Slovenski par, ki je dal odpoved in se spontano preselil v Dubaj #intervju

Ker je januar mesec novih začetkov, smo na intervju povabili zakonca Lisec, Slovenca v Dubaju, ki tam živita že dve leti in pol. Mogoče pa tudi vas zamika selitev.

Kim in Jure Lisec sta Slovenca v Dubaju, ki ustvarjata blog The runaway foxies in razbijata mite o arabskem svetu. Kim zase pravi, da je zbirčna in povsod po svetu vedno naroča le pico in makarone. Od lokalnih specialitet upa eksperimentirat zgolj pri sladicah. Jure je nadobuden pivoljub, v katerem še vedno tli geografsko-zgodovinska raziskovalna žilica. Vedno potujeta v lastni režiji, saj je po njuno to najboljši način, da se spoznaš z destinacijo.

Pogosto preskočita glavne znamenitosti (do danes, na primer še vedno nista obiskala niti Burž Kalife) in se namesto tega raje sprehajata po mestu. Najljubše obiskano mesto do sedaj je obema New York, najlepši spomin pa imata na prvo skupno potovanje na Tajsko. Ostale pike na zemljevidu, ki sta jih pokrila do sedaj so: Kambodža, Indonezija, Malezija, Nepal, Mehika, Maldivi in še kaj bi se našlo. Trenutno pa uživata na zasluženih počitnicah na Zanzibarju.

Kako bi se Slovenca v Dubaju opisala tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva dva ljubitelja psov, ki ju nikoli ni zanimal arabski svet, zdaj pa živiva v Dubaju, skupaj z dvema posvojenima mačkama. Jure sicer prihaja iz Sevnice in nikoli ni maral Trebanjcev in FDV-jevcev, dokler ni poročil Kim (ki je oboje). Najboljše naju torej opiše dejstvo, da zelo rada jeva zarečen kruh.

Zakaj sta si za nov dom izbrala Dubaj in koliko časa že živita tam?

Trenutno v Dubaju živiva že 2 leti in pol, čeprav je še vedno težko verjeti, ko to rečeva na glas. Odločitev, da bi se rada selila v tujino je bila že od nekdaj prisotna pri obeh, vendar sva potiho oba mislila, da bova na koncu stisnila rep med noge, ko bo šlo za res.

Čez rob naju je potisnilo dejstvo, da so Juretu dva tedna pred poroko v službi želeli odpovedati dopust, ker smo bili sredi glavne poletne sezone, on pa je delal v turizmu. Ko mi je to sporočil, sva se zmenila za “kosilo” v STA Cafeju, kjer sva brez razmisleka naročila pivo in se odločila, da oba dava odpoved – odločitev je bila torej zelo impulzivna in niti najmanj trezna. Dubaj se nama je zdel smiselna odločitev, saj ima enega najbolj konkurečnih trgov v luksuzni turistični industriji, zato je možnosti za zaposlitev več, kot v ostalih državah, ki so nama bile dosegljive.

La mer

Kaj sta študirala in s čim se ukvarjata zdaj?

Jure je dokončal študij na Filozofski Fakulteti za profesorja geografije in zgodovine, sedaj pa kot manager skrbi za zadovoljstvo gostov v luksuznem 5-zvezdičnem resortu Fairmont the Palm.

Kim je končala študij Mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, v Dubaju pa vodi pisarno tehnološkega podjetja Dubizzle.

Kako težko sta Slovenca v Dubaju našla stanovanje in službo?

Iskanje prve službe v tujini vedno zahteva precej vloženega časa in truda. Pripravljen moraš biti na veliko zavrnitev, vendar to ni pomembno, saj konec koncev potrebuješ en sam pozitiven odgovor. Veliko je odvisno od posameznikovih izkušenj, panoge ter pričakovanj glede plače in pogojev dela. V najinem primeru, sta bila ključna za uspeh vzrajnost in pripravljenost na spoznavanje novih ljudi. Kar se tiče stanovanja sva imela kar precej sreče, saj nama stanovanje in kritje vseh stroškov zagotovi Juretov delodajalec. Dubaj je sicer zasnovan kot idealen model mesta za priseljevanje, zato so vsi postopki posenostavljeni in razmeroma hitri, vendar pa še vedno zahtevajo precej denarja.

Kateri predsodki so se izkazali za napačne, ki sta jih imela preden sta se preselila v Dubaj?

Skoraj vsi (smeh). Da je Dubaj konzervativen, zaprt in muslimanski. V resnici je Dubaj pisana množica številnih nacionalnosti, kjer lokalno prebivalstvo zelo redko vidiš, saj jih je le nekje 10%. Namesto tega se je kultura oblikovala na podlagi 90% priseljene populacije ter pod močnim vplivom zahodnjaškega načina življenja.

Družba, ki sva jo midva spoznala pa je ena izmed najbolj odprtih in tolerantnih, kar znatno olajša selitev in prilagajanje na novo okolje. Kljub številnim negativnih zgodbam, ki jih zasledimo v medijih v zvezi z zakoni Združenih arabskih emiratov, smo se vsi naučili spoštovati le eno nenapisano pravilo: Živi in pusti živeti. Dokler se ne vtikaš v življenje ostalih, se tudi oni ne bodo ukvarjali s tem ali kršiš katero izmed lokalnih pravil.

Anantara Qasr Al Sarab

Ali kdaj razmišljata o vrnitvi v Slovenijo?

Vrnitev v Slovenijo je seveda vedno ena izmed opcij, saj je življenje v tujini zelo nestabilno in nepredvidljivo. Vendar pa morava iskreno priznati, da trenutno o tej možnosti razmišljava bolj v smislu “izhod v sili”. Kjub temu, da obožujeva Slovenijo in vse kar naju čaka doma, bi se težko prilagodila nazaj na slovenski vsakdan.

Kaj pa domotožje?

Domotožje seveda pride na obisk tu in tam, vendar ni preveč hudo, saj imava v Dubaju zelo veliko slovensko družbo. Videvamo se na tedenski bazi, enkrat mesečno pa skuhamo veliko domače kosilo in pojemo Čuke. Vsakih nekaj tednov nekdo leti domov na obisk, zato nam tudi slovenske hrane nikoli ne zmanjka. Strahu, da bi pozabili na domovino in jezik pri nas res ni.

Slovenski zajtrk v Dubaju

Kaj najbolj pogrešata?

Zelenjavo, ki bi imela okus po zelenjavi in zeleno naravo.

Kaj bi rekla, da je najboljše kar sta odnesla od življenja v tujini?

Prilagodljivost in empatija. Brez tega dvojca v Dubaju pač ne gre.

Pišeta tudi blog The runaway foxies. Kako sta začela s pisanjem in kaj bomo v prihodnje še lahko brali?

Kim je začela s pisanjem bloga na začetku, ko še ni imela redne službe. Zdel se je nekako najlažji način za obveščanje vseh domačih hkrati, glede tega kaj se nama dogaja. Na žalost nama trenutno zanj zmanjkuje časa, tako da sva bolj aktivna samo še na instagram storyih.

Počitnice v Mehiki

[O mestu:]

Kako bi opisala Dubaj?

Mešanica vseh mogočih ekstremov (revščine-bogastva, tradicije-inovacij, kulture-potrošniške naravnanosti…).

Pa tamkajšnje ljudi?

Neverjetno strpni – to je skrivna sestavina, ki omogoča sobivanje več kot 200 različnim nacionalnostim na tem malem koščku puščave.

Kaj vama gre v Dubaju najbolj na živce?

Verjetno promet.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Dubaju kot turisti?

Da je zelo drago. Dubaj je mogoče doživeti tudi za podobno ceno kot Ljubljano, potrebno je le vložiti malo truda in biti pripravljen na raziskovanje.

Vajini trije naj razlogi za obisk so?

Sonce, luksuzni hoteli, dobre zabave.

Stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Brunchi (all you can eat and drink zabave za vikend, ki se začnejo ob 11h dopoldne in trajajo cel dan) in 0% davka na dohodek.

Dubajski Slovenci

[O urbanih kotičkih kraja:]

Najljubši kotiček za sprostitev:

Pivo v Nola Eatery and Social House

Najboljšo kavo potrežejo v:

Bianca The Beach (JBR)

Najboljše kosilo najdete pri:

Arabian Tea House (Al Fahidi historical district)

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila:

Labneh in sveže pečen kruh (v Arabian Tea House)

Najboljši šoping je:

Dubai Mall

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese:

Al Fahidi Historical District

Park, kjer najraje poležavate:

Mamzar Beach Park

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu:

La Mer

Najbolj precenjena turistična točka v mestu:

Dubai Mall Fountain

Najboljši razgled nad mestom najdemo:

Skydive Dubai (skok s padalom nad Palmo)

Najljubši festival/dogodek:

Petkov Saffron brunch v Atlantisu

Najbolj instagramabilna točka:

Qasr Al Sarab, Anantara

Najlepša plaža:

Saadiyat Beach Club

Najboljša zabava:

je kjerkoli smo mi 🙂

Foto: arhiv Kim in Jure Lisec, Žiga Mihelčič

Preberite še: Stevardesa iz Slovenije, ki živi v Katarju in raziskuje ves svet

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na info@vandraj.si!

Da tudi sami doživite košček raja, vam ni treba v Dubaj. Tudi bližje lahko uživate! Kliknite tu in na Megabonu poiščite odklop, ki vam bo najbolj pisan na kožo.

Slovenca v Dubaju Slovenca v Dubaju Slovenca v Dubaju Slovenca v Dubaju

Nina Štajner o življenju med Slovenijo in Kitajsko

Nina Štajner je arhitektka in notranja oblikovalka, ki stoji za blogom Kitchy World, zadnje leto pa je eden od njenih domačih naslovov tudi na Kitajskem.

Nina Štajner namreč živi med Slovenijo in Kitajsko, natančneje v mestu Suzhou, ki leži zahodno od Šanghaja. Česa se na Kitajskem nikoli ne bo mogla navaditi in kaj jo tam navdušuje, kateri so obiska vredni kotički in kako se znajde v tem velikem mestu, preverite v tokratnem Vandraj intervjuju.

Kdaj vas je odneslo na Kitajsko in kako pogosto se vračate v Slovenijo?

Partnerju se je ponudila priložnost za službo na Kitajskem in tako sva se odločila sprejeti izziv. Meni ni bilo lahko, saj sem v Sloveniji s trdim delom ustvarila svojo kariero, ki me izpolnjuje in jo obožujem. Zato svoj čas delim na pol – malo delam »na daljavo« in z nepogrešljivo pomočjo sodelavke Mateje Katje Vrtovec Jerančič, malo pa sem v Sloveniji. 

Tržnica tekstila

Kakšen je bil sam prehod iz mirnega življenja v Ljubljani v mesto, kjer je za več Slovenij prebivalstva?

Ljubljana ima srečo, da je (evropska) prestolnica z veliko zgodovine in živahnim kulturnim življenjem. Suzhou ima morda res petkrat več prebivalcev kot cela Slovenija, družabno življenje pa je bolj ali manj eno samo mrtvilo. Razen če si študent, klubska scena je – menda – kar divja.

Takole daleč na vzhodu se človek potem večinoma druži z drugimi expati, izseljenci, kar je zelo zanimivo, saj spoznavaš ljudi res z vsega sveta.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja na drugem kontitentu? 

Da je Evropa – in Slovenija – v večini pogledov res raj!

Ninina pisarna na Kitajskem

Je v kitajski kulturi kaj takšnega, česar ste se težko navadili in kaj bi z veseljem prenesli tudi v domovino? 

Nikoli se ne bom navadila prerivanja in pljuvanja, bom pa zelo pogrešala njihovo neizmerno ustrežljivost. Zelo pri srcu mi je tudi njihova tradicionalna estetika. 

Ste poleg mesta, kjer živite, raziskali še kakšen del Kitajske? 

Priznam, da sva raje kot Kitajsko ‘raziskala’  bližnje bolj tropske otoke FIlipinov, Indonezije in Tajske. Seveda sem obiskala veliki zid, imam pa še dolg seznam krajev, ki jih želim videti na Kitajskem … začenši s pandami v Chengduju.

Veliki kitajski zid

[O mestu:]

Živite v kraju Suzhou, ki je okoli 60 km oddaljen od Šanghaja. Kako drugačen je od življenja, ki ste ga bili vajeni v Ljubljani? Kaj vas v njem najbolj navdušuje?

Dnevno življenje niti ni toliko drugačno od življenja v Ljubljani; čez dan delava, zvečer greva na večerjo, ob vikendih se druživa s prijatelji ali pa ‘pobegneva’ v bolj metropolitanski Šanghaj.

Suzhou Lingering garden

Na Kitajskem me brez dvoma najbolj navdušuje tehnološka naprednost in možnost, da ti karkoli ob skoraj katerikoli uri dostavijo na dom. Udobje spletnega nakupovanja je nepredstavljivo; kupiti pa se da prav vse, za sprejemljivo ceno.

Kitajska ima še eno veliko prednost: odličen javni prevoz! Vlak do Šanghaja me stane okoli 5 evrov, za pot potrebuje okoli 25 minut in je vedno brez izjeme točen. 

Suzhou, Shangfangshan

In kaj malo manj? 

Grozno frustrirajoče je pomanjkanje informacij! Naš internet je namreč blokiran, še huje pa je, da na njem ni nobenih lokalnih informacij; na kitajskem internetu pa je vse v pismenkah.

Tako lahko ob iskanju npr. pošte ali kakšne trgovine hitro izgubiš živce; za vse je treba koga vprašati ali pa se odpraviti ven in stvari fizično poiskati. Iskanje restavracij je pravi izziv; lahko imaš ime in lokacijo, pa je zadeve še vedno treba trikrat preveriti s tremi različnimi aplikacijami in narediti tri kroge okoli zgradbe, da na koncu ugotoviš, da so dotično restavracijo vmes zaprli.

Pogrešam tudi naravo. Tukaj so parki sicer zelo lepo urejeni, ampak Slovenec potrebuje konkreten hrib in gozd!

Suzhou Inustrial park

Kako bi opisali Suzhou?

Suzhou je mesto z dvatisočletno zgodovino, ki slovi po svojem starem mestnem jedru, prepredenim z vodnimi kanali. Zaradi prvovrstnih klasičnih kitajskih vrtov je zelo znana turistična destinacija.

Midva živiva med nebotičniki v novem delu mesta, zgrajenem šele v zadnjem desetletju. Ta dva dela mesta sta si različna kot noč in dan – na našem delu so široke ceste, vse je čisto in urejeno, stavbe so nove.

Meni se zdi bolj karizmatično malce zamazano, divje in prenatrpano staro mestno jedro; življenje pa je seveda bolj udobno v novem delu mesta.

Kitajski vrt

Pa tamkajšnje ljudi?

Kitajci so zelo ponosni ljudje, hkrati pa ustrežljivi, sramežljivi in prijazni.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Kitajski kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Kitajska je tako velika, da je težko posploševati. Jaz sem si Kitajsko vedno predstavljala nekoliko nazadnjaško, živim pa v pravem futurizmu. Seveda je ta občutek lokaliziran; mesta še vedno obdajajo precej nerazvite pokrajine. Tehnološka naprednost tu hodi z roko v roki s tradicionalnimi vrednotami. 

Vaši trije razlogi za obisk so …   

Klasični kitajski vrtovi, ‘secret’ cocktail bari in nakupovanje! 

Hong Kong

Kot arhitektki sta vam zagotovo zanimiva tudi njihova arhitektura in interier? Kako domača in funkcionalna sta?

Arhitektura se gradi hitro, pompozno in mogočno. Trajnostni razvoj in spoštovanje zgodovine v povprečju ne igrata ne vem kako velike vloge; čeprav poznam nekaj kitajskih birojev, ki prav mojstrsko prepletajo zgodovino in sodobnost.

V interierje malce brez poznavanja konteksta umeščajo ‘trendi’ kopije evropskih pohištvenih kosov. Zavidam pa jim možnosti izvedbe, ki so mogoče v svetu, kjer je možno za pravi denar kupiti vse.

Na oddihu v Kambodži, Siem Reap

 [O urbanih kotičkih kraja:]

Najljubši kotiček za sprostitev:  dom

Najboljšo kavo potrežejo v: The Press, Šanghaj

Najboljše kosilo najdete pri:  brunch v Pop American Brasserie, Šanghaj Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: kislo pekoči krompir, cmočki

Najboljši šoping je:  na aplikaciji TaoBao, ki je kot Aliexpress, ampak veliko boljše. Za poročne obleke wedding street na Tiger hill, za bisere pearl market, za blago fabric market, za modo outleti, za ponaredke fake marketi… Kitajska je res raj za nakupovanje!

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: za to je treba v Šanghaj, v Tank Shanghai, M50 art zone ali Fosun Art Foundation

Park, kjer najraje poležavate: ob jezeru Jinji

Fosun Art Foundation

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: manjši, manj turistični vrtovi. Suzhou ima skoraj 100 vrtov, zgolj 8 od katerih je na seznamu Unesco

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Guanqian street – glavna ‘shopping’ ulica, kjer se drenja množica zapravljivcev, trgovine pa nudijo samo poceni cunje in kič

Najlepši razgled nad mesto najdemo:  obala jezera Jinji zvečer ponuja lep razgled na razsvetljenje stavbe na obeh bregovih

Najboljša zabava: KTV karaoke s primerno družbo

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: okrogla vrata v klasičnih kitajskih vrtovih

 [Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu? Metro

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?  Letalo v Šanghaj

Oddih v Bangkoku, Tajska

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): urejala nama ga je agencija

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: zaradi okoliščin je nisva iskala tu

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10:  odvisno, z drugimi priseljenci se hitro spoprijateljiš, kitajskih prijateljev (še) nimava

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 10

Skok na Filipine

 Foto: arhiv/Nina Štajner

PREBERITE ŠE: Černobil in njegove sence skozi oči Nine Plantan #intervju

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

NINA ŠTAJNER NINA ŠTAJNER

Luka Pregelj: »Groningen je po velikosti primerljiv z Ljubljano, po vtisu pa deluje bolj kot Maribor.« #vandrajinsider

Že kar nekaj časa se vam nismo oglasili z rubriko Vandraj Insider in ker se v tem času veliko ljudi odloča za destinacijo svoje študijske izmenjave, išče mesto, v katerem bi našel delo ali pa prakso v tujini, smo se odločili, da vam ponovno postrežemo z nekaj nasveti in idejami. Tokrat z nami klepeta Luka Pregelj, pravnik, ki je del študija opravil v Groningenu. Zakaj se odločiti za življenje v nizozemskem mestu, preverite spodaj.

Preberi več

Nizozemska: Slovenka, ki živi v Amsterdamu: “Turizem tu postaja resen problem, zato se strogemu centru raje izognem.” #vandrajinsider

Kot kaže, je Nizozemska res nekakšna obljubljena dežela. Vse več Slovencev se namreč odloči za krajše ali daljše bivanje v Amsterdamu. Nizozemsko prestolnico vsak doživlja na svoj način, eno pa je skupno večini teh, s katerimi smo klepetali. Turizem v mestu postaja velik problem, pa tudi kolesarjenje tam ni več tako preprosto, kot se zdi.

Preberi več

Vandraj insider, Anja Jeke: Odločitev za selitev v Berlin je prišla nenadoma in je ena boljših v tem življenju

Tokrat smo v družbi Anje Jeke, Slovenke, ki tam tudi živi in dela, raziskovali nemško prestolnico – Berlin. Tam je ostala po študiju, si našla službo v mednarodnem podjetju, ki se ukvarja s finančnimi storitvami in se naravnost zaljubila v mesto priložnosti, kot opiše Berlin. V tokratnem Vandraj insiderju smo se v Anjini družbi sprehodili po mestu in odkrivali njene najljubše kotičke. 

Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?

Nisem ekstroverterana, a vseeno komunikativna, rada pomagam in se trudim, da se ljudje ob meni počutijo prijetno. Moja vrlina je predvsem predanost, bodisi delu, družini, prijateljem in slabost, da sem tudi izredno kritična predvsem do sebe. Obožuem svoj dom, naravo, svojo pasjo ljubezen, sprehode z njim, kavico na svojem balkonu in moje vsakodnevne navade, ki me osrečujejo. Prav tako sem močno navezana tudi na svojo družino in prijatelje. Še pred leti sem bila oseba, za katero si nihče (predvsem jaz) ne bi mislil, da se bom premaknila iz svoje cone udobja in šla v tujino. Odločitev je prišla nenadoma in je bila ena izmed boljših, ki sem jih naredila v svojem življenju.

Kaj in kdaj vas je odneslo v Berlin?

Glavna odločitev je bila predvsem zaradi študija in pa seveda želja po spremembi in mednarodni izkušnji. Prav tako pa sem si želela izboljšati jezikovne spretnosti.

S čim se tam ukvarjate/preživljate?

Na začetku sem samo študirala, zdaj pa delam v multinacionalnem podjetju, ki se ukvarja s finančnimi storitvami v IT oddelku.

Torej je to vaš drugi dom?

Absolutno! Jaz mu rečem kar prvi, ker še nikoli do zdaj nisem sama živela.

Imamo v Sloveniji kaj takšnega, kar tam pogrešate? 

Čeprav ne hodim pogosto v hribe, jih tukaj res pogrešam, saj ni niti malo višjega hribčka, ki bi bil blizu.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?

Samostojnost, samozavest in boljše se soočam z nepričakovanimi situacijami.

Vas kdaj ujame domotožje? 

Domotožje niti ne, ampak pogrešam družino, kužka in prijatelje. Predvsem, kadar kdo pride na obisk, imam po odhodu pardnevno depresijo (smeh).

[O mestu:]

Kako bi opisali Berlin? 

Mesto priložnosti. Zdi se mi, da je v Berlinu mogoče prav vse in da se za vsakogar najde nekaj, kar bi mu bilo všeč.

Pa tamkajšnje ljudi?

V mestu je mnogo tujcev/priseljencev. Na obrobjih jih je malenkost manj. Slednji so izredno odprti zgovorni in dostopni. Berlinčani pa so po mojih izkušnjah malenkost bolj zadržani in težje sprejmejo ljudi v svoj krog, ravno zato, ker je toliko priseljencev. V splošnem pa se mi zdi, da so vsi zelo sproščeni in sprejemljivi. Prav taka se mi zdi tudi njihova moda.

Katera je najbolja nadležna stvar mesta?

Velikost. Kamorkoli se odpraviš traja eno uro. Ampak se s časom tudi na to navadiš.

Mesto je najlepše …

… v avgustu in septembru, ker se odvija ogromno dogodkov, mesto je zelo živo.

Katere pa so stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Nikoli ti ne more biti dolgčas, vedno se najde nekaj, kar je vredno ogleda. Berlin je res celoten paket.

[O urbanih kotičkih kraja:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Lokal ob reki Spree.

Najboljšo kavo potrežejo v: The Barn – Cafe Kranzler, Zoologisher Garten.

Najboljše kosilo najdete pri: Toliko je izbire, da res težko izberem le enega, ampak bi pa priporočila super mehiško restavracijo Cancun na Alexanderplatzu, normalne cene, dostopna in okusna hrana.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Veganski Curry Wurst.

Najboljši šoping je: Kurfürsterdam/Ku’damm.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Prav pogosto me ne zanese, sem pa si jih ob prihodu ogledala mnogo. Najlbolj mi je bila všeč Alte Nationalgalerie. Je pa cel Museuminsel vreden ogleda.

Park, kjer najraje poležavate: Mauerpark, Volkspark Fredrichein, obrežje reke Spree.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Berliner Mauer.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Brandenburška vrata, pa ne da niso vredna ogleda, le ne zdijo se mi nekaj posebnega.

Najlepši razgled nad mesto najdemo: TV tower, PanoramaPunkt in Monkey Bar, Klunkerkranich, Reichtag Dom.

Najboljša zabava: Zame so najboljše restavracije, ki se zvečer spremenijo v klube, ampak v Berlinu res ne manjka zabave. Take in drugačne.

Najljubši festival/dogodek: Lollapalooza, preverjeno.

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: House of Small Wonder, East Side Galery, PanoramaPunkt, Botanični vrt, Berliner Dom, Wannsee …

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu? 

Javni prevoz je relativno ugoden in z njim prideš prav povsod. Imajo izredno dobre povezave in z eno karto lahko uporabljaš vse vrste prevoza znotraj con Berlina.

Po centru mesta vozi javni avtobus številka 100, ki pelje mimo vseh glavnih znamenitosti. Če imaš srečo, naletiš še na dvonandstropni avtobus, ki je super za ogled ali le transport z ene točke do druge. To je tudi veliko ceneje kot turistični avtobusi. Imajo pa tudi veliko možnosti izposoje različnih prevoznih sredstev. Taksiji so relativno dragi.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

EasyJet ima ugodne direktne lete v Berlin.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji? 

Prednost je dostopnost vsega – hrane, aplikacij, koncertov, potovanj (iz Berlina je mogoče najti res ugodne lete), zabav, dela, študija …

Slabost pa mogoče to, da ni občutka domačnosti, ker je tako veliko mesto. In tudi narava, kot jo imamo v Sloveniji, je tu daleč stran.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Res odvisno od tega, kje delaš, ampak po večini se dela veliko. Ima pa na koncu meseca to vsaj neko vrednost – plača je definitivno prednost in pa organizacija, pravila, način dela.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 7

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: Ogromno je priložnosti, predvsem, če znaš nemško, je pa seveda možno tudi brez znanja jezika, odvisno od poklica: 5

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: Zdi se mi težje, ker je mesto res ogromno. S tujci je lažje, v nemški krog pa je kar težje priti: 8

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): Vedno je dobro biti previden, a jaz se počutim varno. Odvisno pa je tudi od naselja: 8

Foto: arhiv Anje Jeke

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

PREBERITE ŠE: Slovenka, ki je kot prostovoljka v revnih delih Peruja otroke učila angleščino #intervju

Vandraj insider: Dubaj skozi oči Iztoka Franka, Slovenca, ki so ga tja odnesli avtomobili

Vandraj insider se je tokrat potikal po Dubaju, kamor nas je popeljal Iztok Franko. V Dubaj ga je odnesla želja po tem, da izkusi puščavo in se prepriča, če imajo res toliko super športnih avtomobilov, ki so ena od njegovih največjih strasti. 

Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?

Sem človek, ki se mu življenje vrti okoli avtomobilov. Še tudi takrat, ko morda želim pobegniti od njih. Tako sem od želje po dirkanju pričel delati kot avtomobilistični novinar, urednik in pristal v marketinških vodah, kjer se ponovno dnevno srečujem z avtomobili. Moj največji užitek je sesti za volan in se čisto za dušo zapoditi po kakšni zaviti cesti, dirkališču ali peščenih sipinah. Potovanja so večinoma službeno obarvana, najraje pa grem kam kar sam. Vsekakor sem nagnjen k introvertnosti, saj se nelagodno počutim v množicah ljudi in imam raje pogovore ena na ena, kjer lahko osebo tudi bolje spoznaš. V življenju razumem, da se vse zgodi z razlogom, tudi negativne stvari, ki nas naredijo močnejše.

Od kdaj živite v Dubaju? Kaj vas je tja odneslo?

V Dubaju sem že vse od začetka 2014. Po dveh obiskih v 2013 sem bil trdno odločen, da želim nekaj izvoziti v ta kraj. Po raznih povezovanjih s slovenskimi podjetji, ki še niso prisotna na tem trgu, sem na koncu izvozil kar sebe in pristal v podjetju RAMY Automotive, kjer sem še sedaj. Prvi razlog za obisk Dubaja pa je bila želja izkusiti puščavo in sipine ter se prepričati, če imajo res toliko super športnih avtomobilov, kot to lahko vidimo preko spleta ter posledično, kako je razvita industrija na tem področju.

S čim se tam ukvarjate/preživljate?

Sem Marketing Manager podjetja RAMY Automotive, kjer smo znani predvsem po predelavi večinoma off-road vozil. Smo distributerji za precej mednarodnih znamk, kot so Sonax, Warn, American Off Road, Rugged Ridge, AEV, S&B Filters in podobno ter imamo nekaj lastnih trgovin v Emiratih, Omanu in Egiptu. Od jeseni pa z Anžetom Potecinom in Primožem Kosem pospešeno delamo na slovenskem “hubu”, ki bo omogočal lažji preboj našim slovenskim podjetjem na trg bližnjega vzhoda, predvsem Dubaja.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Težko rečem. Vsekakor sem še vedno povezan in navezan na domovino, vendar ko si enkrat v tujini, sta dve opciji. Ali se kaj hitro vrneš domov ali pa te življenje zanese naokoli.

Vas kdaj ujame domotožje?

Seveda. Predvsem po družini in domačem psu. Smešno, pogrešam tudi kakšne slovenske ceste, kot je cesta na Vršič, okoli Bovca in seveda kvalitetno doma predelano hrano. Goveja juha pač tu ne bo nikoli takšna kot tista iz sestavin, pridelanih doma. Sploh poleti pa se pogreša tudi svež zrak in poletni rahel dež.

[O mestu:]

Kako bi opisali Dubaj?

Dubaj je stičišče različnih kultur, verstev in običajev. Je odlična mešanica in lep primer, kako te različnosti umestiti na en kraj, da ne pride do večjih nesoglasij in kreganj.

Pa njegove ljudi?

Lokalcev je izjemno malo, večina nas je priseljencev. Hitro se moraš naučiti raznolikosti in razumeti, zakaj se nekateri obnašajo tako, kot se. Kruto rečeno, vendar nekdo, ki prihaja iz nekih vasih iz gora Pakistana, vsekakor ne bo imel istega pristopa, kot nek Anglež. Dubaj ti prikaže popolne skrajnosti med revnim in ekstremno bogatimi ljudmi. Načeloma pa so po večini vsi prijazni, tudi če zaigrano prijazni in nasmejani.

Katera je najbolja nadležna stvar mesta?

Hmmm, lahko bi naštel dolg seznam, vendar vedno poskušam potegniti iz vsega nekaj dobrega. Poleti vsekakor izjemna vročina in slaba kvaliteta določenih storitev, ker je pogosto nekaj narejeno samo, da je. Recimo naročiš likanje srajc in ti vmes kakšno ponovno umažejo, ker uporabljajo star rjast likalnik. Za njih je vse ok, češ, saj je pa zlikana. Tako, da je dobro vse zmeraj dobro preveriti kar naročiš.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o mestu kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Zagotovo to, da so v Dubaju vsi premožni ter da je vse tako lepo urejeno. Dejstvo je, da Dubaj ne bi bil Dubaj brez svoje industrije v ozadju, kamor pa turisti ne zaidejo. Tam je pač pravi rahlo kaotični, surovi bližnji vzhod. Zame ena od zmot je bila o prečudoviti čisti puščavi. Žal je realnost kruta, saj najbolj obiskani predeli puščav so že zdavno postali umazani zaradi obilice obiskovalcev. Za pravo izkušnjo pravih sipin je potrebno iti globoko, na nekaj ur trajajočo vožnjo, v puščavo.

Vaši trije razlogi za obisk so …

Mnogi sem prihajajo zaradi ogromnih nakupovalnih središč, vendar bi jaz raje izpostavil puščavo, kjer lahko uživaš v kampiranju in off road vožnjah, obisku odličnih karting stez (Dubaj, Al Ain,…) in možnosti poslovanja in razvoju lastne kariere. Mesto je najlepše pozimi, ko je za nas “sezona” preživljanja prostega časa zunaj. Temperature se gibljejo od jutranjih 18 do 28 stopinj Celzija čez dan. Vsekakor razlog za pobeg iz hladne Slovenije.

Pa stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Določene stvari so tu mnogo bolj dostopne kot denimo v Sloveniji. Imam občutek, da so storitve kot so pranje vozil, čiščenje oblek, čistilke, frizerstvo in podobno cenovno ugodnejše kot v Sloveniji in zato življenje s tega vidika preprostejše. Vse je tudi na dosegu roke oziroma oddaljeno s klikom preko mobilnih aplikacij. Na dom ti pripeljejo tudi gorivo za vozilo. Pozimi pa je vsekakor najboljše lepo vreme.

[O urbanih kotičkih:]  

Najljubši kotiček za sprostitev: Puščava!

Najboljšo kavo potrežejo v: Cafe Rider.

Najboljše kosilo najdete pri: Chicking – sicer fast food, vendar izjemno ugodno skleda riža s piščancem stane zgolj okoli 2 evra, ki se ji ne morem upreti.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Sicer libanonska solata fattoush in pa kakšna jed iz riža in rib.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Uff, nazadnje sem bil lani septembra na otvoritvi razstave slovenskih umetnikov v Abu Dhabiju.

Park, kjer najraje poležavate: Puščava Rub Al Khali, ki jo kličejo tudi Liwa.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Tišina puščave, ko si oddaljen od prve ceste nekaj deset kilometrov.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Dubai mall, pač odličen kraj za tiste, ki bi radi na hitro izgubili čimveč denarja.

Najboljša zabava v mestu: Zame karting proga, za mnoge mlajše pa verjetno kakšni klubi, recimo Stage Dubai.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Dirka 24 ur Dubaja na kateri nastopajo vozniki, kot je Fernando Alonso (2x prvak F1).

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Taxi je precej ugoden. Sicer malce zamuden, a ugoden, je tudi metro.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Kakšen Turkish Airlines iz Ljubljane ali Zagreba. Čeprav se najdejo poceni opcije s kakšnimi leti čez Ukrajino ipd, a so zelo zamudne. Najhitreje pa je Emirates oz. FlyDubai direktno iz Zagreba.

[Plus in minus:]  

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Slabost v primerjavi z življenjem v Sloveniji je zagotovo pomanjkanje prostega časa in nenehno delo. Dubaj je izjemno kapitalistično usmerjen kraj in v sled tega vse stremi k “delaj več”. Hitro pozabiš, da moraš dati sebe na prvo mesto! Prednost pa je multikulturnost, nenehen izziv na kariernem področju.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Delo v tujini te naredi bolj odprtega. Ne ubadaš se več z gostilniškimi debatami in nekimi mikro problemi. Težko se daš voditi neki politični strani, kot je to pogosto v Sloveniji. Še vedno me preseneča nepripravljenost Slovencev iti v tujino. Za določene so že službena potovanja čez mejo big deal. Ko si enkrat v tujini, daleč od doma, je vse malenkost kar je manj kot tri ure vožnje z vozilom ali pa leti pod 3 ure… Slabost dela v tujini je odsotnost od bližnjih in družine. Čas kar leti in tako zamudiš številne trenutke z domačimi, ki jih vidiš mogoče enkrat ali dvakrat letno.

[Na hitro:]                                     

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 7 (kot povsod po svetu so tudi tu stanovanja draga in pogosto odtehtajo ⅓ prihodka)

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 8 (trenutno je malce krize na tem področju)

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 5 (come and go prijateljstva je preprosto dobiti, težje pa je dobiti prava, iskrena dolgotrajna prijateljstva)

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 10 (počutim se bolj varno tu ponoči kot sredi Ljubljane)

Foto: arhiv Iztoka Franka, Vid Voršič

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite mi na maja@vandraj.si!  

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.