Kako dobro v resnici poznate Tržič? To zmajevo mesto skriva kup obiska vrednih sladkorčkov, je pa tudi odlično izhodišče, od koder se odpira idilična Dovžanova soteska. Imamo idejo za celodnevni izlet!

Dovžanova soteska je odlična destinacija za družinski izlet v naravo. Vsekakor pa priporočamo, da si del dneva rezervirate tudi za zmajevo mesto – Tržič. Predlagamo, da dopoldne izkoristite za pohod po soteski, zasluženo kosilo pa si privoščite na eni od planšarij, kjer v družbi živali preživite sončen del dneva. Nato se spustite nazaj v dolino, v Tržiču pa popoldne preživite med iskanjem velikega zmaja, firbc okna in ogledom prav posebnega muzeja. A najprej lepo po vrsti.

Dovžanova soteska: sprehod ob Tržiški Bistrici in fosilih

Slikovita Dovžanova soteska je edinstveno nahajališče okamnin iz mlajšega paleozoika, ki jih je razkrila gorska reka Tržiška Bistrica, ko je vrezovala strugo v pestro kamnito skladovnico. V skalah soteske je ogromno fosilov, zato je to geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. Ob tem pa je že več kot 25 let zavarovano kot naravni spomenik!

Info točka, izhodišče učne poti v Dovžanovo sotesko

Zanimiva razgledna učna pot se začne pri informacijski točki tik za naseljem Čadovlje pri Tržiču. Nato se vije mimo informativnih tabel med strme stene vseh barv do visečega mostu, ki čez vodo vodi tik pred zanimivim predorom.

Viseči most, Dovžanova soteska

Del Dovžanove soteske je namreč tako ozek, da še za cesto ni bilo prostora, zato so pred skoraj 120 leti izdolbli slikovit Bornov predor, skozi katerega se še danes odvija promet.

Bornov predor

Pot lahko nadaljujete po težjem Bencetovem odseku ali pa jo mahnete kar skozi tunel in po cesti, kjer pridete do geološkega stebra. Na njem lahko vidite vse kamnine od pred 300 milijoni let do danes.

Geološki steber

Skok nazaj čez cesto in ste že pri najdaljšem slapišču v Sloveniji. Če se od tod ozrete nazaj proti dolini, boste zagledali Kušpegarjeve turne, navpične kamnite stolpe, kjer najpogumnejši tudi plezajo. Pot lahko nadaljujete še višje ali pa izberete le nekaj odsekov. Podroben zemljevid odsekov poti najdete TU. Soteska je zelo prijetna izletna točka poleti, ko pot ob vodi prijetno ohlaja ozračje, čudovita pa je tudi v pomladi in jeseni, ko narava zapleše v svojih barvah.

Tržič: Veliki zmaj, firbc okn in Slovenski smučarski muzej

Tržiču pravijo tudi zmajevo mesto podjetnih in spretnih. Zakaj zmajevo? Že na vhodu v staro mestno jedro vas bo pričakal zmaj, ki naj bi bil po legendi odgovoren za nastanek mesta Tržič. Skulptura tehta več kot 1 tono in je v celoti sestavljena iz železnih delov. In zakaj je Tržič tudi mesto podjetnih in spretnih? Tu so imeli nekoč svoje delavnice številni obrtniki, nekaj sodobnih različic starih obrti pa živi z novimi mladimi podjetniki. Čevljarstvo je Tržič v preteklem stoletju močno zaznamovalo in vplivalo na življenje prebivalcev. Po poteh industrije se lahko podate, če sledite kovinskim odtisev čevljev na tleh ulic.

Staro mestno jedro je v celoti zavarovano kot kulturni spomenik. Vanj boste vstopili čez kamniti most, ki ga krasi ograja s stebriči, v katerih so vidni ostanki fosilov iz slovite Dovžanove soteske. Pri prvem oknu naj vam prijeten potep zaželita zavetnika čevljarjev – Krišpin in Krišpinjan. Pot nadaljujte do Devove hiše, rojstne hiše začetnika slovenskega posvetnega pesništva Janeza Damascena Deva. Hiša ima lepo ohranjeni dve tržiški stavbni posebnosti: kovana železna polkna in vrata, ki so bila zapovedana po velikem požaru leta 1811, in sušilne odprtine na strehah, ki so usnjarjem in drugim obrtnikom služile za sušenje kož, platna in nogavic.

.

Firbc okn pri cerkvi sv. Andreja

Pot nadaljujte do cerkve sv. Andreja, kjer je med leti 1871 in 1880 kaplanoval Jakob Aljaž, ki je poslovenil najbolj znano božično pesem – Sveto noč. Prvič so jo v slovenskem jeziku zapeli prav v Tržiču. Na hiši nasproti cerkve pa boste videli tudi zadnje ohranjeno okno radovednih – “firbc vokn”, ki je tržiška stavbarska posebnost. Omogočala je opazovanje dogajanja na ulici brez sklanjanja skozi okno.

Pollakova kajža, kjer najdete odlične razstave o obrteh in smučanju

Po Koroški ulici nadaljujete do odcepa v Muzejsko ulico. V starem fužinarsko-obrtniškem delu Tržiča je, ob še ohranjenih vodnih rakah, stavba nekdanje Pollakove barvarne in usnjarne. V njej Tržiški muzej predstavlja nekdanje obrti. V Pollakovi kajži pa je kot del Tržiškega muzeja tudi Slovenski smučarski muzej. Tržič je namreč ena izmed zibelk športnega smučanja na Slovenskem. Bogata zbirka starih smuči in vezi prikazuje razvoj smuči skozi čas, tu pa boste našli tudi pokale in medalje velikih slovenskih šampionov.

Po ogledu muzeja se vrnite na Koroško ulico. V Piceriji Pod gradom si privoščite kakšno jed iz krušne peči, nato pa se povzpnite do dvorca Neuhaus. Z grajskega vrta se širi lep pogled na ulice mesta starih obrti. Po stopnicah navzdol od dvorca Neuhaus do Partizanske ulice z obcestnimi kamni – opestniki pot nadaljujete levo in čez most do Kurnikove hiše. V celovito ohranjeni tržiški hiši se lahko preizkusite v peki tržiške flike – značilne lokalne pogače. Flike so nekoč pripravljali iz ostankov testa za kruh – “fliko testa” so na tanko razvaljali, namazali z zaseko ali s kislo smetano in posuli s kumino.

Tržiška flika

Gorenjska plaža

Če vas v poletnih mesecih namesto k naravnim vodnim virom vleče ob bazen, ki pa ima razgled na bližnje hribe, priporočamo skok na Gorenjsko plažo! Gre za sodoben bazenski kompleks, tik ob vhodu v mesto Tržič. Dva bazena se raztezata čez tisoč kvadratnih metrov in s pomočjo solarnih panelov dosežena kakšnih 26 stopinj Celzija, odlična je tudi ponudba za najmlajše. Za lakoto in žejo bodo poskrbeli v njihovem lokalu s simpatičnim imenom Firbc’ okn – po že zgoraj omenjeni arhitekturni posebnosti.

Znani dogodki: Šuštarska nedelja, gregorjevo in MINFOS

Tržič na leto organizira kakšnih 100 prireditev. Najbolj znana med njimi je zagotovo Šuštarska nedelja, ki pade na prvo nedeljo v septembru. Od kod izvira? Stoletja nazaj so na prvo nedeljo v septembru čevljarski vajenci po zahtevnem praktičnem izpitu dobili potrdilo, da so opravili vajeniško dobo in postali pomočniki. Kaj mislite, da je sledilo? Sejem in vsesplošna veselica, seveda! Tu organizirajo tudi Mednarodni dan mineralov, fosilov in okolja (MINFOS), vsako leto na predvečer gregorjevega pa tu ujamete tudi dogodek “Vuč v vodo”, ko se ljudje zberejo in spustijo plavajoče hišice po Tržiški Bistrici. Program popestri večdnevna razstava gregorčkov tržiških otrok in številni spremljevalni dogodki – več o samem običaju preberite TU.

Razstava plovil, ki jih za gregorjevo spuščajo po Tržiški Bistrici

V hribe in na kosilo na planšarijo: štruklji za vikat!

Če boste dan izkoristili za aktivnosti v hribih, se med gorskimi pašniki skrivajo tudi številne osamele planšarske kmetije. Tu v poletnih mesecih ponujajo predvsem mlečne jedi. Kislo mleko v kombinaciji z različnimi žganci, masovnik in štruklji so jedi, ki bodo poskrbele za razvajanje vaših brbončic. Toliko bolj, če ste na poti do mize prehodili že nekaj kilometrov po slikovitih pohodniških poteh.

Če ste že slišali, da na eni od slovenskih planin ponujajo štruklje z raztopljeno 100 gramsko tablico čokolade, potem je Prevala pravi cilj vaše naslednje ture. Planina Preval (Prevala) je priljubljena izletniška in pohodniška točka na jugovzhodnem pobočju Begunjščice. S planine, na kateri stoji pastirska koča, se odpira lep razgled na južna pobočja Begunjščice, proti Julijskim Alpam s Triglavom, na Košutico in Veliki vrh na Košuti.

Štruklje boste našli tudi v Domu na Kofcah, ki stoji na razgledni planini Kofce, ta pa na južnih pobočjih zahodnega dela Košute. Od tod se razlega prekrasen razgled na okoliške vršace. Tudi Planšarija Dolga njiva vam ponuja pristno planšarsko hrano, kot so ajdovi žganci z zlato zapečenimi domačimi ocvirki, kislo mleko, masovnik iz planinske smetane, skuta, sirovi štruklji, zelje z domačo kranjsko klobaso ali enolončnice. V poletnih mesecih pa na Planšariji Dolga njiva prirejajo tudi Večerjo pod zvezdami. Na ta edinstven kulinarični dogodek pod grebenom Košute gostje razvajajo brbončice v petih hodih pristne domače planšarske hrane s pridihom modernosti. To je le nekaj najbolj znanih, tukaj pa najdete še več gostinske in izletniške ponudbe na teh koncih – klik.

FOTO: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Ideja za izlet: Velika planina, ko jo prekrije vijoličasta odeja žafranov

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.