Tajska in 13 odličnih razlogov, zakaj jo tako obožujemo

Tajska je nadvse priljubljena turistična destinacija jugovzhodne Azije, ki ponuja kup aktivnosti, dogodivščin, okusov in občutkov. Zbrali smo šopek stvari, ki jih obožujemo v deželi nasmehov. Kaj nas vleče na Tajsko?

Rajski tajski otoki

Tajska in njeni otoki ne potrebujejo posebne predstavitve, saj so njihove plaže na “bucket listi” številnih popotnikov. Koh Phi Phi seveda ni več tako tih in ugoden, kot je bil pred 20 leti in Koh Phangan je ob polni luni poln opitih žurerjev. Na Phuketu je vsako leto več bogatih Zahodnjakov, ki iščejo žene – ali zgolj popestritev, a še vedno obstaja kup kotičkov, ki so še vedno rajski. Tajski otočki vedno skrivajo kakšno malce bolj oddaljeno peščeno plažo, kjer ne srečate nikogar, s palme vam padajo kokosi in nekje med vejami se gugajo opice. Na Koh Lanti, na primer, boste ujeli kup takšnih, Koh Tao pa še vedno ne razočara ljubiteljev tihih zalivčkov in potapljačev.

Tajska je tudi sever! 

Medtem ko se ob misli na Tajsko marsikomu pred očmi prikažejo rajske plaže, pa nikar ne pozabite na sever države. Med riževe terase, preproste domorodce, nepregledne gozdove, na hladnejšo klimo. Od Bangkoka navzgor le skočite vsaj do mest kot so Chiang Mai, hipijevski Pai in Chiang Rai. Ne bo vam žal, saj marsikdo pravi, da se prava Tajska začne šele na severu.

Templji

Templji so velik del tajske kulture in ob številnih boste le zazijali. Mogočne zgradbe, posute in oblite z zlatom, gigantskimi kipci in razkošnimi poslikavami. Od nebeško belega templja Wat Rong Khun v Chiang Raiu, do antičnih ruševin v Ayutthayi, da ne omenjamo Wat Phra Kaewa in Grand Palaca v Bangkoku. Všeč vam bo tudi pogled na menihe, ki s svojo umirjenostjo v vas naselijo nekaj poduhovljenega.

Tajska hrana! 

Morda bi morala biti ta kar na prvem mestu. Tajska hrana je nadvse okusna in ko se boste vrnili domov, ne bo več šlo brez občasnega pad thaia, lepljivega riža z mangom, pa mangovih smutijev, tom yumov in še česa. Kar brez strahu, ulična hrana je imenitna – ugodna in slastna!

Festivali 

Tajski festivali in prazniki so kot naši, a na steroidih. Od spuščanja lantern v nebo, splavljanja ladjic po reki do Songkrana, najbolj mokrega festivala na Tajskem. Zabava ob takšnih priložnosti traja več dni skupaj!

Živalski svet

Slon je nacionalni simbol Tajske in seveda jih lahko tam tudi vidite. Kot odgovorni obiskovalci, jih nikar ne jahajte in ne spodbujajte mučenja s kavlji in verigami, vsekakor pa jih lahko vidite v prijetnejšem okolju – na primer v sirotišnicah ali templjih, kjer z njimi ravnajo tako, kot si kralji zaslužijo. Na Tajskem so tudi opice, giboni, kače, tigri (pazljivo pri izbiri templjev, nekateri so znani po zlorabljanju pomirjeval) … Seveda pa se lahko podate tudi pod vodo, kjer srečate pisane ribe, želve in še kaj.

Pozitivni lokalci

Tajske se ni zaman prijelo ime dežela nasmehov. Lokalci so prijazni – če ste le do njih prijazni tudi vi. Pričakali vas bodo z nasmehom in vedno imeli pri roki tisto, kar ta trenutek potrebujete. Morda ne vedno zastonj, a uredili bodo vse. Če si boste vzeli čas, vam bodo s širokim nasmehom in velikim veseljem povedali o svoji družini. In verjemite, da so njihove zgodbe vredne poslušanja.

Šoping!

Če obstaja, to lahko najdete na Tajskem. Na vaših oblačilih, dodatkih in tehnologiji, ki jo kupujete doma, pogosto piše “Made in Thailand”, kar pomeni, da ste v srcu produkcije večine stvari, ki jih doma kupujete za precej višje cene. Od gigantskih šoping centrov z znanimi znamkami, do uličnih prodajalcev, ki za drobiž prodajajo precej prepričljive ponaredke, spominke, bižuterijo in karkoli drugega vam pade na pamet. Ne pozabite barantati!

Nizke cene

Čeprav se s porastom turizma cene na Tajskem višajo, so še vedno prijazne. Sploh, če greste malo bolj v notranjost, v stransko ulico, nase ne navlečete zlatih ur in oblačil prestižnih znamk in malo povadite v barantanju. Nočitev že za 5 evrov? Brez težav. Pivo za mizo za manj kot evro? Kjerkoli. Pad thai za 50 centov? Seveda.

Tolerantnost 

Tajska je mešanica ljudi iz različnih okolij, ver, prepričanj, korenin in spolnih usmerjenosti. Živijo en ob drugem, v harmoniji. Muslimani delajo in se družijo z budisti, kristjani obiskujejo budistične templje, trans ljudje so sprejeti kjerkoli že. Seveda stvari, ko pobrskate globlje, niso tako zelo rožnate, a vsaj na površju je toleranca in homogenost precej boljša kot na zahodu.

Jezik

Tajski jezik je lep, zveni melodično in je precej ekspresiven. Glede na to, da vas do Tajske čaka dolga letalska vožnja, jo izkoristite za učenje nekaj osnovnih fraz – od pozdrava in zahvale, ki vam znajo odpreti kar nekaj vrat.

Tajska in nočno življenje! 

Bangkok je edinstveno mesto, ki ga ne moremo primerjati z nobenim drugim. Žuboreča metropola je glasna podnevi, a ne potihne niti ponoči. Na Khao San Roadu boste ujeli žurerje v vseh kotičkov Zemlje, ki plešejo, pojejo in pijejo, poskušajo ocvrte čričke, pijejo vodko iz veder in si ogledajo svoj prvi ping-pong show. Po mestu je tudi kup klubov, kjer nastopajo svetovne zvezde. In kot smo že omenili, pivo je poceni! 

Preberite še: Štiri divje zabave, po katerih slovi jugovzhodna Azija

*Full Moon Party

Če že govorimo o nočnem življenju … Zloglasne zabave ob polni luni na otoku Koh Phangan na plaži Haad Rin Beach so nekaj, česar ne doživite povsod. Več tisoč žurerjev se vsak mesec ob polni luni zbere na plaži, kjer pleše dolgo v noč, skače čez goreče kolebnice, spije vedra alkoholnih mešanic, nekje vmes izgubi vse svoje stvari, prijatelje in dostojanstvo. Zagotovo je to zabava, ki je dolgo ne boste pozabili, če se je že udeležite, pa vsekakor zdržite do sončnega vzhoda in se priključite čistilni akciji, saj je plaža – poleg tistih, ki so omagali in obležali na mivki – tudi polna smeti, ki jih je treba očistiti.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Štiri divje zabave, po katerih slovi jugovzhodna Azija

 

Štiri divje zabave, po katerih slovi jugovzhodna Azija

Jugovzhodna Azija ostaja ena bolj priljubljenih popotniških tur začetniških ljubiteljev vandranja. Slovi po dobro uhojenih poteh, lahki organizaciji premikov in cenah, ki ne udarijo po žepu.

Jugovzhodna Azija je izkušnja zase. Tura, ki se navadno začne na Tajskem in v krogu nadaljuje v Laos, Vietnam in Kambodžo (tudi v obratni smeri urinega kazalca), je ena najbolj priljubljenih med backpackerji na teh koncih. Na njej pa je vsak popotnik slišal že vsaj za eno od štirih zloglasnih zabav. O katerih govorimo?

Tajska, Koh Phangan – Full Moon Party

Če ste že kdaj potovali po jugovzhodni Aziji, ali vsaj po Tajskem, vam je na uho zagotovo že prišlo kaj o Full Moon Partyjih. Zabav s takšnim imenom je danes veliko po vsej Aziji. A le ena je tista originalna. Zgodi se vsako polno luno. In prav vsak mesec plažo Haad Rin na otočku Koh Phangan preplavi več tisoč žurerjev z vsega sveta, ki plešejo ob glasbi, ki se razlega iz nekaj deset lokalov na plaži.

Zabava slovi po tem, da se njeni obiskovalci namažejo z neonskimi barvami, skačejo čez goreče obroče, prav nič redke pa niso niti kakšne poškodbe, izgube denarnic, telefonov, oblačil, spomina in dostojanstva. Mimogrede, na otoku so podobno divje zabave tudi ob drugih luninih položajih. Half Moon je le ena od njih.

Laos, Vang Vieng – tubing

V srcu Laosa leži slikovito mestece Vang Vieng, ki ga obdaja kraška pokrajina z apnenčastimi gorami. Nad mesto se lahko dvignete z balonom in občudujete gore, krošnje in lagune, poleg naravnih biserov pa mesto slovi tudi po divjih zabavah. V barčkih med zaprašenimi uličicami 24/7 predvajajo serije Prijatelji in Simpsonovi, ena največjih atrakcij mesta pa je tubing. Skozi mesto namreč teče reka Nam Song, ob njenih bregovih pa je nekoč stalo več barov z gugalnicami in skakalnicami, kjer so se zabavali turisti.

Bistvo teh zabav je, da se na reko podate z ogromno tubo, lokalci pa vas z vrvmi potegnejo v bar, kjer nekaj popijete, malo zaplešete … Nato se vrnete na tubo in čez nekaj metrov plutanja ponovite vajo v naslednjem baru. A alkohol in brzice lahko hitro postanejo nevarni. Vodni pub crawl je bil pred leti usoden za kar nekaj turistov, zato je danes barov precej manj, skakalnice in gugalnice pa odstranjene. A Vang Vieng – v nekoliko bolj umirjeni, a še vedno divji različici, ostaja žurerska meka sicer poduhovljenega Laosa.

Vietnam, Halong Bay – Castaway tour

Zaliv Halong v Vietnamu slovi po izjemni kulisi okoli dva tisoč apnenčastih otočkov, med katerimi ujamete tudi plavajoče vasi in kraške jame. Zaliv je na seznamu Unescove naravne svetovne dediščine in je – če spregledate plavajoče smeti, s katerimi ga uničujemo – resnično pravljičen. Po zalivu se velik del popotnikov poda z ladjo, ki je sicer izkušnja zase, a za žurerje morda malce monotona. Po zalivu se namreč lahko podate tudi v nekoliko bolj divji režiji. Castaway tour je ena od njih. Organizira jo ekipa verige hostlov Vietnam Backpacker, a ker avtorske pravice v Aziji nimajo prav velike vrednosti, kot gobe po dežju rastejo ture z enakim imenom, a slabšo ponudbo.

Originalna različica vas v zaliv popelje za 3 dni, kjer nočite na zasebnem otoku Castaway, spite v bungalovih s kupom drugih neznancev, jeste, ko zadoni gong, po zalivu raziskujete s kanuji, plezate po klifih, plažo pa si delite z zajci. In ko pade noč? Po otoku se razleže glasba, nad glavami žarijo zvezde, ob skoku v vodo pa se okoli vas lesketa plankton. Če še ne veste, v Vietnamu za pivo odštejete 20 centov. Ste že tam?

Kambodža, Koh Rong

Ste vedeli, da ima Kambodža tudi čudovite otočke? Koh Rong je eden od njih. Nanj pridete iz obmorskega mesta Sihanoukville, ki je sicer prav tako žurersko mesto, a je hkrati proglašeno tudi za enega najbolj nevarnih v Kambodži. Pa se vrnimo k otočku. Koh Rong ima 27 čudovitih belih peščenih plaž – do nekaterih morate skozi gosto džunglo – in je dokaj nerazvit. Pred kratkim so bili še brez interneta, danes napisi free WI-FI visijo že v vsakem barčku.

Na hipijevskem otočku je pestro tudi, ko pade mrak. V najbolj poseljeni vasici na otoku, kjer je tudi pristanišče, je kup barčkov, iz katerih se razlega glasba in bosonogi žurerji plešejo na plaži. Na svoj račun pridejo tudi tisti, ki se radi igrajo z ognjem, saj je skakanje čez ognjeno kolebnico in vrtenje gorečih bakel tamkajšnja glavna atrakcija, ki jo poleg domačinov prakticira vedno več popotnikov.

Kakorkoli že, vse omenjene države ponujajo veliko več, kot le divje zabave, a tudi te so izkušnja zase. Seveda pa za vsako med njimi velja pravilo – z glavo na zabavo, tudi če je pivo le 20 centov.

Foto: Maja Fister, Shutterstock

PREBERITE ŠE: Podvodni park, kjer potapljače v globini morja čaka odslužen Boeing 747

Urša Longar: “Ko gre na solo potovanju vse (ali nič) narobe, si prepuščen le sebi, kar krepi samozavest in osvobaja misli”

Urša Longar je športnica, ki rada raziskuje bližnje in daljne kotičke našega planeta. Ob koncih tedna jo boste skoraj brez izjeme ujeli v slovenskih gorah, vsaj dvakrat na leto pa jo odnese še veliko dlje. Na pot se je večkrat podala tudi povsem sama, obožuje backpackanje, kam vse jo je že odneslo in na kakšen način potuje, pa smo preverili v tokratnem intervjuju.

Kje smo vas ujeli tokrat?

V italijanskih nebesih – Cortini d’Ampezzo, v avtodomu pijem kavo in čakam, da se vreme stabilizira.   V Dolomite sicer vsako zimo za 3-4 dni zaidem na smučarski oddih, lani pa sem se prvič odpravila tudi poletnem času.

Ker obožujem hribe in naravo, sem bila navdušena. Tu je pravi raj za pohodnike, plezalce, kolesarje in nasploh ljubitelje narave. Zaradi visoke nadmorske višine je vreme sicer nepredvidljivo, tako da si prijetne sončne dni težko zagotoviš, posledično pa je potrebno tudi načrte malce prilagoditi.

Še vedno se mi zdi nepredstavljiva misel, da nam je Slovencem le nekaj ur vožnje od doma zlahka dosegljivo prav vse, kar nam srce poželi – čudovite gore, modrooka jezera, smaragdne reke, mondena smučarska središča, pogled na morje, itd. Slovenija je zagotovo priviligirana dežela. 

Kolikšen del leta preživite na potovanjih? 

V študentskih letih mi je čas dopuščal, da sem za pobeg v tujino lahko izkoristila 5-6 tednov na leto, torej 2x letno po 3 tedne. Trenutno pa imam najboljšo redno službo, ki mi zaenkrat še vedno omogoča 2-3 tedenska potovanja, za kar sem zelo hvaležna.

Po nekaj prepotovanih destinacijah sem spoznala, da mi časovno obdobje 3-tedenskih potovanj najbolj ustreza, potem pa začnem pogrešati svojo rutino in vsakodnevne hobije. Poleg tega pa je tudi popotovalna depresija manj intenzivna v primeru nekajtedenskih potovanj. Dejstvo je, da vsega pač ne moreš videti in doživeti v 3 tednih, niti v 4 ali 5, zato teden več ali manj ne naredi bistvene razlike.

Kako izbirate naslednjo destinacijo?

V obdobju študija sem destinacije izbirala predvsem v odvisnosti od finančnih zmožnosti, zato so bile države jugovzhodne Azije precej logična izbira. Poleg cenovne dostopnosti ponujajo fantastično ulično hrano, prečudovito naravo, bogato zgodovino in mistično kulturo. Predvsem pa so to države, ki so za “backpacking” način potovanja, kar zadeva transporta, med najenostavnejšimi. Z lokalnim prevozom je dosegljiv praktično vsak delček dežele.

Zadnja potovanja pa izbiram iz svojega seznama “Krajev, ki jih moraš obiskati v tem življenju”. Pri čemer številni popotniški blogi, ki jih prebiram v prostem času, socialna omrežja in enostaven dostop do informacij, to listo vsakodnevno podaljšujejo.

Kaj počnete, ko ste doma?

Hodim v službo, poleg tega pa kot popoldansko dejavnost poučujem plavanje. Svoj prosti čas skoraj brez izjeme preživim športno – v zgodnjih jutranjih urah, še pred sončnim vzhodom, me lahko srečate na Šmarni gori, v poznih jutranjih urah na kolesu na poti v službo, pozno zvečer pa v fitnes dvorani, trim stezi Rožnika ali pa ponovno na Šmarni gori.

Moja velika strast pa je pohodništvo oz. gorništvo, zato so vikendi skoraj brez izjeme rezervirani za gore.

Na kakšen način si financirate svoje poti?  

Od pričetka srednje šole do konca študijskega obdobja sem finančna sredstva pridobivala s študenskim delom – poučevanjem plavanja. Ob relativno majhnem časovnem vložku sem lahko prihranila dovolj za samostojno financiranje potovanj. Trenutno imam redno zaposlitev, poleg tega pa še vedno opravljam popoldansko dejavnost poučevanja plavanja.

Težava večine popotniških duš je verjetno ta, da v obdobju, ko imaš časa za potovanja na pretek – npr. študijska leta – nimaš dovolj finančnih sredstev oz. so ta zelo omejena. Ko pa finančne ovire postajajo vedno manjše, časovne pridejo toliko bolj do izraza.

Pred kratkim ste se vrnili s Kitajske. Kaj ste si tam ogledali in na kakšen način ste se lotili načrtovanja poti?

Pred vsakim potovanjem dobim ogromno vprašanj v smislu “Ali imaš že vse splanirano, rezervirano itd?”, moj odgovor pa je na začudenje mnogih vedno “Še nič”. Že pred nakupom letalske karte pogledam znamenitosti, ki jih želim na destinaciji videti; z načrtovanjem samega potovanja (transport, nastanitve, druge znamenitosti) pa v resnici pričnem šele v trenutku, ko se vkrcam na letalo in odprem Lonely Planet.

Na potovanju po Kitajski – deželi razdalj, zmajev in cesarjev, tisočerih stopnic, angleško negovorečih prebivalcev in otrok – ti so praktično povsod! – sem si ogledala Peking, prehodila Veliki Kitajski zid, občudovala Glinene vojščake – Xi’an, se povzpela po smrtonosni poti gore Huashan, z bambusom hranila pande – Chengdu, vrhunec potovanja doživela na t.i. planetu Pandora iz filma Avatar – Zhangjiajie national park, prehodila gričevja kitajskega krasa – Guilin, Yangshuo, Xianpong, potovanje pa zaključila v mestu, ki dejansko nikoli ne spi – Hong Kong. Predvsem pa sem na potovanju ogromno časa preživela na vlaku, saj so razdalje med kraji res ogromne.

Kaj vas je v tej državi najbolj navdušilo? In česa iz kitajske kulture ne bi želeli prenesti v svojo?

Zagotovo je bil to Zhangjiajie national park, kamor se bom v prihodnje še vrnila. Ob pogledu na gore imaš dejansko občutek, ko da te plavajo – v filmu Avatar so poimenovane Floating mountains – plavajoče gore. Kot bivšo plavalko pa me ta občutek verjetno precej pomirja.

Iz kitajske kulture v domačo kulturo ne bi želela prenesti nedostopnosti oz. nezavedanja svoje okolice, ki je pri vzhodno azijski kulturi verjetno posledica obsedenosti z mobilnimi napravami. Prav ironično je, ko ob prihodu v hostel na pomoč receptorke lahko samo upaš, saj se ravno takrat na njenem mobilnem telefonu predvaja nekaj nadvse zanimivega.

Uuu in pa stranišča na štrbunk (smeh).

Konec lanskega leta ste obiskali tudi Jordanijo, deželo, ki je zadnjih nekaj let postala prava Instagram uspešnica. Po čem vam najbolj ostaja v spominu 

Petra – “roza-rdečkasto mesto, staro pol toliko kot čas”, je prav gotovo svojevrstno doživetje. Mesto je dostopno skozi dober kilometer dolgo sotesko-Siq, ki za arhitekturo v mestu, kar zadeva fotogeničnosti, prav nič ne zaostaja. Petra je simbol Jordanije in njena najbolj obiskana turistična destinacija, zato je o trumah turistov verjetno škoda izgubljati besede. Se pa najdejo kotički, kjer lahko v samoti ob pogledu na mesto doživiš tisto pravo energijo Nabatejskega kraljestva.

Poleg tega pa mi bo ostalo v spominu tudi kampiranje z beduini v puščavi Wadi Rum. Ponudba: 11 kamel – od katerih je ena v zadnjih 3 letih nepremagljiva v kameljih dirkah, kar družini, ki si jo lasti, prinaša ogromne zaslužke – v zameno za poroko in pa humus in falafli v vsakem obroku dneva.

Česa tam ne smemo spregledati?

Zakladnice Petre – kar pa bo verjetno zelo težko, saj se večina v Jordanijo odpravi prav zaradi ogleda te znamenitosti iz seznama Unescove zaščite. Entuziasti starih filmov enostavno morate obiskati Wadi Rum, ki je prav tako vpisan v Unescov seznam svetovne dediščine. In pa plavanje v mrtvem morju – ko tudi plavalci pričnejo dvomiti o svojih plavalnih sposobnostih.

Kako je z načrtovanjem potovanja po Jordaniji in kako kompliciran/enostaven je transport po državi?

Za transport po državi smo rentali avto, saj je v primeru skupine 3-4 popotnikov to daleč najudobnejša, najhitrejša in tudi najcenejša oblika transporta. Po državi vodita praktično le dve glavni cesti, King’s road (magistralka) in pa Highway (avtocesta), ki sta poleg tega dobro pregledni in primerno vzdrževani.

Obiskali ste tudi Tajsko in Kambodžo, posebnost teh dveh potovanj pa je bilo to, da ste se ne pot odpravili čisto sami. Katere so prednosti in katere slabosti solo potovanj in zakaj bi moral na takšen oddih vsak vsaj enkrat v življenju? 

Solo potovanje se mi zdi eden izmed najboljših načinov spoznavanja tujih krajev, kulture in ljudi. Ker poleg tebe ni prijatelja ali partnerja, s katerim bi razpravljal o vsakodnevnih težavah vsakdanjega življenja, se lahko popolnoma zliješ s kulturo, domačini, kar vsekakor izboljša izkušnjo obiska neznanega kraja. Ko gre vse (ali pa nič) narobe, si prepuščen samemu sebi, kar okrepi samozavest in osvobaja misli.

Zakaj vsaj enkrat v življenju? Ker začutiš neizmerno svobodo; veliko več je dogajanja in novih poznanstev, ker si bolj dostopen oz. prisiljen do spoznavanja drugih ljudi; ker lahko počneš točno tisto, kar ti tvoje srce poželi.

Imate na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vam najbolj prirasli k srcu?

Seveda, le preko stikov z domačini lahko doživiš izkušnjo, ki jo tipičen turist nikoli ne bo deležen, pa naj bo to voznik avtobusa, osebje v hostlu oz. guesthouse, naključni ljudje na ulici ali pa drugi popotniki.

Najbolj so mi prirastli k srcu na Tajskem, morda tudi zato, ker sem imela zaradi solo potovanja, prav tam največ stika z lokalci. Z razlogom se imenuje “dežela nasmehov”.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Absolutno ne. Spomini zbledijo, fotografije pa ob pomoči sodobne tehnologije na srečo ne.

Kakšen tip popotnika ste?

Sem precej nemirna. Ne maram poležavanja, najmanj pa tistega na plaži ali v senci borovca s knjigo v roki. Ne predstavljam si potovanja, kjer bi bila v 2-3 tednih samo na plažah (četudi vsak dan na drugi) in v morju. Iz meni neznanega razloga se v morski vodi ne počutim prav dobro, sem si pa precej fascinantnih tropskih koralnih grebenov s pomočjo maske in plavutk vseeno ogledala.

Popotniško destinacijo in samo pot poskušam načrtovati tako, da je mešanica vsega – narave, zgodovine in kulture, predvsem pa dinamike.

Kar zadeva backpackinga in finance – za transport po destinaciji večinoma uporabljam javni prevoz, jem lokalno oz. ulično hrano, spim v guesthouse-ih/hostlih/nizkocenovnih hotelih in ne pijem alkohola. Okvirno za 3 tedensko potovanje tako odštejem okoli 1200 eur vključno z letalsko karto, zavarovanjem, transportom do letališča …

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Raziskujte po svoje! Popotniški vodiči so sicer super pomoč, a najboljše spomine pišejo spontane odločitve in neraziskani kotički.

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

V Peruju je to zagotovo Cheviche – marinirana riba v soku marakuje oz. čiči, fermentirani pijači iz koruze, postrežena s kuhano koruzo, rižem, zelenjavo, krompirjem, čebulo, itd. Ker gre za tradicionalno jed, katere korenine segajo več kot dva tisoč let v preteklost, jo na vsakem delu države pripravijo in servirajo na malce drugačen način, odvisno od naravnih danosti.

Na Tajskem je svojevrsten presežek Pad Thai (praženi riževi rezanci z zelenjavo, sojinimi kalčki in arašidi) in Sticky rice with mango – za sladkosnede. Na indonezijski Javi pa Nasi Goreng, ki je “smoothie” različnih kultur – riž so v Indonezijo prinesli indijski mornarji, čili portugalski raziskovalci, postopek praženja hrane izvira iz Kitajske, kuhanje jajc pa naj bi bila stvar nizozemskih trgovcev.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Težko bi izpostavila najbolj neprijetno, ker so vse izkušnje oz. pripetljaji del potovanja, zaradi česar večinoma le-ta postanejo še bolj zanimiva in adrenalinska. Od komunikacijskih težav – med zadnjimi je Kitajska, kjer angleško govorečo populacijo težko najdeš, do zamud leta oz. prevoza, napadov divjih živali, itd.

Izredno moteč dejavnik na potovanjih pa mi predstavljajo trume turistov. Zavedam se, da sem del turizma tudi sama, še posebno na turistično najbolj priljubljenih destinacijah, vendar se trudim, da s svojo pojavo ne škodujem naravi, okolju in ljudem …

Menim pa, da je človeško brezbrižnost, želja po najlepših in najatraktivnejših fotografijah pripeljala do skrajne meje – če izpostavim ljudi, ki lokalne/divje živali hranijo z raznimi čipsi, piškoti, čokolado …, do ignoriranja pravil v nacionalnih parkih, kje se sme hoditi in kje ne.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih? 

Da smo nekakšne osebe, ki smisel življenja iščejo v tujih deželah in kulturi. Zame to ne drži, saj si življenja v tujini ne predstavljam. Potovanja me notranje izpopolnjujejo, saj si z njihovo pomočjo širim obzorja.

Predvsem pa ljudje za backpackerje oz. low buget popotnike zmotno menijo, da smo nekakšni adrenalinski odvisniki in pustolovci, ki potujejo le po deželah polnih umazanije, spijo med mrčesom in pajčevinami, jejo na tleh z rokami … Čeprav tudi to včasih ni daleč od resnice (smeh). V nekaj tednih življenja v objemu druge kulture in svetu neznanega, se vsakokrat znova zaveš, da je življenje doma zelo enostavno, zaradi življenja v t.i. coni udobja pa smo ljudje vedno manj pripravljeni za karkoli potrpeti oz. se potruditi, pa četudi to vključuje najlepši sončni vzhod, najlepši razgled …

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja?

Sreča ni v stvareh, ampak dogodivščinah.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Dostopnost, kratke razdalje, čist zrak in pitno vodo, ki priteče iz pipe.

HITRIH 5:

Najljubša država: Slovenija. Od popotniških držav pa še vedno (in verjetno vedno) Peru.

Najljubše mesto: New York in Bangkok.

Najljubša kulinarika: Cheviche (Peru), nasi goreng (Indonezija), pad thai (Tajska), sticky rice z mangom (Tajska), king coconut (Šrilanka)

Naljubši način transporta: Vlak in kolo.

Najljubši jezik: Po nekaj tednih potovanja je slovenščina kot pravi balzam za ušesa; sicer pa mi arabščina zveni čudovito.

Foto: Urša Longar/arhiv

Urši in njenim dogodivščinam lahko sledite tudi na Instagramu (tukaj).

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

Netflix bo posnel serijo o dramatičnem reševanju tajskih dečkov iz jame

Lani je ves svet spremljal reševalno akcijo 12 dečkov in njihovega nogometnega trenerja, ujetih v jami na Tajskem. Dramatična in odmevna zgodba pa bo kot kaže dobila uprizoritev na Netflixu.

Potem ko so o dečkih začeli snemati film The Cave, ki bo premiero doživel julija – ob obletnici reševalne akcije, bo resnična drama in pravi mednarodni reševalni podvig kmalu na ogled tudi prek ameriškega ponudnika video vsebin na zahtevo Netflix. Režijo serije o izgubljenih tajskih dečkih bo prevzel Jon M. Chu, naslov serije in datum predvajanja pa za zdaj še nista znana.

Zgodbe se verjetno še dobro spomnite. Skupina dečkov, starih od 11 do 16 let, ter njihov 25-letni trener se je v jamo na Tajskem podali 23. junija. Močan dež je nato jamo poplavil in jim onemogočil izstop iz nje.

Njihovo izginotje je sprožilo iskalno operacijo, v katero je bilo vključenih več kot tisoč oseb, med njimi številni strokovnjaki iz tujine. Britanski potapljači so nato 2. julija odkrili sestradano nogometno ekipo na suhem v eni od dvoran.

A tragedije še ni bilo konec, saj so sprva ocenjevali, da bodo morali dečki zdržati v jami do štiri mesece, da voda usahne in bo možen varen izhod. Dečki in trener so na koncu v jami preživeli dobra dva tedna. Nato so jih v izredno zapleteni akciji 10. julija lani končno rešili.

Potapljači so jim medtem nosili hrano in druge potrebščine, ob njih je bil tudi zdravnik. Med oskrbovanjem pogrešanih je 6. julija življenje izgubil tajski potapljač, ki so ga nato pokopali z državnimi častmi.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Tajska in 11 stvari, ki jih tam nikakor NE počnite

 

Tajska: Slavni zaliv Maya iz filma The Beach bo zaprt še vsaj dve leti

Tajska slovi po osupljivih peščenih plažah in neokrnjenih džunglah, turkiznem morju, divjih zabavah … Slovi tudi po dobrih hrani in nasmejahnih lokalcih. Ti so ob porastu turizma in ignorantskih turistih sicer vedno manj nasmejani, poseben sloves pa ima tudi kup tajskih otokov.

Od Leonarda DiCapria do trum turistov

Dva od teh sta otoka Koh Phi Phi Don, ki je največjo medijsko pozornost dobil 26. decembra 2004, ko je del otoka s tlemi zravnal cunami in Koh Phi Phi Leh. Drugi je zaslovel leta 2000, ko je v kinodvorane prišel film The Beach (Obala) z Leonardom DiCapriem v glavni vlogi. Film govori o rajski plaži na skritem otoku, kamor se je zatekla peščica sodobnega življenja naveličanih backpackerjev, ki tam živijo v hipijevski samooskrbni skupnosti – pa tudi marihuana na otoku raste v velikih poljih.

Zaliv bo zaradi poškodb koralnega grebena zaprt še vsaj dve leti

Rajska plaža, ki jo vidite v filmu, je prav Maya Beach, plaža na Koh Phi Phi Lehu, ki pa ji slava ni prinesla nič dobrega. Pred filmom slabo znani otoki Phi Phi so doživeli pravi turistični preporod. In ta je daleč od tega, kar smo videli v filmu. Na prav to plažo vsak dan prispe 5 tisoč ljudi. Tja jih pripeljejo turistične ladjice iz Krabija, Phuketa ali sosednjega Koh Phi Phi Dona. To močno vpliva na okolje, zato so se oblasti lani končno odločile, da ukrepajo.

Priljubljeni tajski zaliv Maya bo tako ostal zaprt še najmanj dve leti. Zaliv so prvič zaprli junija lani, ko so ugotovili, da so koralni grebeni v zalivu poškodovani zaradi sidranja ladij.

Tajska vlada je prvotno načrtovala, da bo zaliv ostal zaprt štiri mesece. Kasneje pa se je odločila, da bo zaprtje podaljšala, vendar pri tem ni določila natančne časovnice.

Za obnovo koral potrebujejo več časa in manj turistov

“Prizadevanja za obnovo potrebujejo čas. To je posebej težko, če je večina koral mrtvih,” je pojasnil profesor morske ekologije Thon Thamrongnawasawat z univerze Kasetsart v Bangkoku. Ocenil je tudi, da je škoda na koralah na Tajskem že dosegla kritično stopnjo, še posebej skrbi odmiranje koral v zadnjem desetletju.

Po lanskoletnem zaprtju zaliva so na Tajskem zasadili več kot 23.000 novih koral, vendar morajo še počakati, da bodo videli, koliko od njih se jih bo pobelilo zaradi močnega poletnega sonca.

Po ponovnem odprtju zaliva tajske oblasti predvidevajo, da bodo dovolili obisk 2000 turistov dnevno. Tajsko je lani obiskalo 38,2 milijona turistov. Leto prej jih je bilo 35 milijonov.

PREBERITE ŠE:

Tajska in 11 stvari, ki jih tam nikakor NE počnite

Tajska in 11 stvari, ki jih tam nikakor NE počnite

Tajska ponuja kup naravnih lepot, od neokrnjene džungle s pestrim živalskim svetom, do rajskih plaž, okusne hrane, tihih templjev in razvratnih zabav ter obilice adrenalinskih in drugih atrakcij.

Tajsko je v minulem letu obiskalo več kot 35 milijonov turistov, za eno bolj priljubljenih destinacij jugovzhodne Azije pa velja tudi med Slovenci. Priljubljena je tudi zaradi ugodnih cen nočitev, hrane in prevozov pa tudi letalske karte do Bangkoka ali Phuketa so že nekaj sezon precej ugodne.

A preden se podamo na to noro doživetje, je naša dolžnost, da se pozanimamo o njihovi kulturi, običajih in drugih prepričanjih, ki se jim moramo kot obiskovalci prilagoditi in jih spoštovati.

Dežela nasmejanih obrazov, če jih ne jezite

Tajska je namreč pesniško znana tudi kot dežela nasmejanih obrazov. Lokalci so resnično srčni ljudje, ki pa jim ta nasmeh z obraza kljub razvoju klati skokovita rast turizma. Zakaj? Ker ne prinaša le popotnikov, ki bi radi sproštljivo odkrivali svet, ampak precej več objestnih zahodnjaških turistov, ki na tuje prihajajo s svojimi zahtevami, navadami in superiorno omejenostjo do drugačnosti. Nikar ne bodite eni od takšnih. Zato smo zbrali šopek stvari, za katere se od vas pričakuje, da jih boste v deželi nasmehov tudi upoštevali.

Kralj je … no, kralj!

Tajska je kraljevina in po tajskem zakonu je kralja in njegovo ožjo družino prepovedano žaliti, kritizirati ali nasploh prikazovati v negativni luči. Za to početje je najvišja zagrožena kazen 15 let zapora. Med ljudmi zelo priljubljen monarh z najdaljšim stažem je bil kralj Bhumibol Adulyadej, ki je oktobra 2016 umrl po 70 letih vladanja. Tajska je zatem oznanila leto žalovanja, njegov prestol pa je zasedel sin Maha Vadžiralongkorn. Ta je med Tajci precej manj priljubljen. Vseeno pa Tajcev ne boste slišali na glas kritizirati svojega kralja, niti jih k tem ne spodbujajte drugje kot v varnem zavetju štirih sten.

Kraljev obraz krasi tudi tajski denar – baht. Ob menjavi kralja pa so zdaj prvič od leta 1946 zamenjali tudi podobe na denarju. Kakorkoli, če vam kakšen tajski baht pomotoma pade na tla, ga nikar ne poskušajte ustaviti z nogo. Ker je na njem podoba kralja, nanj ne smete stopiti, saj je to enako, kot bi stopili na njegov obraz.

Kajenje na plažah je prepovedano

Tajske oblasti so lani prepovedale kajenje na 24 priljubljenih plažah po vsej državi. Na teh plažah so namreč že večkrat zabeležili ogromne količine smeti, med katerimi prevladujejo ravno cigaretni ogorki. Le na plaži Patong so jih namreč vsak mesec pobrali okoli 140.000! Lokalne oblasti bodo sicer v bližini teh plaž uredile območja namenjena kajenju, morebitni kršitelji pa bodo najprej večkrat ustno opozorjeni. V primeru neupoštevanja opozoril bodo nato kaznovani z denarno globo v višini 2571 evrov in zaporno kaznijo do enega leta.

Na stvari in ljudi ne kažite z nogo in sezujte čevlje! 

Noge so za Tajce statusno najnižji del telesa (fizika in gravitacija se strinjata z njimi), saj so najbližje tlem in so tako najbolj umazane. Logično, kajne. Z nogami torej ni spoštljivo kazati na ljudi, prav tako pa se morate pri Tajcih doma – in celo ob vstopu v nekatere trgovine – sezuti. Kako veste, kje od vas to pričakujejo? Tam, kjer boste že pred vhodom videli čakati kup čevljev, zagotovo. Ta običaj Slovencem sicer ni tako čuden, Američanom, ki se od svojih superg ne marajo ločiti, pa precej bolj. To je tudi eden od razlogov, zakaj Tajci nosijo obutev, ki jo zgolj nataknejo – ker se ves dan med prehodi v prostore sezuvajo in obuvajo.

Tudi kazanje s prsti ni najbolj zaželeno, nikakor ne s sredincem! Če morate na kaj pokazati, uporabite kar vse prste skupaj, torej celo dlan.

Ne dotikajte se glav!

Če noge veljajo za najnižji del telesa, je glava najbolj sveta, saj je najbližje nebu. Glava je za Tajce sveta, njeno dotikanje – tudi las – pa velja za nekaj precej intimnega. Zato jih lahko zelo razjezite, če to storite brez njihove pobude. 

Modrčki in vroče hlačke niso za povsod

Ker je Tajska precej vroča dežela, je razumljivo, da boste oblečeni pomanjkljivo. Čeprav daljše svetle in lahke bombažne ali lanene hlače ali krilo pravzaprav veliko bolj hladijo in ščitijo pred soncem, pa tudi bolj udobni so od ultra kratkih hlačk iz džinsa. A hitro se lahko zgodi, da je vaš stajling izzivalen in nespoštljiv. S sprehodom po mestu v bikinkah in hlačkah, ki kažejo pol zadnjice, boste tarča številnih pogledov, ne nujno odobravanja. Izjema so plaže in izjemno turistični predeli Bangkoka, Phuket in Pattaya, ki slovita po seks turizmu in so tam te vrednote že davno pozabljene.

PREBERITE ŠE: Štiri divje zabave, po kateri slovi jugovzhodna Azija

Ker je Tajska polna osupljivih templjev in morate med obiskom stopiti vsaj v enega, tudi za vstop vanje veljajo pravila oblačenja. In gola ramena, kolena, še manj pa zadnjice in dekolteji, tu ne pridejo v poštev. Če se po neumnosti tam vseeno znajdete napol goli, vam bodo ponudili sarong, s katerim se lahko zakrijete. V svete dele templjev vstopajte bosi in primerno oblečeni, ne zadržujte se med vrati.

Ne trpinčite živali!

Na Tajskem lahko tudi jahate slone, božate opice in se celo stisnete k tigru! Kako prikupno, kajne? Niti ne. Vse te živali so v ujetništvu. Če pobliže pogledate slonovo kožo, je polna lukenj in ran, ki mu jih Tajci za vaš denar, vaše veselje in vaše imenitne fotografije z dopusta zadajajo na dnevni ravni.

Tigri so sicer res mačke, ki večino dneva poležavajo, a nikakor niso krotke mucke, ki vas ne bi – razen če so pod močnimi pomirjevali – med delanjem selfieja najraje treščile ob tla. V tej neverjetni deželi ne spoštujte le lokalnih ljudi in navad, ampak tudi vse eksotične živali, ki med drugim izumirajo prav zaradi turistov, ki si želijo božanj muck, ki za to nikoli niso bile rojene in lokalcev, ki takšne poslovne priložnosti izkoristijo, ker je po njih pač povpraševanje. Preden greste torej v enega takšnih krajev, premislite, ali je njihovo življenje res manj vredno od drugih.

ALTERNATIVA: Sicer pa obstaja tudi kup sitorišnic za prav te živali, ki so jih rešili pred kavlji, pomirjevali in trpinčenjem. Slone na primer lahko pomagate okopati, jih nahranite in greste z njimi v blatno kopel. Le ponudnika na spletu dobro preverite in se prepričajte, da gre res za ljudi, ki živalim pomagajo, ne zgolj jemljejo življenja.

Bodite spoštljivi do menihov

Dežela templjev in menihov ima svoj čar in zagotovo boste kje naleteli na te tihe pogosto bose mislece z obritimi glavami in oranžnimi haljami. Na primer v zgodnjih jutranjih urah, ko po ulicah zbirajo hrano, ki jim jo darujejo ljudje ali med molitvijo v templjih. Če imate srečo, se lahko njimi tudi pogovarjate in verjemite, lahko vam zaupajo marsikaj navdihujočega, a tudi tu upoštevajte nekaj pravil:

  • Ženske se jih ne smejo dotikati – če jim želite podati kakšno stvar, jo postavite na mizo, oziroma predajte moškemu, ki jo bo predal menihu.
  • Če stojijo, ustanite, če sedijo, sedite k njim.
  • Hodite počasi in govorite z nizkim tonom
  • Snemite sončna očala, kapo, odstranite mobilnik in slušalke.
  • Ne bodo jezni, če jih fotografirate, razen, če vam na to namignejo z obrazno mimiko ali gestami – nikakor pa jih ne fotografirajte, če ob tem kažete hrbet Budi!

Z Budo ni heca!

Že ob pristanku na Tajsko vas bodo na letališču pričakala opozorila, da je kupovanje kipcev, podob in tetoviranje podobe Bude prepovedano. Zato vam verjetno ni treba poudarjati, da tega ne počnite. Pa čeprav je cela Tajska polna uličnih preprodajalcev prav takšnih kipcev, podob in majic s potiskom. In tudi tetovatorjev, ki vam za vse življenje pod kožo izrišejo nasmejanega Budo, je ogromno. Na podobe Bude ni primerno kazati s prsti, vedno pa morate biti postavljeni nižje od njihovih podob in kipov … Okoli svetih objektov naj bi hodili v smeri urinega kazalca, od katerekoli podobe Bude pa se morate odmakniti vzvratno, ne da bi mu pokazali hrbet. Verjetno vas ob kršenju teh stvari ne bo preganjala policija, a ne pozabite na karmo, ta vas lahko še vedno najde.

Javno izkazovanje ljubezni ni običajno

Če je poljubljanje na ulicah Italije, Španije, Francije nekaj filmskega, tega Tajci ne gledajo tako radi. Z izjemo tistih bolj razvratnih predelov, kjer ladyboyi, pingponk showi in seks turizem niso nič nenavadnega. Sicer niso legalni, so pa tolerirani. A na kakšni bolj običajni ulici Tajske, držite roke k sebi, jezik pa vsaj v svojih ustih. Kakšni starejši Tajci in Tajke namreč zavijejo z oči že, če se držite za roke. Intima naj torej ostane intima, za romantiko pa bo zagotovo še čas.

Ne iščite stvari, ki jih imate doma

Ob raziskovanju novih kultur se nikar ne pritožujte, da nimajo tistega, kar imate doma. Torej mamine goveje juhice, “pravega” belega kruha, pice, kot jo znamo pripraviti le sosedje Italijanov in še česa absurdnega. Uživajte v novih barvah, vonjih, okusih in poznanstvih ter odprite misli. Le tako boste res rastli.

VANDRAJ priporoča: Cene letalskih kart iz Slovenije ali bližnjih letališč na Tajsko preverite TU

Mai phen rai & sabai sabai

Brez skrbi in sprosti se, “vzemi si ga na izi”, bi lahko prevedli te pogoste besede, ki pridejo iz tajskih ust. Na Tajskem ne razmišljajte preveč in ne hitite. Čas je relativen in če se boste jezili, se vam bodo nasmehnili. Jeza je znak šibkosti in norosti in z njo ne boste dosegli veliko. Tajci ne marajo razburjanja. Uživajte v tem delujočem kaosu, spijte mangov smuti (ali raje naročite Chang!), pojejte pad thai pri brezzobi gospe z ulice, sedite na razmajani tuk tuk in se prepustite toku. Nenazadnje, ste tam na obisku in to je njihov svet, svet, iz katerega lahko potegnete marsikaj dobrega.

Foto: Unsplash

Preberite še:

12 uporabnih nasvetov za tiste, ki vas vleče v Vietnam

 

Par, ki je na Novi Zelandiji spoznaval Maore, zna privarčevati na Islandiji in na Tajskem ne jaha slonov #intervju

Tokrat sem v Vandraj intervjuju klepetala z Janjo in Urošem, sociologinjo in inženirjem – popotniškim parom, ki ustvarja blog Travel Pear. Ljubljančana skupaj potujeta sedem let, v tem času pa je za njima že kup dogodivščin.

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva avtohtona Ljubljančana, Janja in Uroš, ki rada raziskujeva bližnje in daljne kotičke našega sveta. Željo po potovanjih sva odkrila na prvem skupnem potovanju v Španijo leta 2012, kjer sva raziskovala Barcelono in otok Tenerife. Janja je magistra sociologije, ki temeljito preuči vsako najino naslednjo destinacijo, da jo izkoristiva, kolikor se le da.

Uroš pa je diplomiran inženir računalništva in informatike, na potovanjih v vlogi glavnega navigatorja in voznika. Daljša potovanja raje preživa na tistih koncih sveta kjer je nora narava, saj rada hodiva v hribe in iščeva skrite kotičke neobičajne narave. Krajša potovanja pa ponavadi izkoristiva za skok v katero izmed Evropskih mest ali izlet po Sloveniji.

Kolikšen del leta preživita na potovanjih in kje smo vaju ujeli tokrat?

Potujeva vsaj 2- do 3-krat letno, kar skupno nanese za dober mesec, oz. kolikor nama dopušča dopust, saj sva oba zaposlena. Tokrat ste naju ujeli kar doma, ob načrtovanju naslednjega potovanja v Pariz, spogledujeva pa se že z letalskimi kartami za Japonsko, ki jo nameravava obiskati v oktobru. Upava, da nama uspe v potovanje še dodati hiter obisk Južne Koreje.

Kako izbirata naslednjo destinacijo?

Zelo demokratično. Uroš pravi: “Janja poda idejo za destinacijo, s katero se jaz strinjam” (smeh).

Ponavadi naju navdušijo kakšni blogi, slike drugih popotnikov ali pa kakšen dober film, tako kot naju je navdušil Gospodar prstanov, zaradi katerega se nama je Nova Zelandija še bolj dopadla. Ko sva pa brez idej, imava doma na zidu zemljevid z označenimi že obiskanimi destinacijami, kar pomaga pri izbiri naslednjih. K izbiri tudi pripomore cena letalske karte in vremensko obdobje destinacije v času planiranega obiska. Poskusiva se izogniti tudi najvišji turistični sezoni, če se le da.

Katero od preteklih potovanj vama je najbolj pri srcu?

Definitivno potovanje na Novo Zelandijo. Do sedaj je bilo to daleč najboljše.

Pred kratkim sta torej raziskovala Novo Zelandijo. Kakšna izkušnja je bila to?

Ja, proti koncu 2018 sva jo obiskala za 3 tedne. Noro! Fjordi, gore, jezera, ledeniki, vulkani … Lepota narave se kar ne konča! Ko misliš, da ne more biti lepše, te naslednja destinacija vedno znova preseneti.

Se pa otoka med seboj kar razlikujeta, severni je bolj znan po geotermalnih vrelcih, vulkanih, maorski kulturi in je veliko bolj poseljen. Tam sva se bolj namakala v vrelcih, obiskala Hobbiton, pobližje spoznala svetleče črve, Maore in njihovo kulturo, medtem ko je na južnem otoku veliko bolj dramatična narava. Visoke gore, jezera in fjordi, zato sva tam veliko časa namenila pohodništvu. Pohodniške poti so zelo urejene in dobro označene. Ljudje so prijazni, domači. Upava, da se nama uspe še kdaj vrniti, saj nama je ostalo še veliko neraziskanega področja.

Kako sta se premikala po državi? 

Obiskala sva oba otoka, na obeh si izposodila avto in z njim naredila krajše krožno potovanje po severnem in daljše na južnem otoku. Najlažje se je premikati z avtom ali potovalnim kombijem. Poleg tega, da greš svojo pot, je nepričakovano ustavljanje in raziskovanje stalna praksa. Nekaj kar ni mogoče, če si vezan na avtobus, vlak ipd. Naredila sva dobrih 2600 kilometrov. Čas premika med otokoma sva si skrajšala s povratnim notranjim letom iz Aucklanda v Christchruch, saj bi sicer potrebovala več časa, kot sva ga imela na voljo.

Se strinjata s pogosto slišano trditvijo, da je Nova Zelandija nadvse podobna Sloveniji?

Je, nekaj na tem. Pokrajini Bleda in Bohinja sta kar dobro podobni južnemu otoku, vendar ni primerjave v velikosti. Skozi celoten južni otok te spremljajo jezera, gore, ledeniki in doline, pri pogledu na katere se res lahko najde kakšna podobnost s Slovenijo.

Potikala sta se tudi po Tajskem. S čim vaju je prepričala?

V Azijo pred tem še nisva potovala in najina prva izbira je bila Tajska. Je nekaj čisto posebnega, vsaj za naju je bila, ker nisva poznala njihove kulture. Hrana je odlična, tropsko sadje je razred zase in še danes se nama lušta po lepljivem rižu z mangom (Mango sticky rice) ter papajini solati. Bolj pa sva bila navdušena nad severom, kot nad rajskimi plažami na jugu.

Česa ob obisku te dežele nasmehov ne smejo zamuditi tisti, ki se tja odpravljajo v kratkem?

Definitivno ne izpustiti mesta Chiang Mai na severu in obiska enega od zavetišč za slone. Rada imava živali, zato se udeležujeva le organiziranih obiskov, ki ne posegajo v njihovo življenje in jih ne ogrožajo. Zato nisva želela jahati slonov, raje sva prispevala zavetišču. Tam skrbijo za rešene slone iz ujetništa, večinoma so poškodovani in bili tekom življenja zlorabljeni. V zavetišču se prosto gibljejo, lahko jih hraniš, greš z njimi na sprehod in jim pomagaš pri kopanju. Neverjetna in lepa izkušnja ter dober kontrast proti vsem obrtem s sloni v ujetništvu.

Aja! Pa kuharski tečaj tajske kulinarike toplo priporočava! Omenjenega sva se udeležila v Chiang Maiju. Zajema vse od nakupa sestavin na tržnci, do priprave 5-hodnega kosila. Super so naju naučili, zdaj si enake jedi lahko pripraviva tudi doma.

Pa Islandija? Je res dostopna le tistim popotnikom z res globokim žepom?

Definitivno je Islandija ena izmed dražjih destinacij, ki sva jo obiskala, ampak to še ne pomeni, da se tam ne da potovati tudi, če tvoj žep ni tako globok.

Nam zaupata kakšen trik, kako tam privarčevati?

Hrana je neizmerno draga. Kuhala sva si sama v Airbnbjih in Guesthousih, hrano pa kupovala v “cenejših” diskontih (npr. Bonus). Vseeno pa je bila cena konkretno višja kot pri nas. Na tak način se da dobro privarčevati, je pa res, da je večina atrakcij v naravi in dostopnih brez kakršnihkoli vstopnin.

Sta ujela tudi severni sij? 

Ne, na žalost nisva imela te sreče, glede na letni čas potovanja, to je bilo konec aprila, so možnosti za severni sij zelo majhne.

Kako dolgo ustvarjata svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin? 

Pred približno tremi leti je nastal blog Travel-pear.com, kot ideja, da deliva svoje izkušnje, ideje, nasvete za potovanje, fotke in da narediva videomontažo potovanja, ki jo imava za spomin ter lahko pokaževa družini in prijateljem, da z nama podoživijo najino popotovanje.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na vajinem blogu?

Trenutno je najbolj brana objava West Coast of USA – our 3 week itinerary, predlog, opis najine 3000 kilometrov dolge poti po zahodni obali Amerike, kjer sva v treh tednih prevozila Kalifornijo, Arizono in Nevado.

Kaj počneta, ko sta doma?

Rada razmigava svoje riti s tekom in telovadbo ali pa hodiva na dnevne izlete, večinoma po Sloveniji ter se ukvarjava z najinimi hobiji. V okviru potovanj piševa najin blog, objavljava slike na instagram ter raziskujeva naslednje destinacije. Sicer pa rada bereva ‘Self-Improvement’ knjige in Uroš se ukvarja z sestavljanjem in letenjem dirkalnih FPV dronov.

Na kakšen način si financirata svoje poti? Z blogom tudi služita?

Varčujeva. Namesto daril za rojstne dneve, obletnice, praznike si raje privoščiva kakšno izkušnjo več na najinih potovanjih. Z blogom trenutno ne služiva nič, tudi njegov namen ni bil zaslužek, temveč skupen hobi. Vendar, če bo v prihodnje prinesel kak € več, se ga ne bova branila.

Kdo so vajini bralci? Prevladujejo Slovenci ali tujci?

Glede na to, da članke piševa v angleškem jeziku, trenutno prevladujejo tujci. Največji delež obiskanosti so prinesli Američani, za njimi Angleži, potem Avstralci in na 4. mestu Slovenci.

Na katerem kontitentu se počutita najbolj domače? Zakaj?

Hmmm, težko bi se odločila za enega. Ko padeva v potovalni ritem in se malo podruživa z domačini, rata vse skupaj zelo domače. Mogoče, je bil obisk v Ameriko še najbolj domač, ker tam živi Urošev brat.

Torej so stiki z lokalci stalnica. Kje so vama najbolj prirasli k srcu?

Ker redno uporabljava Airbnb, večinoma stanujeva pri domačinih. Koncept Airbnbja nama je zelo simpatičen, saj ne samo da spoznava novo kulturo ljudi, sva tudi bolj vpeta v vsakdan lokalcev. Do sedaj sva imela samo dobre izkušnje, ampak če bi morala nekoga izpostaviti, so nama najbolj prirasli k srcu Islandci in Novozelandci. Oboji so bili na zelo podoben način ekstremno gostoljubni.

Če izpostaviva samo par primerov na Islandiji, ko sva bivala pri starejšem paru, sta nama za dobrodošlico pripravila njihovo tradicionalno jed flatkaka, ploščat kruh z prekajenim jagenčkom, zvečer pa smo zaključili s klepetom ob pivu. Na Novi Zelandiji, ko sva takoj po prihodu zavila v prvo trgovino, da bi nakupila nekaj stvari za na pot, naju je prodajalka povprašala od kod sva. Ko sva ji razložila, da sva ravnokar prišla na drug konec sveta iz Slovenije, nama je gospa, ki je bila v vrsti za nama, kupila in podarila čokolado ter izrekla dobrodošlico. Bivanje pri Maoru v Wanaki je bilo tudi posebno, pobližje nama je predstavil njihovo kulturo.

Si predstavljata potovanje, na katerem ne naredita niti ene fotografije?

Definitivno ne. Sicer aparatur nimava vedno pri roki, ravno z namenom, da uživava v tistem, kar vidiva. Vseeno pa ne moreva vedno brez tega, da ne narediva kakšne noro lepe fotke ali videa.

Kakšen tip popotnikov sta?

Organizirana, organizirana in organizirana, to bi sigurno rekli tisti, ki naju najbolj poznajo. Rada do potenakosti raziščeva destinacijo še preden odpotujeva, da veva, kaj ne smeva zamuditi. Uživava v najbolj top atrakcijah in v tistih, skritih kotičkih, kjer se lahko izogneva gnečam. Rada sva v pogonu, si privoščiva tudi kakšen ležeren dan, a so bolj redki. Na Tajskem, mislim, da nama ni uspelo več kot dve uri ležati na plaži. Rajši sva se usedla na skuter, se vozila med grički, hodila, iskala skrite plaže, lepe razglede in templje. Drživa se tega, da ko potujeva, čim več časa izkoristiva za raziskovanje, počivava lahko doma.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

Razišči destinacijo, preden odpotuješ, da ne izpustiš česa pomembnega, nečesa, kar bi si res želel/a doživeti, pogledati. Poleg glavnih atrakcij so ponavadi tiste skrite, nenavadne, ki prinesejo najlepše izkušnje. Splača se gledati različne vire, poleg člankov še bloge popotnikov, youtube vloge in še kaj se najde.

Top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?

Skoraj vse destinacije, na katerih sva bila, so imele dokaj zahodno prehrano, zato sva hrano največ zares spoznavala na Tajskem. Mango sticky rice in papaya salad sta jedi, po katerih se nama še danes cedijo sline.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Na zadnjem potovanju po Novi Zelandiji je Uroš staknil rotavirus, ki ga je za 2 dni priklenil na posteljo in sva morala odpovedati pohod čez nacionalni park Tongariro, kjer bi med drugim videla vulkan Ngauruhoe oz. bolj znan kot Mount Doom. No, srečo sva imela, da sva bila po dveh dneh že v pogonu in da ni bilo nič hujšega. Se je tudi že zgodilo, da je bilo letalo polno in sva na destinacijo priletela veliko kasneje. Se zgodi, pozitivno naprej in bo vse okej.

Katera destinacija je presegla vajina pričakovanja in katera vaju je razočarala?

Rekla bi, da so skoraj vse presegle pričakovanja, vsako mesto, država na svoj način. Vedno najdeva nekaj, kar preseže najina pričakovanja, pa naj bo to vožnja s helikopterjem v Novi Zelandiji, sprehajanje med Sekvojami v nacionalnem parku v Kaliforniji ali tura po pivnicah v Berlinu. Če bi že morala izpostaviti destinacijo, ki naju je razočarala, je to Doha, res je nisva niti malo začutila.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Da potrebuješ veliko denarja, znanja in dopusta, če želiš potovati. Vse se da, če se hoče, le da za nekatere destinacije potrebuješ malo več časa za načrtovanje ali pa varčevanje. Zadaj si cilj, napiši si korake do tega cilja in delaj na njih. Slej ali prej se bo izteklo. Navigacija na destinacijah je z današnjo tehnologijo v obliki pametnih telefonov otroško lahka, se je že kar težko izgubiti.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Uh, verjetno, da če si prijazen do ljudi, bodo tudi prijazni do tebe. Lepa beseda in obnašanje gresta daleč, ko si v tujini odvisen od pomoči lokalca ali kakšna taka podobna situacija.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata?

Zelo veliko! Vedno pogrešava domačo posteljo. Definitivno pa moramo biti Slovenci hvaležni za pitno vodo na vsakem koraku, na manjša mesta, iz katerih lahko hitro pobegnemo v našo lepo naravo, na dostop do velike izbire kvalitetne hrane, dobre telekomunikacijske povezave in relativen mir.

HITRIH 6

Najljubša država: Janja: Nova Zelandija, Uroš: ZDA

Najljubše mesto: Janja: London, Uroš: Berlin

Najljubša plaža: Janja: Julia Pfeiffer Burns State Park v Big Suru – Kalifornija, Uroš: Elephant seal beach – Kalifornija

Najljubša kulinarika: Sva zahtevna, zato nama je najljubša najina domača kuhinja

Naljubši način transporta: Janja: karkoli, samo, da meni ni treba peljati, Uroš: avto

Najljubši jezik: Janja: britanska angleščina, Uroš: angleščina

Janji in Urošu lahko sledite na Instagramu in blogu Travel-Pear.com.

Foto: Travel Pear/arhiv Janje in Uroša

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!  

PREBERITE ŠE: Slovenka, ki govori kitajsko in jo čaka plemiška korejska poroka #intervju

Tajska: Na kronanje novega kralja, ki ga po zakonu ne smete kritizirati

Na Tajskem bo v začetku maja, skoraj dve leti in pol po smrti kralja Bhumibola Adulyadeja, okronan nov tajski kralj Maha Vajiralongkorn.

Vloga in sloves kralja na Tajskem je resnično močna in oboževana. Po smrti kralja Bhumibola Adulyadeja, bo slovesno kronanje novega kralja, njegovega sina trajalo tri dni, od 4. do 6. maja.

Manj oboževani sin, ki bo po 70 letih vladanja zamenjal očeta

Novi tajski kralj, 66-letni Vajiralongkorn, čigar uradni naziv je Rama X., je prestol zasedel oktobra 2016 po smrti očeta. Novi kralj v javnosti sicer ne uživa takšne podpore kot njegov oče. Ta je vladal kar 70 let in 126 dni, številni Tajci pa so ga označili za tako pomembnega kot bi bil tudi njihov oče. Od njegove smrti in dolgega žalovanja javnosti je novi kralj korenito reorganiziral palačo. Okrepil je tudi lastno varnost in prevzel upravljanje več milijard dolarjev vrednega kraljevega premoženja.

Vadžiralongkorn ima za seboj tri ločitve, korupcijski škandal v policiji, veliko časa pa je preživel tudi na jugu Nemčije, kjer ima zasebno vilo in kjer se šola njegov najmlajši sin. Čeprav med Tajci ni tako priljubljen, monarhijo pred kakršnokoli kritiko ščiti strog zakon.

Kralja je prepovedano kritizirati z zakonom!

Na Tajskem namreč velja zakon, po katerem je kralja in njegovo ožjo družino prepovedano žaliti, kritizirati ali nasploh prikazovati v negativni luči. Prijavo žalitve lahko vloži vsakdo, najvišja zagrožena kazen za kršenje zakona pa je kar 15 let zapora! Kraljevo podobo v javnosti namreč zelo skrbno gradijo, celo mediji pa o njem lahko pišejo samo pozitivno.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE:

11 stvari, ki jih nikakor NE počnite na Tajskem

Intervju: Jaka Komočar, Mariborčan, ki več kot 250 dni na leto preživi na potovanjih

V tokratnem intervjuju klepetamo z Jako Komočarjem, profesionalnim kajtarjem, ki prihaja iz Maribora, večino časa pa ga tam sicer ne boste našli. Žene ga neskončna želja po odkrivanju sveta in novih nepozabnih krajev, potovanja pa najraje združi in poveže s kajtanjem, vodnim športom v katerem je zelo uspešen – trenutno 7. na svetu. Iz ljubezni do tega športa je Jaka pri svojih 22 letih odprl tudi kajtarsko šolo na Tajskem. Imenuje se Hykite, več pa preberite v spodnjem intervjuju.

Preberi več

Tajska: Klik do leta v Bangkok iz Benetk

Vas vleče na Tajsko? Bangkok je vrveče mesto, ki vas bo “kupilo” v trenutku!

Bangkok vas bo prepričal z ugodno ulično hrano, ki se je nikoli ne boste naveličali, vrtoglavo visokimi nebotičniki, z imenitnimi razgledi, pa živahnim nočnim življenjem, ugodnim šopingom in čudovitih templjih, ki vam bodo vzeli sapo. Vandraj je tokrat brskal za ugodnimi letalskimi kartami.

Med ugodnimi letalskimi kartami lahko brskate v iskalniku, ki ga najdete s klikom na zgornjo fotografijo (cene letalskih kart se spreminjajo). Tokrat nas vleče v Bangkok! Česa ne smete zamuditi na Tajskem in česa tam nikar ne počnite, preverite v spodnjih povezavah:

– 11 stvari, ki jih nikakor NE počnite na Tajskem

– 13 razlogov, zakaj ljubimo Tajsko

– Zaščita pred turisti: Konec obiskov tajske idilične plaže iz filma The Beach

– Štiri divje zabave, po katerih slovi jugovzhodna Azija

– Kaj spakirati za azijsko backpackersko dogodivščino

Foto: Unsplash

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.