Morda nas prav ta pandemija spet nauči, kaj so tiste osnovne vrednote. Kako malo v resnici potrebujemo za lepo življenje in da je dobro zdravje vendarle osnova. Pa tudi tega, kako pomembno je imeti zdrav odnos do planeta, ki nam daje dom.
Benetke, eno turistično najbolj obiskanih mest v Italiji in na svetu nasploh, so imele zadnja leta zaradi množic turistov včasih več skrbi kot koristi. Vsako leto jih obišče okoli 25 milijonov turistov. Od tega jih 14 milijonov tam preživi samo en dan. Mestni svet je tako v zadnjih letih uvedel še strožja pravila za nedostojne turiste. Oblasti pa so za letošnje poletje načrtovale tudi vstopnino, ki bi šla nato za vzdrževanje mesta.
Ne glede na ukrepe, so se Benetke vseeno še kar šibile pod nogami turistov, novi koronavirus pa je Italijo prizadel ravno med znamenitim pustnim beneškim karnevalom. Tega so morali po razglasitvi epidemije v Italiji predčasno končati in Benetke – s celotno državo vred – je zajela tišina.
Upad obiska in prazne ulice so gostincem in delavcem v turizmu vzeli kruh, a vse le ni tako črno. Odkar so Benetke mesto duhov, po kanalih katerega ne vozijo niti gondole, ne motorni čolni, v pristanišču ne pristajajo gigantske križarke in hoteli ostajajo prazni, se je posledično zbistrila tudi voda v kanalih med beneškimi ulicami.
Mesto na vodi, kot mu radi rečemo, je po dolgih letih onesnaževanja, ki ga prinese masovni turizem, te dni pričakal že skoraj pozabljen prizor – zaradi mirovanja vodnega prometa se vidi peščeno dno kanalov in ribe v njih. To sicer še ni znak, da je morje kaj bistveno manj onesnaženo, saj bi za to potrebovalo več časa. Za CNN so v v uradu beneškega župana Luigija Brugnara povedali, da so učinki upada turizma zagotovo vidni, vendar dno kanalov vidimo predvsem zaradi zmanjšanega prometa, saj voda ni več tako skaljena.
Pozitivni učinki umika človeka in ohromitve množičnega turizma ter prometa se kažejo tudi drugod. Po zmanjšanju ladijskega prometa v Trstu so tako na primer po dolgih letih v pristanišče – čisto do obale, priplavali tudi delfini.
Potovanja so v zadnjih letih za zahodni svet iz nekdanjega luksuza, ki si ga lahko privoščijo le redki, postala precej dostopna predvsem na račun nizkocenovnih letalskih prevoznikov, novih ponudnikov ugodnih nastanitev in vsesplošne digitalizacije, ki je olajšala tudi raziskovanje sveta.
A čas za zatiskanje oči pred tem, da ima množični turizem poleg tega, da številnim ljudem prinaša vir zaslužka, vsakdanji kruh in streho nad glavo, tudi negativne plati, je pošel. Potovanja prihodnosti bodo torej temeljila na odgovornem turizmu, ki se trudi čimmanj posegati v kraje, ki jih obiskuje, uporabljati alternativne oblike transporta, hkrati pa proizvajati čimmanj odpadkov. Poskrbimo, da se tudi beneški kanali po izboljšanju trenutnih razmer, ki ogrožajo zdravje ljudi, ne povrnejo v temne vode.
Foto: Unsplash
– Benetke z novimi prepovedmi: zdaj na račun kadilcev
– Benetke: Nemška turista zaradi kave oglobili za tisoč evrov in ju izgnali iz mesta
– Benetke: Kako (brezplačno) do najlepšega razgleda v mestu?
– Benetke: Po novem do 500 evrov kazni za turiste, ki se ne znajo obnašati
Visoko na seznamu nadležnih so tudi blogerji in ljubitelji drugih družbenih omrežij, ki se morajo fotografirati pred vsako stvarjo, ne da bi jo v živo sploh dvakrat pogledali. “Nekateri ljudje slikovite kraje obiščejo zgolj zato, da dobijo tisto popolno fotografijo sebe pred tem ozadjem. Hkrati pa kraja sploh ne raziščejo, ne vpijejo izkušnje in nasploh ne pogledajo z obema očesoma,” pravi quantumsheep.
Med najbolj nadležnimi so se znašli popotniki, ki poudarjajo, da na poti iščejo avtentičnost, a hkrati ne kažejo spoštovanja do lokalne kulture. Takšni, ki zase menijo, da so “pravi popotniki”, vse ostale tujce pa imajo za vsiljivce. “Na Japonskem sem spoznala zahodnjaka, ki se je ves čas pritoževal, da je tu preveč zahodnjakov,” je zapisala uporabnica Reddita Karenet.
Komentator double-dog-doctor je na to temo izpostavil turiste, ki v Indoneziji obiskujejo “primitivna ljudstva”. Tam menda dobijo vpogled v avtentično življenje Indonezijcev. Buljenje v njih in snemanje fotografij so vse prej kot pomenljiva interakcija z drugo kulturo, opominja. “Turisti bomo s strani lokalcev vedno obravnavani drugače kot tisti, ki so v tej kulturi odraščali. Ampak s tem ni nič narobe, prav tako to ne pomeni, da je naša izkušnja manj posebna. Pomeni le to, da je iskanje avtentičnosti podobno lovu na samoroge.” Ob tem komentatorji opozarjajo na naša prepričanja, da nam druge države dolgujejo izkušnjo eksotične kulture. “Ko so v neki vasi končno dobili elektriko, so se turisti začeli pritoževati, da zdaj niso več tako avtentični. Kako narcisistično je to?” je sklenil double-dog-doctor.
Drugi pol lovcev za avtentičnim so tisti, ki so bili že povsod in se pritožujejo nad tem, da so se ti kraji danes že tako spremenili. In da niso več vredni obiska. Pogosto se tudi zgodi, da s tem, ko rečejo, da nekateri kraji niso več tako slikoviti, mislijo zgolj to, da tam ni več takšne revščine – kot bi bila to slaba stvar.
Potovanja v nas včasih prebudijo tudi kanček domotožja. A med nadležnimi popotniki so se znašli prav tisti, ki vse primerjajo z domačim. “Na poti sem spoznal Američana, ki je vsak stavek končal z – To se nikoli ne bi zgodilo v Boulderju, od koder jaz prihajam,” je zapisal uporabnik Dwithinad.
Komentatorje je zmotilo predvsem to, da takšni popotniki navadno sploh niso v tolikšni denarni stiski, ampak jim je preprosto všeč, da lahko svojo zgodbo o neskončnem cenkanju in divjem kampiranju povedo naprej. “Večinoma je to ignoranca zapakirana v ponarejeno skromnost. Nočem soditi in vem, da je vsak drugačen, ampak bistvo mojih potovanj so dobra hrana in udobje,” pravi Flashnash.
Poleg takšnih, so med nadležnimi tudi turisti, ki države ocenjujejo na podlagi cen piva.
Druge so najbolj zmotili divji žurerji. “Če ne žuraš vsako noč, nekaj počneš narobe,” so besede, ki jih je uporabnik Mofoz slišal od belgijskega sostanovalca v hostlu. Ta je vztrajal, da sta bistvo potovanj po Evropi alkohol in zabava. Četudi ti ne uspe videti nič drugega in se polovice potovanja niti ne spomniš.
Nizozemskega uporabnika, ki živi v Amsterdamu, bolj moti “marihuana turizem”. “Zakaj bi prepotoval pol sveta, kjer imaš možnost videti pravega van Gogha in Rembrandta, namesto tega pa štiri dni preživiš med kajenjem trave v coffeeshopih?”
Online skupnost Reddita jezijo tudi tisti, ki se po potovanju hvalijo s številom novih prijateljev drugih narodnosti, ki so jih nabrali na poti. “Po čem sklepate, da lokalci komaj čakajo, da se prikažete in obogatite njihovo življenje s svojim prijateljstvom,” piše saskatchewanderer, ki sicer razume, da je na Facebooku zanimivo imeti prijatelje z vsega sveta, a ne razume tistih, ki se z njimi nikoli več ne slišijo, kaj šele vidijo, ampak jih imajo tam le zaradi številke in statistike.
Foto: Unsplash
Pa vi, ste imeli kdaj podobne pritožbe čez počitniško ponudbo?
Foto: Unsplash
Med najbolj idilične destinacije v Sloveniji zagotovo spada tudi ta. Za tisto čudovito Instagram fotografijo, ki bo osupnila vaše sledilce, se povzpnite 611 m visoko na Ojstrico. Ojstrica nad Bledom se dviga visoko nad blejskim jezerom. Vzpon nanjo je najlažji iz Velike Zake. Z vrha se ponuja razgled na okoliške lepote. Na nasprotni strani je lepo viden grad, na sredini jezera pa idilični otok s cerkvijo.
VEČ O TEM PA: Klopca nad Bledom, ki je preplavila Instagram
Reka Radovna si je skozi stoletja izklesala 1,6km sotesko na Gorenjskem. Na koncu soteske preko praga pada slap Vindgarski šum. Opremljena je z mostovi in galerijami. Odpravite se na sprehod in uživajte v mogočni naravi. Obvezna oprema so udobni čevlji in dober fotoaparat. Mimogrede, v bližini Bleda najdete kup ugodnih nastanitev in spa oddihov – več o ponudbi TUKAJ.
V Olimijah, na grebenu pod Rudnico, se skriva čisto posebno doživetje. Nič čudnega, da se tam veliko parov odloči za vstop v skupno življenje. Ob prihodu najprej opazite jelene. Ti se prosto gibajo po okoli 8 hektarjev velikem ograjenem dvorišču. Vaši sledilci bodo nad fotografijo z ljubkim jelenom navdušeni!
VEČ TUKAJ: Podčetrtek: so Terme Olimia edini razlog za obisk Kozjanskega?
V brezoviških vinogradih se nahaja ena izmed najbolj romantičnih slovenskih lokacij. Znamenito srce v vinogradu je med najbolj idiličnimi destinacijami, po svoji lepoti pa je znan po celi Evropi. Pogled na srce je mističen in skoraj čaroben, lokacija pa čudovita v vseh letnih časih.
PREBERITE VEČ TUKAJ: Izlet na Martinovo: cesta med vinogradi v obliki srca
Nobena skrivnost ni, da se slovenska pokrajina ponaša z naravnimi čudeži, ki jim ni para. Med drugim so to naše alpe. Velika planina je visokogorska planota v Kamniško – Savinjskih alpah. Lokacija za aktivno preživljanje prostega časa, športne aktivnosti in enodnevne izlete. Obiskovalce med drugim tja privablja tradicionalna pastirska vasica. Ta vasica je med redkimi še delujočimi na svetu in največja v Evropi.
Velika planina je lahko enodnevni izlet, lahko pa ga tudi podaljšate za noč ali dve. TUKAJ najdete kup ugodnih nočitev na Veliki planini, ki vas bodo očarale.
Logarska dolina je med najlepšimi alpskimi ledeniškimi dolinami v Evropi. Prekrasen in produktiven izlet v vseh letnih časih. Obiščite krajinski park ali pa se sprostite na svežem zraku v mnogih aktivnostih, ki jih ima dolina pripravljene za vas. Greste raje s kolesom ali na konjskem hrbtu? Dih jemajoči razgledi bodo osupnili vsakega.
https://www.instagram.com/p/Br0n_ISgJs5/
Na Sremiču v Krškem se nahaja prenovljen hotel in restavracija Tri lučke. Restavracija se ponaša z naravno, okusno in kreativno hrano, ki bo presenetila še tako izkušenega ljubitelja dobre hrane. Dobra hrana pa je le ena izmed njihovih mogih kvalitet. Hotel se nahaja na vrhu Sremiča in ponuja razgled na celotno krško kotlino. Tri lučke so priljubljena lokacija za poroke in romantične oddihe. Uživajte ob razgledu, lokalnem vinu in odlično pripravljeni hrani. Ob takšnih fotografijah se bodo vašim sledilcem cedile sline.
Foto: Shutterstock, Instagram
PREBERITE ŠE: Raj za milenijce: Slovenija na seznamu najbolj instagramabilnih destinacij
Ljudje potujemo vedno pogosteje, za več časa in v bolj oddaljene kraje. Turizem je v porastu, zanimivo pa je, da kar polovica svetovnega zaslužka v turizmu pripade zgolj top 10 državam. Katere so?
Na prvem mestu seznama držav z največ prihodi turistov je Francija. Ta je lani zabeležila 89 milijonov prihodov, sledita Španija s 83 milijoni in Združene države Amerike z 80 milijoni prihodov turistov.
Kar 63 milijonov ljudi je lani potovalo na Kitajsko, milijon manj kot tja jih je šlo v Italijo. Na šestem mestu po prihodih je Turčija, kamor je lani migriralo 46 milijonov ljudi, v Mehiko pa 41 milijonov. Nemčija je s 39 milijoni zabeleženih prihodov turistov v 2018 na osmem, Tajska pa z milijonom manj na devetem mesetu. Na desetem mestu po prihodih je s 36 milijoni Velika Britanija.
Pa je število prihodov enako zaslužku? Niti ne.
S seznama največjih turističnih zaslužkarjev je razvidno, da je priliv ZDA iz naslova potovanj najvišji. In sicer 215 milijard ameriških dolarjev, kar je skoraj trikrat več od prihodkov drugo uvrščene Španije in zasledovalke Francije.
Sledijo jim Tajska, Velika Britanija, Italija, Avstralija, Nemčija, Japonska in Kitajska. Zanimivo je, da 10 največjih zaslužkarjev pospravi v žep skoraj 50 odstotkov vsega globalnega turističnega zaslužka, medtem ko 10 najbolj priljubljenih destinacij predstavlja 40 % vseh svetovnih turističnih prihodov.
Foto: Shutterstock
Slovenski par, ki se je podal na enoletno poročno potovanje po svetu #intervju
Turistična zveza Slovenije je skupaj z agencijo Emporij začela s projektom digitalizacije. Prvi korak je digitalni vodič po Sloveniji (Slovenia Travel Guide), aplikacija v slovenskem in angleškem jeziku z vgrajenimi Googlovimi zemljevidi.
Aplikacija bo uporabljala geolokacijo uporabnika in na mobilnih napravah prikazovala interesne točke, ki so v njegovi bližini. Vsebovala bo različne interesne točke, od naravnih do kulturnih znamenitosti, hotelov, gastronomije, športnih aktivnosti do dogodkov, ki se dogajajo v okolici. Aplikacija bo predstavljala slovenske kraje in njihove zanimivosti. Vsebina bo uredniško oblikovana, med drugim bodo v aplikacijo vnašali tudi informacije o aktualnih prireditvah in prometne informacije.
Uporabnik bo tako lahko med samim sprehodom pregledal, kaj je zanimivega v njegovi bližini. In uporabil navigacijsko vodenje do izbrane točke kar znotraj aplikacije. Izbrane točke si bo lahko shranil tudi med priljubljene, jih obiskal kdaj drugič ali večkrat.
Cilj aplikacije je, da bi Slovenci in tujci bolje spoznali Slovenijo. TZS namerava v kratkem punuditi tudi organizirane izlete po Sloveniji. Informacija o teh bo prav tako vključena v aplikacijo, je na novinarski konferenci povedal Pavle Hevka, novi predsednik Turistične zveze Slovenije.
Uporabnik si bo tako v nekaj preprostih korakih lahko sestavil izlet po želji. V prvih korakih bo določil, za kako dolg izlet gre (dan, dva, tri itd), katera regija v Sloveniji in aktivnosti ga zanimajo, sistem pa mu bo sestavil nekaj predlogov itinerarjev različnih poti z znamenitostmi, aktualnimi dogodki in gastronomskimi predlogi. Več o tem, kdaj bo aplikacija na voljo, bo znano kmalu.
Foto: Turistična zveza Slovenije