Ula Furlan: “Zagreb zagotovo počasi postaja moj drugi dom” #VandrajInsider

V rubriki Vandraj insider nam znane in manj znane obiska vredne kotičke mest predstavijo tisti, ki v njih živijo, oziroma jih imajo za drugi dom. Kam na najboljši brunch, kje parkirati, kdaj v mestu ujeti najboljše festivale in kam se umakniti od turističnih točk, a vseeno doživeti utrip mesta? Tokrat nas je po sosednji prestolnici popeljala Ula Furlan, ki jo v Zagreb odnaša ljubezen.

Ula Furlan je simpatična igralka, voditeljica, novinarka in model, ki vse svoje karierne poti vodi z nalezljivim nasmehom na obrazu. Ljubezen do igralskih vod ima v genskem zapisu. Njen pokojni oče je ena od osrednjih filmskih osebnosti v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji – Silvan Furlan, medtem ko je voditeljsko žilico podedovala po mami – Miši Molk. Njeno razgibano življenje pa je zaradi ljubezni še nekoliko bolj pisano, saj je razpeta med Ljubljano in Zagrebom. Iz sosednje prestolnice namreč prihaja njen partner, znan hrvaški igralec.

V Zagreb vas vedno znova odnaša ljubezen. Je to vaš drugi dom?

Zagotovo počasi postaja. Vsakič sicer odkrijem še kaj novega, kakšen nov ovinek, neko njihovo “novo pravilo” ali pa novo podobo, okus, lokacijo. Prav zato mi je tudi pri srcu, ker je nekoliko večji od Ljubljane, bolj razgiban, dinamičen, nepredvidljiv.

Ni skrivnost, da ste med Ljubljano in Zagrebom razpeti zaradi zveze s hrvaškim igralcem Domagojem Jankovićem. Vaju je filmsko združil film?

 Je. Kratki film Scout, ki ga je napisal in režiral Alex Cvetkov, je tisti, ki naju je najprej filmsko sestavil v člana družine. Jaz v njem nastopam kot filmska starejša in odgovorna sestra, Domagoj pa je moj mlajši brat in neukrotljiva, nagajiva iskra življenja. Precej hitro je potem ta iskra preskočila iz okvirjev scenarija in platonskega odnosa v resnična poglavja zaresne ljubezni, ki pa je na trenutke vseeno velikokrat še vedno filmska.

Kako pogosto torej vozite skozi mejni prehod?

Dober dan” tja in nazaj na mejnih prehodih, če je dober mesec, rečem tam nekje 6-krat. Torej si privošim 3 srečanja oziroma obiske. Na hrvaški strani potem  “dober dan” rečem največkrat kar gospodom na cestnini, ki mi dan nemudoma obrnejo še s kakšnim prijaznim komplimentom. Policajev in carinikov za vstop v Hrvaško načeloma na sami meji ni več.

In potem na poti nazaj na slovenski strani za dobrodošlico kdaj prejmem kakšen pomenjliv: “Ooo, dober dan”, a to mislim, da je predvsem vznemirjenje, ko se na osebni izkaznici ob očetovem zasveti še mamin priimek in se ugotovi, da sem “od Mišike”. 

Če bi lahko iz obeh mest – Ljubljane in Zagreba – izluščili najboljše stvari, ki jih pri drugem pogrešate, katere bi to bile?

Ljubljanski šmek, to neko urejenost, mirnost, občutek, da vse nekako funkcionira, čistost, odzivnost – to kdaj pogrešam pri Zagrebu. A mnogokrat v Ljubljani pogrešam odprtost komunikacije, navite, malo bolj glasne, radostne vibracije, pa raznolikost možnosti za druženje, za it ven. To nepredvidljivost velikih mest, pretok energij, okusov, kulturne in siceršnje ponudbe.

Kako bi opisali Zagreb?

Zagreb verjetno zaradi podčrtaja te ljubezni dojemam kot enega ravno prav nabritega gentlemana. Je dinamičen, bister, poseben, duhovit, karizmatičen, čvrste samopodobe. Tudi malo retro, malo oldschool, nostalgičen, romantičen, kot stare popevke iz 60ih.

Pa tamkajšnje ljudi?

Doživljam jih kot odprte, razigrane, glasne, artikulirane. Ob sobotah in nedeljah še posebej fino “ogvantane”, saj se na Cvijetnom trgu radi zadržujejo paparaci in ovekovečijo mestne stajlinge prepoznavnih Zagrebčanov in Zagrebčank, ki to priložnost z veseljem izkoristijo. V spet nekaterih drugih, načeloma starejših, zaznam še jasno odzvanjajočo nekdaj avstroogrsko zgodovino in bonton. V tretjih pa prepihane gene in korenine s kakšnega otoka. Veliko emocije je, bolečine, ljubezni, patnje, lepote, strasti, narave, življenja, domovine. 

Že med sprehodom po mestni promenadi lahko potrdimo govorice, da so Zagrebčanke (in Zagrebčani!) šik. Kaj je njihova modna skrivnost?

Da na to nekaj dajo. Da jim to pomeni. Biti šik, biti viden, opažen, nagovorjen, lahko bi rekla, da je to za nekatere od njih komunikacijsko sredstvo. Osebni stil je mini vizitka in nenazadnje tudi dober “conversation starter”. V smislu: kje se to najde, vidi, kupi, kje so ta hip dobri popusti?

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Zagrebu kot turisti, pa jih spregledamo, ko se enkrat v mestu udomačimo?

Mene vsako malo večje ali pa veliko mesto preseneti. Tudi Ljubljano še danees spoznavam – pa je v primerjavi s svetom ni “veliko skupaj”. Ravno zadnjič mi je mami odkrila na primer tak res poseben, krasen vinotoč v Ljubjani, ob Križankah.

Sicer pa se mi zdi zmotno predvsem predvidevanje, da vse že poznamo, da nas nič več ne more presenetit, navdušit. Jaz zato rada našpičim ušesa in pogled. Tega najraje obrnem v nebo, proti najvišjim nastropjem hiš, obsijanim balkonom in podobam, ki bi jih sicer hiteč od A do B, medtem, ko gledam v tla, telefon ali kam brez namena, lahko spregledala.

Predvsem pa so nekaj turistične zamenitosti, lokacije in prostori sami po sebi. Mirogoj in Maksimir bosta zaradi svoje veličastnosti vedno doživetje. Nekaj drugega pa so potem prostori in njihovi ljudje, ki s svojo vizijo in strastmi dajejo namen in vsebine malim “črnim luknjam”, ki postanejo gledališče ali preživelemu kvartovskemu baru, stari menzi, ki postane novo butično koncertno srečališče. Takšne najraje raziskujem in s takšnega gledišča lahko tudi v svojem mestu velikokrat še srečaš nekaj novega.

Kateri so vaši top 3 razlogi za obisk Zagreba?

Sprehod po bolšjih – Britanac, Hrelić – in siceršnjih trgih in parkih – Cvijetni, Zrinjevac, Maksimir. Pa pogled z Gornjega gradu, kjer stanuje najbolj ozka hiša in pod njenim balkonom vsakič malo romanticiram, kako bi bilo tam imeti na primer stalni naslov. Vedno je veliko kulturnega, na primer gledališčnega, glasbenega, umetniškega dogajanja – koncerti, razstave, festivali. Ravno se je končal na primer Festival Svetlobe. Jaz tudi rada prisluhnem starim popevkam o mestu Zagreb – Zagreb je najljepši grad, Trešnjevački plac. Tako kot o Ljubljani, recimo Šuštarski most. In potem s temi popevkami v ušesih na novo ali pa drugače raziskujem že poznano mesto in detektivsko oživljam nek stari čas in drugačne podobe. 

V katerem delu leta je Zagreb najlepši?

V vseh, ko ga obsije sonce. Mislim, da mu zlati žarek sijajno pristoji.

V jeseni se po kakšnih koncih lahko vede kot Pariz, ko piješ kavo na ozkem lesenem okenskem podaljšku, na križišču ulice s parkom in se nastavljaš v zadnje trenutke popoldanskega sonca, da te na oktober še malo pogreje.

V pomladi je očarljiv z vsakega okna ali ovinka, najbolj poseben pa je poleti, ko v vročini premolkne, ko obstane bolj prazen in sam. Ko je promet povsem obvladljiv, parkirnih mest kolikor hočeš, na razgreti asfalt pa se poleže še taka čudno prepečena, zapeljiva tišina.

 [O urbanih kotičkih:]

Najboljši brunch najdete pri: Eggspress, Broom44, Fetiš, Esplanada hotel, Otto&Frank, Market bistro, Beštija bistro ali pa nakup sveže pašte na tržnici Dolac, ki si jo z njihovo domačo šalšo doma pripraviš v 5 minutah.

Najboljšo kavo potrežejo v: Fetiš, Botaničar.

Kotiček za najlepše zmenke: Obisk hiše Miroslava Krleže in sprehod skozi Krležin gvozd.

Najlepši razgled nad mesto: Gornji grad, hotel Zonar roof top, Sljeme.

Najboljši šoping: House of Kiwi.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Dom HDLU, KIC, Glarija SC, Muzej moderne umetnosti.

Najljubši kotiček za sprostitev: KunstTeatar.

Park, kjer najraje poležavate: Ribnjak.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: KunstCaffe in glasbeni progam, Art Park in njihove umetniške vsebine, delavnice. Pa ulični koncerti sredi Bana Jelačića kar tako in sprehod na Sljeme.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Morda Hungover museum ali Selfie museum.

Najboljša zabava: Kolaž, Werner party, Medika, Peti kupe, Pri Nami in Univerzitas koncert. Za študentske zabave pa na Tkalčićevo ulico, tam si ob 3 zjutraj pogosto kdo prepeva v noč, ko se vrača z zabave, kar slišiva do stanovanja (smeh).

Najljubši festival/dogodek: Vsak festival se nekako po svoje odrine v mesto. Zato je vedno posebno, ko so. Pa naj bo to Advent, Festival Svetlobe, Zagreb Music Fest, kašen drug festival gledališč, kulinarike.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: “Grašak s noklicama”.

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: Esplanada hotel, trg Bana Jelačića s tramvaji v ozadju, Martićeva ulica, Cafe 505, Cvijetni trg, Dolac market, Mimara, Burgeraj, Oktagon. 

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Tramvaj.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Vlak ali pa BLA BLA car. 10 evrov in slabi dve uri. 

Kje ob obisku Zagreba najdemo najbolj praktično parkirno mesto?

Jaz najraje poiščem zastonj parkirišče ven iz centra mesta. Potem pa vzamem tramvaj ali Uber, Bolt do središča in sem tako tudi brez skrbi za stroške in plačevanje parkirnine.

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10 (10 = najtežje): 1

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 8

Uli Furlan in njenim dogodivščinam lahko sledite tudi na Instagram profilu @ulaf – TUKAJ.

FOTO: Osebni arhiv / Ula Furlan

PREBERITE ŠE: Amsterdam skozi oči Slovenke, ki dela v nizozemskem zdravstvu in uvaža slovensko vino #VandrajInsider

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Amsterdam skozi oči Slovenke, ki dela v nizozemskem zdravstvu in uvaža slovensko vino #VandrajInsider

V rubriki Vandraj insider mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, z nami delijo svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo. Tokrat nas je skozi Amsterdam peljala Katja Podvinšek.

Amsterdam bo za letošnji božič že peto leto mesto, ki mu Slovenka Katja Podvinšek reče dom. Kaj nam je povedala o svojem skoku čez mejo in kje so najboljši predeli mesta, kjer se je našla, preverite v tokratnem Vandraj insiderju.

Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?

Nasmejana, sproščena, organizirana, trmasta in odprta – tako pri sprejemanju drugih, kot pri delitvi osebnih izkušenj in lastnih mnenj. Rada govorim, ampak tudi zelo dobro poslušam.

S fantom Urbanom na drsanju na zamrznjenih jezerih in kanalih v okolici mesta.

 Kaj vas je odneslo v Amsterdam in kaj tam počnete?

Odšla sem, ker sem dobila službo kot osebna asistentka invalida s poškodbo hrbtenjače na nivoju vratu, sedaj pa delam kot načrtovalka terapij v rehabilitacijskem centru po poškodbah. Poleg tega, skupaj s fantom, na Nizozemsko uvažava (odlično!) slovensko vino družine Kramberger.

Kaj si želite, da bi vedeli o tej vrsti dela, preden ste odpotovali na sever?

Želela bi vedeti, da je za delo v nizozemskem zdravstvu obvezno zelo dobro znanje nizozemščine. Tako bi se jo še prej naučila.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?

Notranje: Naučila sem se reči ‘ne’ stvarem, ki si jih resnično nisem želela. Imeti, narediti, obdržati.

Zunanje: Moji prijatelji tukaj in vse, kar smo skupaj doživeli.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o delu in življenju v tujini?

Da je tukaj vse rožnato.

Med tulipani v okolici Amsterdama.

[O mestu]

Kako bi opisali Amsterdam?

Zelo velika vas, kjer si skoraj povsod v bližini vode.

Pa tamkajšnje ljudi?

Odprti, zabavni, poslovno naravani, direktni – včasih zaradi tega tudi nesramni –, uživači, ki se, kljub vedno polnemu urniku, znajo tudi ustavit in cenit vse male trenutke, ki jim jih ponudi življenje.

Katera je najbolja nadležna stvar mesta?

Turisti na kolesih. In seveda dež.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Amsterdamu kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Marihuana in prostitucija. To (večinoma) počnejo samo turisti, domačini redkeje.

Prinsengracht – oziroma Princeskin kanal – ponoči.

Kateri so vaši trije razlogi za obisk?

Multikulturnost mesta, zgodovinske in kulturne znamenitosti, nočno življenje.

Amsterdam je najlepši, ko … 

… se pomlad prevesi v poletje – maj, junij, ker takrat vsi še toliko bolj cenimo sončne žarke in višje temperature.

Katere so svari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Več priložnosti za uspeh, sproščenost v ozračju, prelepi pogledi, ko kolesariš ali hodiš čez mesto in ljudje, ki te sprejmejo točno takšnega, kot si.

Nedelujoči mlin na vzhodnem delu Amsterdama.

 [O urbanih kotičkih kraja]

Najljubši kotiček za sprostitev: Okolica doma, kjer živim, na vzhodu Amsterdama; festivali in nočni klubi.
Najboljšo kavo potrežejo v: Uf, redki so bari z res dobro kavo. Pijem črno, brez mleka in sladkorja. Spomnim se, da sem jo enkrat pohvalila v Cafe Brasserie v mednarodnem gledališču na trgu Leidseplein.
Najboljše kosilo najdete pri: Nizozemci za kosilo jedo sendviče … tako da, povsod. Drugače pa je meni ena izmed najljubših restavracij Vegan Junk Food Bar.
Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Stroopwafels! <3
Najboljši šoping je: Second-hand trgovine, npr. Episode in IJ-hallen market, ki je enkrat na mesec v hali na severnem delu mesta.
Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Definitivno nxt muzej: audio-vizualni interaktivni muzej, z modernimi temami  kot naprimer umetna inteligenca, vesolje, video nadzor…
Park, kjer najraje poležavate: Vondelpark.

S fantom Urbanom na kolesu čez Vondelpark.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Vzhodni del mesta in pa severni del mesta, ta čez vodo.
Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Trg Dam v središču mesta.
Najlepši razgled nad mesto najdemo: Iz A’DAM tower-ja, ki leži na severnem delu mesta, tik ob centralni postaji.
Najboljša zabava: Definitivno parada ponosa, ki poteka prvo soboto v avgustu.
Najljubši festival/dogodek: Amsterdam Gay Pride, Dekmantel festival, Kingsday, Amsterdam Dance Event, Museumnacht.
Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: V centru na mostu čez kanal, v Zaanse Schaans z mlini v ozadju, na polju med tulipani, na kolesu v katerem koli parku, v rdeči četrti, s kozarcem vina na čolnu … 

Razgled iz stolpa A’DAM tower.

[Uporabno]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Kolo.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja? 

Odvisno. Če potujete sami, letalo (Transavia leti direktno iz Ljubljane). Če vas potuje več in vam je vožnja z avtom udobna, avto.

[Plus in minus]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji? 

Prednosti: sprejemanje in odprtost do vseh spolnih usmerjenosti, verskih usmerjenosti in narodnosti, okoljevarstvo (obnovljivi viri energije, ogromen izbor izdelkov vegetarijanske in veganske prehrane, uporaba koles za krajše razdalje), veliko večji repertuar dogodkov in zabav, ozaveščenost o pomembnosti gibanja in prehrane za zdravo življenje ter dejansko apliciranje le-tega v vsakdanjem življenju, uporaba plačilnih kartic povsod (gotovina tu skoraj da ne obstaja več). Všeč mi je tudi, da se vsak briga le zase, pa vendar so večinoma vsi pripravljeni pomagati sočloveku.

Slabosti: sama ravnina, deževno podnebje z dolgimi, mrzlimi in vetrovnimi zimami.

S prijateljico Julijo na čolnu.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Prednosti: potencialno višji zaslužek, več priložnosti na vseh področjih, spodbujanje poslovnega mind-seta.

Slabosti: včasih s tujo izobrazbo ne spadaš dobro v nek tuj sistem in je treba zaradi tega opraviti dodatna izobraževanja in tečaje.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 10

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 3

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 4

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 9.5

FOTO: osebni arhiv/Katja Podvinšek

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Z bivalnikom in psičkom po Evropi: “Naučila sva se še bolj ceniti vse, kar imava” #INTERVJU

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Slovenski par, ki je dal odpoved in se spontano preselil v Dubaj #intervju

Na intervju smo tokrat povabili zakonca Lisec, Slovenca v Dubaju, ki tam živita že dve leti in pol. Mogoče pa tudi vas zamika selitev.

Kim in Jure Lisec sta Slovenca v Dubaju, ki ustvarjata blog The runaway foxies in razbijata mite o arabskem svetu. Kim zase pravi, da je zbirčna in povsod po svetu vedno naroča le pico in makarone. Od lokalnih specialitet upa eksperimentirat zgolj pri sladicah. Jure je nadobuden pivoljub, v katerem še vedno tli geografsko-zgodovinska raziskovalna žilica. Vedno potujeta v lastni režiji, saj je po njuno to najboljši način, da se spoznaš z destinacijo.

Pogosto preskočita glavne znamenitosti (do danes, na primer še vedno nista obiskala niti Burž Kalife) in se namesto tega raje sprehajata po mestu. Najljubše obiskano mesto do sedaj je obema New York, najlepši spomin pa imata na prvo skupno potovanje na Tajsko. Ostale pike na zemljevidu, ki sta jih pokrila do sedaj so: Kambodža, Indonezija, Malezija, Nepal, Mehika, Maldivi in še kaj bi se našlo. Trenutno pa uživata na zasluženih počitnicah na Zanzibarju.

Kako bi se Slovenca v Dubaju opisala tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva dva ljubitelja psov, ki ju nikoli ni zanimal arabski svet, zdaj pa živiva v Dubaju, skupaj z dvema posvojenima mačkama. Jure sicer prihaja iz Sevnice in nikoli ni maral Trebanjcev in FDV-jevcev, dokler ni poročil Kim (ki je oboje). Najboljše naju torej opiše dejstvo, da zelo rada jeva zarečen kruh.

Zakaj sta si za nov dom izbrala Dubaj in koliko časa že živita tam?

Trenutno v Dubaju živiva že 2 leti in pol, čeprav je še vedno težko verjeti, ko to rečeva na glas. Odločitev, da bi se rada selila v tujino je bila že od nekdaj prisotna pri obeh, vendar sva potiho oba mislila, da bova na koncu stisnila rep med noge, ko bo šlo za res.

Čez rob naju je potisnilo dejstvo, da so Juretu dva tedna pred poroko v službi želeli odpovedati dopust, ker smo bili sredi glavne poletne sezone, on pa je delal v turizmu. Ko mi je to sporočil, sva se zmenila za “kosilo” v STA Cafeju, kjer sva brez razmisleka naročila pivo in se odločila, da oba dava odpoved – odločitev je bila torej zelo impulzivna in niti najmanj trezna. Dubaj se nama je zdel smiselna odločitev, saj ima enega najbolj konkurečnih trgov v luksuzni turistični industriji, zato je možnosti za zaposlitev več, kot v ostalih državah, ki so nama bile dosegljive.

La mer

Kaj sta študirala in s čim se ukvarjata zdaj?

Jure je dokončal študij na Filozofski Fakulteti za profesorja geografije in zgodovine, sedaj pa kot manager skrbi za zadovoljstvo gostov v luksuznem 5-zvezdičnem resortu Fairmont the Palm.

Kim je končala študij Mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, v Dubaju pa vodi pisarno tehnološkega podjetja Dubizzle.

Kako težko sta Slovenca v Dubaju našla stanovanje in službo?

Iskanje prve službe v tujini vedno zahteva precej vloženega časa in truda. Pripravljen moraš biti na veliko zavrnitev, vendar to ni pomembno, saj konec koncev potrebuješ en sam pozitiven odgovor. Veliko je odvisno od posameznikovih izkušenj, panoge ter pričakovanj glede plače in pogojev dela. V najinem primeru, sta bila ključna za uspeh vzrajnost in pripravljenost na spoznavanje novih ljudi. Kar se tiče stanovanja sva imela kar precej sreče, saj nama stanovanje in kritje vseh stroškov zagotovi Juretov delodajalec. Dubaj je sicer zasnovan kot idealen model mesta za priseljevanje, zato so vsi postopki posenostavljeni in razmeroma hitri, vendar pa še vedno zahtevajo precej denarja.

Kateri predsodki so se izkazali za napačne, ki sta jih imela preden sta se preselila v Dubaj?

Skoraj vsi (smeh). Da je Dubaj konzervativen, zaprt in muslimanski. V resnici je Dubaj pisana množica številnih nacionalnosti, kjer lokalno prebivalstvo zelo redko vidiš, saj jih je le nekje 10%. Namesto tega se je kultura oblikovala na podlagi 90% priseljene populacije ter pod močnim vplivom zahodnjaškega načina življenja.

Družba, ki sva jo midva spoznala pa je ena izmed najbolj odprtih in tolerantnih, kar znatno olajša selitev in prilagajanje na novo okolje. Kljub številnim negativnih zgodbam, ki jih zasledimo v medijih v zvezi z zakoni Združenih arabskih emiratov, smo se vsi naučili spoštovati le eno nenapisano pravilo: Živi in pusti živeti. Dokler se ne vtikaš v življenje ostalih, se tudi oni ne bodo ukvarjali s tem ali kršiš katero izmed lokalnih pravil.

Anantara Qasr Al Sarab

Ali kdaj razmišljata o vrnitvi v Slovenijo?

Vrnitev v Slovenijo je seveda vedno ena izmed opcij, saj je življenje v tujini zelo nestabilno in nepredvidljivo. Vendar pa morava iskreno priznati, da trenutno o tej možnosti razmišljava bolj v smislu “izhod v sili”. Kjub temu, da obožujeva Slovenijo in vse kar naju čaka doma, bi se težko prilagodila nazaj na slovenski vsakdan.

Kaj pa domotožje?

Domotožje seveda pride na obisk tu in tam, vendar ni preveč hudo, saj imava v Dubaju zelo veliko slovensko družbo. Videvamo se na tedenski bazi, enkrat mesečno pa skuhamo veliko domače kosilo in pojemo Čuke. Vsakih nekaj tednov nekdo leti domov na obisk, zato nam tudi slovenske hrane nikoli ne zmanjka. Strahu, da bi pozabili na domovino in jezik pri nas res ni.

Slovenski zajtrk v Dubaju

Kaj najbolj pogrešata?

Zelenjavo, ki bi imela okus po zelenjavi in zeleno naravo.

Kaj bi rekla, da je najboljše kar sta odnesla od življenja v tujini?

Prilagodljivost in empatija. Brez tega dvojca v Dubaju pač ne gre.

Pišeta tudi blog The runaway foxies. Kako sta začela s pisanjem in kaj bomo v prihodnje še lahko brali?

Kim je začela s pisanjem bloga na začetku, ko še ni imela redne službe. Zdel se je nekako najlažji način za obveščanje vseh domačih hkrati, glede tega kaj se nama dogaja. Na žalost nama trenutno zanj zmanjkuje časa, tako da sva bolj aktivna samo še na instagram storyih.

Počitnice v Mehiki

[O mestu:]

Kako bi opisala Dubaj?

Mešanica vseh mogočih ekstremov (revščine-bogastva, tradicije-inovacij, kulture-potrošniške naravnanosti…).

Pa tamkajšnje ljudi?

Neverjetno strpni – to je skrivna sestavina, ki omogoča sobivanje več kot 200 različnim nacionalnostim na tem malem koščku puščave.

Kaj vama gre v Dubaju najbolj na živce?

Verjetno promet.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Dubaju kot turisti?

Da je zelo drago. Dubaj je mogoče doživeti tudi za podobno ceno kot Ljubljano, potrebno je le vložiti malo truda in biti pripravljen na raziskovanje.

Vajini trije naj razlogi za obisk so?

Sonce, luksuzni hoteli, dobre zabave.

Stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Brunchi (all you can eat and drink zabave za vikend, ki se začnejo ob 11h dopoldne in trajajo cel dan) in 0% davka na dohodek.

Dubajski Slovenci

[O urbanih kotičkih kraja:]

Najljubši kotiček za sprostitev:

Pivo v Nola Eatery and Social House

Najboljšo kavo potrežejo v:

Bianca The Beach (JBR)

Najboljše kosilo najdete pri:

Arabian Tea House (Al Fahidi historical district)

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila:

Labneh in sveže pečen kruh (v Arabian Tea House)

Najboljši šoping je:

Dubai Mall

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese:

Al Fahidi Historical District

Park, kjer najraje poležavate:

Mamzar Beach Park

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu:

La Mer

Najbolj precenjena turistična točka v mestu:

Dubai Mall Fountain

Najboljši razgled nad mestom najdemo:

Skydive Dubai (skok s padalom nad Palmo)

Najljubši festival/dogodek:

Petkov Saffron brunch v Atlantisu

Najbolj instagramabilna točka:

Qasr Al Sarab, Anantara

Najlepša plaža:

Saadiyat Beach Club

Najboljša zabava:

je kjerkoli smo mi 🙂

Foto: arhiv Kim in Jure Lisec, Žiga Mihelčič

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Preberite še: Stevardesa iz Slovenije, ki živi v Katarju in raziskuje ves svet

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na info@vandraj.si!

Slovenca v Dubaju Slovenca v Dubaju Slovenca v Dubaju Slovenca v Dubaju

Nina Štajner o življenju med Slovenijo in Kitajsko

Nina Štajner je arhitektka in notranja oblikovalka, ki stoji za blogom Kitchy World, zadnje leto pa je eden od njenih domačih naslovov tudi na Kitajskem.

Nina Štajner namreč živi med Slovenijo in Kitajsko, natančneje v mestu Suzhou, ki leži zahodno od Šanghaja. Česa se na Kitajskem nikoli ne bo mogla navaditi in kaj jo tam navdušuje, kateri so obiska vredni kotički in kako se znajde v tem velikem mestu, preverite v tokratnem Vandraj intervjuju.

Kdaj vas je odneslo na Kitajsko in kako pogosto se vračate v Slovenijo?

Partnerju se je ponudila priložnost za službo na Kitajskem in tako sva se odločila sprejeti izziv. Meni ni bilo lahko, saj sem v Sloveniji s trdim delom ustvarila svojo kariero, ki me izpolnjuje in jo obožujem. Zato svoj čas delim na pol – malo delam »na daljavo« in z nepogrešljivo pomočjo sodelavke Mateje Katje Vrtovec Jerančič, malo pa sem v Sloveniji. 

Tržnica tekstila

Kakšen je bil sam prehod iz mirnega življenja v Ljubljani v mesto, kjer je za več Slovenij prebivalstva?

Ljubljana ima srečo, da je (evropska) prestolnica z veliko zgodovine in živahnim kulturnim življenjem. Suzhou ima morda res petkrat več prebivalcev kot cela Slovenija, družabno življenje pa je bolj ali manj eno samo mrtvilo. Razen če si študent, klubska scena je – menda – kar divja.

Takole daleč na vzhodu se človek potem večinoma druži z drugimi expati, izseljenci, kar je zelo zanimivo, saj spoznavaš ljudi res z vsega sveta.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja na drugem kontitentu? 

Da je Evropa – in Slovenija – v večini pogledov res raj!

Ninina pisarna na Kitajskem

Je v kitajski kulturi kaj takšnega, česar ste se težko navadili in kaj bi z veseljem prenesli tudi v domovino? 

Nikoli se ne bom navadila prerivanja in pljuvanja, bom pa zelo pogrešala njihovo neizmerno ustrežljivost. Zelo pri srcu mi je tudi njihova tradicionalna estetika. 

Ste poleg mesta, kjer živite, raziskali še kakšen del Kitajske? 

Priznam, da sva raje kot Kitajsko ‘raziskala’  bližnje bolj tropske otoke FIlipinov, Indonezije in Tajske. Seveda sem obiskala veliki zid, imam pa še dolg seznam krajev, ki jih želim videti na Kitajskem … začenši s pandami v Chengduju.

Veliki kitajski zid

[O mestu:]

Živite v kraju Suzhou, ki je okoli 60 km oddaljen od Šanghaja. Kako drugačen je od življenja, ki ste ga bili vajeni v Ljubljani? Kaj vas v njem najbolj navdušuje?

Dnevno življenje niti ni toliko drugačno od življenja v Ljubljani; čez dan delava, zvečer greva na večerjo, ob vikendih se druživa s prijatelji ali pa ‘pobegneva’ v bolj metropolitanski Šanghaj.

Suzhou Lingering garden

Na Kitajskem me brez dvoma najbolj navdušuje tehnološka naprednost in možnost, da ti karkoli ob skoraj katerikoli uri dostavijo na dom. Udobje spletnega nakupovanja je nepredstavljivo; kupiti pa se da prav vse, za sprejemljivo ceno.

Kitajska ima še eno veliko prednost: odličen javni prevoz! Vlak do Šanghaja me stane okoli 5 evrov, za pot potrebuje okoli 25 minut in je vedno brez izjeme točen. 

Suzhou, Shangfangshan

In kaj malo manj? 

Grozno frustrirajoče je pomanjkanje informacij! Naš internet je namreč blokiran, še huje pa je, da na njem ni nobenih lokalnih informacij; na kitajskem internetu pa je vse v pismenkah.

Tako lahko ob iskanju npr. pošte ali kakšne trgovine hitro izgubiš živce; za vse je treba koga vprašati ali pa se odpraviti ven in stvari fizično poiskati. Iskanje restavracij je pravi izziv; lahko imaš ime in lokacijo, pa je zadeve še vedno treba trikrat preveriti s tremi različnimi aplikacijami in narediti tri kroge okoli zgradbe, da na koncu ugotoviš, da so dotično restavracijo vmes zaprli.

Pogrešam tudi naravo. Tukaj so parki sicer zelo lepo urejeni, ampak Slovenec potrebuje konkreten hrib in gozd!

Suzhou Inustrial park

Kako bi opisali Suzhou?

Suzhou je mesto z dvatisočletno zgodovino, ki slovi po svojem starem mestnem jedru, prepredenim z vodnimi kanali. Zaradi prvovrstnih klasičnih kitajskih vrtov je zelo znana turistična destinacija.

Midva živiva med nebotičniki v novem delu mesta, zgrajenem šele v zadnjem desetletju. Ta dva dela mesta sta si različna kot noč in dan – na našem delu so široke ceste, vse je čisto in urejeno, stavbe so nove.

Meni se zdi bolj karizmatično malce zamazano, divje in prenatrpano staro mestno jedro; življenje pa je seveda bolj udobno v novem delu mesta.

Kitajski vrt

Pa tamkajšnje ljudi?

Kitajci so zelo ponosni ljudje, hkrati pa ustrežljivi, sramežljivi in prijazni.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Kitajski kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Kitajska je tako velika, da je težko posploševati. Jaz sem si Kitajsko vedno predstavljala nekoliko nazadnjaško, živim pa v pravem futurizmu. Seveda je ta občutek lokaliziran; mesta še vedno obdajajo precej nerazvite pokrajine. Tehnološka naprednost tu hodi z roko v roki s tradicionalnimi vrednotami. 

Vaši trije razlogi za obisk so …   

Klasični kitajski vrtovi, ‘secret’ cocktail bari in nakupovanje! 

Hong Kong

Kot arhitektki sta vam zagotovo zanimiva tudi njihova arhitektura in interier? Kako domača in funkcionalna sta?

Arhitektura se gradi hitro, pompozno in mogočno. Trajnostni razvoj in spoštovanje zgodovine v povprečju ne igrata ne vem kako velike vloge; čeprav poznam nekaj kitajskih birojev, ki prav mojstrsko prepletajo zgodovino in sodobnost.

V interierje malce brez poznavanja konteksta umeščajo ‘trendi’ kopije evropskih pohištvenih kosov. Zavidam pa jim možnosti izvedbe, ki so mogoče v svetu, kjer je možno za pravi denar kupiti vse.

Na oddihu v Kambodži, Siem Reap

 [O urbanih kotičkih kraja:]

Najljubši kotiček za sprostitev:  dom

Najboljšo kavo potrežejo v: The Press, Šanghaj

Najboljše kosilo najdete pri:  brunch v Pop American Brasserie, Šanghaj Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: kislo pekoči krompir, cmočki

Najboljši šoping je:  na aplikaciji TaoBao, ki je kot Aliexpress, ampak veliko boljše. Za poročne obleke wedding street na Tiger hill, za bisere pearl market, za blago fabric market, za modo outleti, za ponaredke fake marketi… Kitajska je res raj za nakupovanje!

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: za to je treba v Šanghaj, v Tank Shanghai, M50 art zone ali Fosun Art Foundation

Park, kjer najraje poležavate: ob jezeru Jinji

Fosun Art Foundation

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: manjši, manj turistični vrtovi. Suzhou ima skoraj 100 vrtov, zgolj 8 od katerih je na seznamu Unesco

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Guanqian street – glavna ‘shopping’ ulica, kjer se drenja množica zapravljivcev, trgovine pa nudijo samo poceni cunje in kič

Najlepši razgled nad mesto najdemo:  obala jezera Jinji zvečer ponuja lep razgled na razsvetljenje stavbe na obeh bregovih

Najboljša zabava: KTV karaoke s primerno družbo

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: okrogla vrata v klasičnih kitajskih vrtovih

 [Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu? Metro

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?  Letalo v Šanghaj

Oddih v Bangkoku, Tajska

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): urejala nama ga je agencija

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: zaradi okoliščin je nisva iskala tu

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10:  odvisno, z drugimi priseljenci se hitro spoprijateljiš, kitajskih prijateljev (še) nimava

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 10

Skok na Filipine

 Foto: arhiv/Nina Štajner

PREBERITE ŠE: Černobil in njegove sence skozi oči Nine Plantan #intervju

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

NINA ŠTAJNER NINA ŠTAJNER

Luka Pregelj: »Groningen je po velikosti primerljiv z Ljubljano, po vtisu pa deluje bolj kot Maribor.« #vandrajinsider

Že kar nekaj časa se vam nismo oglasili z rubriko Vandraj Insider in ker se v tem času veliko ljudi odloča za destinacijo svoje študijske izmenjave, išče mesto, v katerem bi našel delo ali pa prakso v tujini, smo se odločili, da vam ponovno postrežemo z nekaj nasveti in idejami. Tokrat z nami klepeta Luka Pregelj, pravnik, ki je del študija opravil v Groningenu. Zakaj se odločiti za življenje v nizozemskem mestu, preverite spodaj.

Preberi več

Nizozemska: Slovenka, ki živi v Amsterdamu: “Turizem tu postaja resen problem, zato se strogemu centru raje izognem.” #vandrajinsider

Kot kaže, je Nizozemska res nekakšna obljubljena dežela. Vse več Slovencev se namreč odloči za krajše ali daljše bivanje v Amsterdamu. Nizozemsko prestolnico vsak doživlja na svoj način, eno pa je skupno večini teh, s katerimi smo klepetali. Turizem v mestu postaja velik problem, pa tudi kolesarjenje tam ni več tako preprosto, kot se zdi.

Preberi več

Vandraj insider, Anja Jeke: Odločitev za selitev v Berlin je prišla nenadoma in je ena boljših v tem življenju

Tokrat smo v družbi Anje Jeke, Slovenke, ki tam tudi živi in dela, raziskovali nemško prestolnico – Berlin. Tam je ostala po študiju, si našla službo v mednarodnem podjetju, ki se ukvarja s finančnimi storitvami in se naravnost zaljubila v mesto priložnosti, kot opiše Berlin. V tokratnem Vandraj insiderju smo se v Anjini družbi sprehodili po mestu in odkrivali njene najljubše kotičke. 

Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?

Nisem ekstroverterana, a vseeno komunikativna, rada pomagam in se trudim, da se ljudje ob meni počutijo prijetno. Moja vrlina je predvsem predanost, bodisi delu, družini, prijateljem in slabost, da sem tudi izredno kritična predvsem do sebe. Obožuem svoj dom, naravo, svojo pasjo ljubezen, sprehode z njim, kavico na svojem balkonu in moje vsakodnevne navade, ki me osrečujejo. Prav tako sem močno navezana tudi na svojo družino in prijatelje. Še pred leti sem bila oseba, za katero si nihče (predvsem jaz) ne bi mislil, da se bom premaknila iz svoje cone udobja in šla v tujino. Odločitev je prišla nenadoma in je bila ena izmed boljših, ki sem jih naredila v svojem življenju.

Kaj in kdaj vas je odneslo v Berlin?

Glavna odločitev je bila predvsem zaradi študija in pa seveda želja po spremembi in mednarodni izkušnji. Prav tako pa sem si želela izboljšati jezikovne spretnosti.

S čim se tam ukvarjate/preživljate?

Na začetku sem samo študirala, zdaj pa delam v multinacionalnem podjetju, ki se ukvarja s finančnimi storitvami v IT oddelku.

Torej je to vaš drugi dom?

Absolutno! Jaz mu rečem kar prvi, ker še nikoli do zdaj nisem sama živela.

Imamo v Sloveniji kaj takšnega, kar tam pogrešate? 

Čeprav ne hodim pogosto v hribe, jih tukaj res pogrešam, saj ni niti malo višjega hribčka, ki bi bil blizu.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?

Samostojnost, samozavest in boljše se soočam z nepričakovanimi situacijami.

Vas kdaj ujame domotožje? 

Domotožje niti ne, ampak pogrešam družino, kužka in prijatelje. Predvsem, kadar kdo pride na obisk, imam po odhodu pardnevno depresijo (smeh).

[O mestu:]

Kako bi opisali Berlin? 

Mesto priložnosti. Zdi se mi, da je v Berlinu mogoče prav vse in da se za vsakogar najde nekaj, kar bi mu bilo všeč.

Pa tamkajšnje ljudi?

V mestu je mnogo tujcev/priseljencev. Na obrobjih jih je malenkost manj. Slednji so izredno odprti zgovorni in dostopni. Berlinčani pa so po mojih izkušnjah malenkost bolj zadržani in težje sprejmejo ljudi v svoj krog, ravno zato, ker je toliko priseljencev. V splošnem pa se mi zdi, da so vsi zelo sproščeni in sprejemljivi. Prav taka se mi zdi tudi njihova moda.

Katera je najbolja nadležna stvar mesta?

Velikost. Kamorkoli se odpraviš traja eno uro. Ampak se s časom tudi na to navadiš.

Mesto je najlepše …

… v avgustu in septembru, ker se odvija ogromno dogodkov, mesto je zelo živo.

Katere pa so stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Nikoli ti ne more biti dolgčas, vedno se najde nekaj, kar je vredno ogleda. Berlin je res celoten paket.

[O urbanih kotičkih kraja:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Lokal ob reki Spree.

Najboljšo kavo potrežejo v: The Barn – Cafe Kranzler, Zoologisher Garten.

Najboljše kosilo najdete pri: Toliko je izbire, da res težko izberem le enega, ampak bi pa priporočila super mehiško restavracijo Cancun na Alexanderplatzu, normalne cene, dostopna in okusna hrana.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Veganski Curry Wurst.

Najboljši šoping je: Kurfürsterdam/Ku’damm.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Prav pogosto me ne zanese, sem pa si jih ob prihodu ogledala mnogo. Najlbolj mi je bila všeč Alte Nationalgalerie. Je pa cel Museuminsel vreden ogleda.

Park, kjer najraje poležavate: Mauerpark, Volkspark Fredrichein, obrežje reke Spree.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Berliner Mauer.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Brandenburška vrata, pa ne da niso vredna ogleda, le ne zdijo se mi nekaj posebnega.

Najlepši razgled nad mesto najdemo: TV tower, PanoramaPunkt in Monkey Bar, Klunkerkranich, Reichtag Dom.

Najboljša zabava: Zame so najboljše restavracije, ki se zvečer spremenijo v klube, ampak v Berlinu res ne manjka zabave. Take in drugačne.

Najljubši festival/dogodek: Lollapalooza, preverjeno.

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: House of Small Wonder, East Side Galery, PanoramaPunkt, Botanični vrt, Berliner Dom, Wannsee …

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu? 

Javni prevoz je relativno ugoden in z njim prideš prav povsod. Imajo izredno dobre povezave in z eno karto lahko uporabljaš vse vrste prevoza znotraj con Berlina.

Po centru mesta vozi javni avtobus številka 100, ki pelje mimo vseh glavnih znamenitosti. Če imaš srečo, naletiš še na dvonandstropni avtobus, ki je super za ogled ali le transport z ene točke do druge. To je tudi veliko ceneje kot turistični avtobusi. Imajo pa tudi veliko možnosti izposoje različnih prevoznih sredstev. Taksiji so relativno dragi.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

EasyJet ima ugodne direktne lete v Berlin.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji? 

Prednost je dostopnost vsega – hrane, aplikacij, koncertov, potovanj (iz Berlina je mogoče najti res ugodne lete), zabav, dela, študija …

Slabost pa mogoče to, da ni občutka domačnosti, ker je tako veliko mesto. In tudi narava, kot jo imamo v Sloveniji, je tu daleč stran.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Res odvisno od tega, kje delaš, ampak po večini se dela veliko. Ima pa na koncu meseca to vsaj neko vrednost – plača je definitivno prednost in pa organizacija, pravila, način dela.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 7

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: Ogromno je priložnosti, predvsem, če znaš nemško, je pa seveda možno tudi brez znanja jezika, odvisno od poklica: 5

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: Zdi se mi težje, ker je mesto res ogromno. S tujci je lažje, v nemški krog pa je kar težje priti: 8

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): Vedno je dobro biti previden, a jaz se počutim varno. Odvisno pa je tudi od naselja: 8

Foto: arhiv Anje Jeke

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

PREBERITE ŠE: Slovenka, ki je kot prostovoljka v revnih delih Peruja otroke učila angleščino #intervju

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.