prav za moj zadnji let, vendar sem imela nek čuden občutek. Čutila sem, da se ne obeta nič dobrega.
Poklic stevardese ni le služba, je življenjski slog. Kako vam bo Adria ostala v spominu? Česa vas je skozi leta naučila in kaj vam je dala?
Adria je zelo pomembno zaznamovala moje življenje in nanjo me veže nešteto spominov. Že kot majhna deklica sem občudovala stevardese na Adrijinih letalih in si želela nekoč iti po njihovih stopinjah. Potem mi je to uspelo in na to sem bila vedno zelo ponosna. Predvsem se bom spominjala vseh izjemnih ljudi, ki so sestavljali to našo adrijsko družino. Pa seveda ogromno destinacij, ki sem jih obiskala, naših zvestih potnikov – nekatere sem poznala že po imenu, vseh letal, ki so bila moj delovni prostor, čudovite turkizne uniforme, ki še kar čaka, da ponovno poleti in vsekakor tega edinstvenega občutka letenja, ki ga sedaj tako zelo pogrešam.
Adria bo zame vedno nekaj posebnega, nekaj magičnega, moja druga družina, moja krila. Leteti sem začela z devetnajstimi leti, kar pomeni, da sem z Adrio pravzaprav odrasla. Naučila me je timskega dela, srčnosti, profesionalnosti, dela z ljudmi, komunikacije, reagiranja v stresnih situacijah in odgovornosti. Dala mi je ogromno prijateljev, znancev, vpogled v svet in čudovite spomine.
Kam vas bo odneslo v prihodnje? Spet v nebo?
Najprej želim dokončati magistrski študij, potem pa bomo videli, kam me popelje prihodnost. Nisem prepričana, če bom še kdaj letela. Izguba Adrie namreč vsaj za enkrat še preveč boli.
Tamara: “Za večino ljudi, ki opravljajo ta poklic, to ni le služba”
Tamara, kako ste se na novico o slovesu Adrie odzvali vi?
Ob tako pomembni novici sem bila predvsem šokirana in izjemno razočarana. Ko svojo službo opravljaš z največjim veseljem in ti je to veselje – praktično iz danes na jutri – vzeto, ostaneš samo še brez besed.
Tamara je pred Adrio kot stevardesa letela za Emirates Airline.
Kam ste najpogosteje leteli?
Najpogosteje sem letela v Munchen, Frankfurt in na Dunaj.
Kateri je bil vaš zadnji let na Adrii? Ste vedeli, da je zadnji?
Moj zadnji let na Adrii je bil iz Skopja v Ljubljano in niti približno nisem vedela, da je zadnji.
Kako dolgo ste leteli z Adrio?
Pri Adrii sem bila zaposlena leto in pol.
Kako vam bo Adria ostala v spominu? Česa vas je naučila in kaj vam je dala?
Za večino ljudi, ki opravljajo ta poklic, to ni le služba. Letenje je naša strast, način življenja. Adria mi bo ostala v najlepšem spominu, saj sem se počutila kot del družine, čeprav tam nisem bila zaposlena dolgo. V službi sem bila obkrožena z ljudmi, ki so me ogromno naučili o aviaciji in delu z drugimi ljudmi, Adria pa je tako zame eden lepših delov mojega življenja.
Pred Adrio ste leteli z Emirati. Kam vas bo odneslo v prihodnje?
Vsekakor bi si želela ostati v letalski industriji. Vendar je to delo v Sloveniji s propadom Adrie zaenkrat nemogoče opravljati, tako, da bomo prisiljeni nove službe (ponovno) iskati v tujini.
Ob slovesu Adria Airways povezave krepijo tuji letalski prevozniki
Kranjsko okrožno sodišče je ta teden začelo stečajni postopek letalske družbe Adria Airways. Adrio je država leta 2016 prodala nemškemu finančnemu skladu 4K in se je že dalj časa soočala s finančnimi težavami. Te so se po prevzemu še poglobile, vodstvo družbe pa je stečajni postopek zaradi insolvenčnosti predlagalo zadnji dan septembra.
Adria Airways je sicer opravljala približno polovico vseh letov z Letališča Jožeta Pučnika. Ob ukinitvi teh pa povezave krepijo tuji letalski prevozniki. Letalska družba Lufthansa in njena hčerinska družba Swiss bosta z zimskim voznim redom ponudili povezave z ljubljanskega letališča do Frankfurta, Münchna in Züricha. V prodaji pa so tudi že karte za novo linijo Brussels Airlines v Bruselj.
Stečaj težave povzroča tudi Adrijinim strankam, ki že imajo karte za lete, ki ne bodo opravljeni. Potniki, ki so karte plačali z bančno kartico, imajo možnost uveljavljanja reklamacij pri banki, ki je kartico izdala, so po začetku stečaja letalskega prevoznika sporočili iz tržnega inšpektorata.
PREBERITE ŠE: “Delo na zasebni jahti je najlepša in najtežja izkušnja v mojem življenju”
Imate prijatelja, ki živi v tujini ali veliko potuje in fotografira ter bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu čez mejo in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!
Nore prigode stevardes
Če potuješ, potem ti je znano, da lahko na poti srečaš najrazličnejše ljudi, a če si v vlogi stevardese, je možnosti, da naletiš na posebneže toliko več. Naloga stevardes ni le, da umirijo nenavadne izbruhe potnikov, pač pa morajo profesionalno sprejeti tudi njihove najbolj bizarne zahteve. Po tem, ko je prejšnji teden splet preplavila zgodba o kači na letalu, ki je letelo v mehiško prestolnico, predstavljamo nekaj nenavadnih in neverjetnih zgodb stevardes, ki so se znašle na spletnih forumih.
Enega najstarejših poklicev je redno zaznavala stevardesa v 70-ih na letu New York – San Juan (Porto Rico). Punce, ki so prodajale svojo ljubezen, so se pred poletom smukale okrog moških, ki so potovali sami. Redno jih je videla, kako so med letom pripravile moške, da so zavili na stranišče letala in si popestrili let. Punc ni bilo težko prepoznati, že po načinu oblačenja. Veliko od njih si je stroške leta poravnalo kar z delom med potjo.
Občasno se zgodi, da mora letalo predčasno pristati. Ne zgodi pa se pogosto, da letalo pristane zaradi potnika, ki je na stranišču kadil halucinogeno drogo ter imel zaradi tega izbruhe in izpade, ki so predstavljali nevarnost za sopotnike.
–> PREBERI še: Najboljša služba na svetu – Stevradesa pri svetovno znani letalski družbi
Spet druga prigoda govori o incidentu na krovu. »Parkirala sem svoj voziček in gospoda vprašala, kaj želi popiti. Gospod je želel odgovoriti, vendar je na mesto odgovora najprej dvignil prst, bruhnil v vrečko in me potem prosil za ginger ale.«
Sin je delil očetovo zgodbo, ko se je ta vračal nazaj v Avstralijo. Na letalu je bila takrat prav tako zmagovalna ekipa avstralskega ragbija. »Ko je letalo po vzletu doseglo standardno višino za let, so se fantje, ki so imeli sedeže v prvem razredu, slekli vse do spodnjih hlač.«
Nekoč se je, ne da bi posadka ugotovila kako, na krovu znašla tudi veverička. Ena izmed potnic je za živalco poskrbela ves čas leta.
Fant, čigar mama je bila stevardesa, govori o enih izmed njenih zabavnih zgodb. »Bil je čezatlantski let. Nekje na zadnjem delu letala so iz kabin za ročno prtljago na potnike pričeli padati črvi.«
Še ena izkušena stevardesa govori o čudaškem potniku, ki je sedel ob oknu. Vedno kadar mu je postregla s pijačo, ki jo je naročil, ji je želel polizati roko.
In še zadnja nenavadna zgodba govori o stevardesi, kateri je bilo rečeno, da so na letalu trije dojenčki, za katere je morala poskrbeti. Našla je dva para z otrokom, vendar tretjega dojenčka ni bilo nikjer na letalu. Nato je po seznamu potnikov našla par in pristopila do njih. Šlo je za mlad par, ki je prvič potoval z letalom. Ko jih je vprašala, kje imajo otroka, so pokazali na kabino nad glavo, za katerega so smatrali, da je mišljen za otroka. Seveda je stevardesa nemudoma rešila otroka in ga posadila v naročje staršev.
Živim ljudem se marsikaj zgodi. Tudi v zraku.
Foto: Shutterstock
Najboljša služba na svetu: stevardesa pri svetovno znani letalski družbi
Vsak dan drugo mesto, danes ena celina, jutri že na drugem koncu sveta, vsak dan novi ljudje in nenehno spreminjanje podnebnega okolja. Sliši se sanjsko! In Nina Puhek, ki je vse to doživela, pravi, da tudi je. Nina je namreč delala kot stevardesa pri svetovno znani letalski družbi Emirates in v dveh letih in pol obiskala kar 57 držav.
Kako postaneš stevardesa pri letalski družbi Emirates?
Prvi korak je zagotovo udeležba na Open Day-u, ki so objavljeni na tej povezavi. Večkrat letno so v Ljubljani in Mariboru, pa tudi pri naših sosedih so ti dnevi pogosti. Pogoji, ki ga mora interesent izpolnjevati je starost nad 21 let, dokončana srednja šola, višina vsaj 160 centimetrov, da se lahko v višino stegneš 212 centimetrov, znaš vsaj pogovorno angleščino in nimaš tetovaž, ki bi bili vidni izven uniforme. Moraš imeti tudi psihično in fizično kondicijo, da si kos nalogam stevardese.
Kako sta ti dve leti in pol pri Emiratih spremenili življenje?
To obdobje mi je razširilo obzorja in spoznalo s kulturami ter državami, o katerih sem pred tem le brala. Lahko rečem, da sem opravila s predsodki o ljudeh in da z lahkoto spakiram in tudi raziščem celo mesto v enodnevnem obisku.
Kako poteka povprečen delovni teden stevardese pri Emiratih?
Žal ni povprečnega. Urniki so tako raznoliki, kot so ljudje zaposleni pri Emiratih, ki prihajajo iz celega sveta. Vsak mesec te čaka nekaj novega in tako tudi vsak teden. Leti se v povprečju med 80 in 100 ur na mesec, kar je v mojem primeru pomenilo med šest do osem letov na mesec. Tako se je zgodilo na primer, da sem v enem tednu bila v New Yorku, Dubaju in Londonu.
Ali si že pred tem delom rada potovala?
Uh ja! Že starši so me zasvojili s tem, saj že od mojega otroštva nismo imeli obstanka in smo vedno izkoristili vse vikende, počitnice za raziskovanja in potovanja. Vedno sem sanjarila o potovanjih in ko sem prišla od kod, že načrtovala novo. Potovanja so bila glavni razlog za prijavo za delo stevardese.
Koliko držav si v času, ko si delala kot stevardesa obiskala?
Obiskala sem 57 držav.
Katera je nate naredila največji vtis?
Morda bi izpostavila Brazilijo, mesto Rio de Janeiro, zaradi tako raznolike pokrajine in odprtosti ljudi, vsepovsod se pleše, ljudje so nasmejani in prijetni.
Kako so videti obiski mest, ki so v bistvu v času službe?
Po prihodu posadke v hotel smo bili prosti od 24 ur do 72 ur, kar je pomenilo da si si ta čas organiziral po svojih željah. Dobili smo ‘žepnino’ oziroma dnevnice v lokalni valuti, ki smo jih lahko po lastni volji koristili. Vedno sem pred odhodom na let pregledala, kaj bi želela na destinaciji početi, na primer, kje spiti kavico, ali je bil to Safari, ogled sosednjega otočka, obisk sirotišnice ali šole, glavnih znamenitosti. Neverjetno je, koliko lahko vidiš, ko se dobro zorganiziraš – tudi 24 ur je dovolj za spanec, hrano in oglede.
Kako si se ob kratkih obiskih in nenehnem letenju navajala na jet-lag?
Vedno sem se držala le tega, da sem kjerkoli na svetu odšla spat zvečer, po lokalni uri oziroma, ko je bila tam noč. Raje sem si privoščila kratek počitek, power nap, in tako imela energijo za oglede in aktivnosti.
Kaj ti je bilo v tem obdobju najlepše?
Vse! Od tega, da je delo v angleščini in spoznaš na tisoče novih sodelavcev ter potnikov, ki imajo vsak svojo zanimivo zgodbo, do krajev ki sem jih obiskala v roku službe ali počitnic. Res krasno obdobje, ki ga za nič na svetu ne bi zamenjala in mi je dalo toliko, da sem neverjetno hvaležna za to priložnost. Najlepše pa je bilo seveda, da sva z možem iz počitnic na Sejšelih prinesla domov ‘spominček’ po imenu Val.
Je tudi kakšen minus dela, za katerega se res sliši, da je sanjsko?
To je v mojih očeh resnično najboljša služba na svetu. Nikjer drugje ne spoznaš praktično vseh kultur in narodnosti na enem mestu, hkrati prepotuješ svet in si za to še plačan! Stevardov in stevardes je pri Emiratih približno 20.000 in prihajajo iz več kot 160 držav sveta. Ker je Dubaj nekako center sveta in smo leteli skoraj povsod, so bili tudi potniki čisto vseh narodnosti. Slabost je le v tem, da si ločen od svojih bližnjih in da zaradi raznolikega urnika zamudiš veliko rojstnih dni, praznikov, tako da sem na primer svoj rojstni dan praznovala v Barceloni, božič v sirotišnici v Gani in novo leto v Dubaju.
Si se za vrnitev domov odločila sama ali ti je potekla pogodba?
Ja, odločila sem se sama, saj sem zanosila. Pogodba velja tri leta, ki jo lahko prekineš kadar želiš in tudi podaljšaš.
Kako si doživela vrnitev?
Domov sem se z veseljem vrnila, saj je bila nosečnost načrtovana in sem kot stevardesa izkusila več kot sem si le želela in pričakovala, tako da je bilo vse na mestu. Zame je bila in bo Ljubljana vedno dom, kamor z veseljem vračam, Slovenija pa je prelepa varna državica, ki nudi tako lepo naravo in udobno življenje.
Sledi Nini na njenem Instagramu: @fluffyprincess
Foto: Osebni arhiv
