“Na nove začetke se nikoli zares ne navadiš.” – Adrijana Dimec o realnosti življenja s profesionalnim športnikom

Adrijana Dimec je v zadnjih sedmih letih živela v šestih različnih državah. Kljub večkratnemu navajanju na popolnoma novo družinsko življenje ji je uspelo ustanoviti lastno podjetje ter ostati prizemljena in osredotočena na svoje cilje. Teh je več. Na osebnem, družinskem in poslovnem nivoju. Kako ji to uspeva in kaj vse potegne za sabo? Z Adrijano bi lahko klepetali ure in ure in odpirali vedno nove teme ter vprašanja. V današnjem intervjuju pa sva se osredotočali predvsem na izkušnjo z Japonsko, ki je v tem trenutku pravzaprav za Adrijano že celo življenje nazaj.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še poznajo?

Sem Adrijana Dimec, stara 29 let in trenutno sem na točki življenja, kjer se učim balansirati svojo željo oz. nagnjenost po nenehni “akciji” in med potrebami svojega telesa, ter navsezadnje svoje družine, da se znam upočasniti ter odklopiti. Poleg tega, da imam svojo znamko oblačil, sem mamica dvema otrokoma in žena profesionalnemu športniku.

Ko ste spoznali svojega moža, se je vaše življenje precej spremenilo? Kje vse ste živeli v zadnjih nekaj letih?

Moja prva selitev od doma k njemu je bila v Novo mesto. Od tam naprej smo živeli v Nemčiji, Litvi, Kopru, Ljubljani, na Poljskem, Japonskem in najbolj nedavno – v Turčiji.

Predstavljam si, da je naporno spustiti vse in začeti na novo. Znova in znova in znova. Kako vam uspeva? Kako se privadiš tega? Kaj si govoriš v takih trenutkih?

Se ne privadiš, iskreno. Vsakič znova te na nek način sesuje in moraš iz neke luknje prilezti nazaj na površje. Stvar, ki mi je najbolj pomagala, da ne padem več tako nizko, kot sem včasih je ta, da sem bolj nežna sama s sabo oz. s svojimi občutki in si govorim, normalno je, 100x si že šla čez to, daj si čas, tudi če boš imela zdaj par dni, tednov, slabih, to ne pomeni, da bo tvoje celo življenje tako. Navadila se boš, možgani se bodo navadili in postalo bo lažje. Prej, ko spustim to kontrolo, hitreje postane lažje. V Turčiji je šlo tako veliko lažje, kot na Japonskem.

Kje, kjer ste živeli, vam je bilo najbolj všeč in kje najmanj?

Ironično, kljub temu, da je bil začetek Japonske najbolj travmatičen, se je na koncu izkazalo za najlepše leto do zdaj in v sekundi bi še eno sezono preživeli tam. Nekaj je na tej Japonski, nekaj je v zraku, nekaj je v ljudeh, v kulturi … potegne te vase, prizemlji in umiri. Za vedno se bom spomnila na to kot na leto, kjer sem bila najbolj srečna in umirjena sama s sabo.

Ne samo, da okolje in kulturo menjata z možem, z vama potujeta tudi otroka. Kaj se vam zdi, da so največji plusi in kaj največji izzivi zanju?

Plus je to, da jima da neko samozavest oz. pozitivno zavedanje npr. konkreten primer, ko mi je sin pred novo šolo rekel, da ga ne skrbi, saj tudi na Japonskem ni imel prijateljev in jih je spoznal. Mogoče nekak izgubiš strah pred novimi situacijami, ker si jih dal tolikokrat čez in videl, da zmoreš. Največji izziv zanju je, da se seveda povsod navežeta na neke prijatelje, ki jih morata potem pustiti za sabo in da ne preživita toliko časa z babicami, tetkami itd.

Vam ni nikoli težko oditi na drugi konec sveta. Ne glede na to, ali ste noseči, ste ravno rodili ali site ravno na neki pomembni točki s svojim podjetjem. Od kje črpate moč, voljo, energijo?

Odgovor pomoje ni toliko meni v prid, kot bi človek pričakoval, ampak jaz mislim, da sem v vseh teh letih postala malo “odvisna” od te hektike in adrenalina. Je dejansko veliko govora o tem med ženami športnikov in v večini opažajo ta pojav, da imajo kar malo “abstinenčno krizo”, ko se kariera konča in si prisiljen zaživeti v ustaljenih tirnicah. To je zame neznano, posledično bolj strašljivo. Spremembe so moja konstanta in v njih sem domača.

Ravno ste se spet vrnili z Japonske, kjer ste z družino tudi preživeli zadnje leto. Nosi Japonska posebno mesto v vašem srcu? Ste imeli lepo izkušnjo?

Iskreno, kakor hitro sem pristala in videla tiste njihove črke, njihove tipične trgovinice, slišala jezik … me je povsem prevzel občutek topline in domačnosti. Isti trenutek sem napisala sms najboljši prijateljici, da ne morem verjet, kako sem srečna, da sem “nazaj”, da imam kar solzne oči. Res sem se počutila, kot da sem prišla nazaj “domov”.

Kje ste živeli? Kakšne imate izkušnje z ljudmi, vrtcem, okoljem? Kakšni so Japonci?

Živeli smo v stanovanju, ki nam ga je dodelil Žigov klub. Bilo je ZELO majhno, ampak smo se kmalu navadili. Japonci so ekstremno prijazni, ustrežljivi, vljudni in lastnost, ki mi je pri njih najbolj všeč je ta, da se nihče ne vtikuje vate, vsak se briga zase in druge pusti, da živijo svoje življenje kot želijo, četudi je drugačno od njihovega.

Kako sta se otroka navadila na tako drugačno kulturo? Kako sta komunicirala? Spomnim se, da je bilo tudi vam težko v navidez čisto preprostih stvareh, kot je nakupovanje hrane v trgovini. Kako ste premagali jezikovne prepreke?

Prišla sta z nič znanja angleščine, da japonščine niti ne omenjam. V mednarodnem vrtcu so govorili angleško in v parih mesecih sta pobrala jezik. Sedaj razumeta večino vse, ogromno znata tudi že povedati. Za zabavo pa sta se naučila še par japonskih besed, kot npr. hvala, živjo.

Kaj je najpomembnejše, kar ste odnesli iz Japonske? Kaj ste se naučiili? Po čem se najbolj razlikuje od Slovenije?

Mislim, da ravno zgoraj omenjeno – da se nihče ne vtikuje oz. niti ukvarja z drugimi. Vsak se fokusira sam nase in fura svoje življenje. Ni tiste odvečne, nepotrebne energije okrog tega zakaj je nekdo rekel nekaj, zakaj je nekdo nekaj naredil tako … jih ne zanima. Najbolj od vsega pa seveda varnost. Tako varnega, kot se počutiš tam in na cesti v prometu in nasplošno iz vidika kraje, kriminala … tega ni nikjer drugje na svetu.

Boste kaj japonskega posebej pogrešali?

Iskreno, čisto vse. Najbolj mogoče njihovo “praktičnost” – res, da ne dajo veliko na estetiko, dajo pa vse na funkcionalnost in tam stvari res delujejo. Resnično upam, da se kdaj dobimo možnost vrniti.

Nam lahko zaupate, kam vas bo pot vodila naprej? Videla sem idilično hišico na slovenskem podeželju, a nekako se mi zaenkrat še ne zdi, da je to že vaš naslednji cilj? Ali pač?

Sicer ni na podeželju, je na obrobju mesta, minutko od izvoza na avtocesto, kar nam pride prav, ker smo tako leteči ampak smo jo vzeli v najem, dokler nismo vedeli kako in kaj za naprej. Cilj nam je bil, da pridemo v okoliš, kjer je Maksova šola (šola, ki je v naselju naše parcele), da ne bi rabil vmes menjavat šole. Vesela sem, da sva najela to hišo, preden bi šla graditi svojo, saj sva hitro videla kakšna odgovornost je in koliko dela je s hišo ter spoznala, da dokler ima Žiga aktivno kariero z nenehnimi potovanji ter potencialnimi selitvami v tujino, hiša nima smisla, zato sva kupila stanovanje, ki ga lahko zakleneva in greva, na parceli pa bomo začeli graditi, ko se Žigova kariera začne umirjati.

Glede na to, da imate ogromno izkušenj z življenjem v tujini, kaj se vam zdi, da imamo v Sloveniji, česar drugje ni? Zakaj je tu vaš pravi dom?

Pravi dom je zaradi naših ljudi, iskreno. Družine in prijateljev. Meni osebno je pa najbolj všeč narava v Sloveniji. Ne bi pa bila zaprta za idejo, da bi si življenje ustvarili tudi izven Slovenije. Plusi in minusi so povsod, navadiš se pa tudi vsega. Jaz bi na prvo mesto vedno dajala kvaliteto življenja in varnost.

Kaj bi svetovali vsem, ki si želijo izkušnje v tujini, pa nekako ne zberejo poguma? Naj grejo? Je vredno?

Na ta odgovor pa bi že od nekdaj, tudi iz časov preden sem poznala moža, rekla – absolutno da. Že pri 19. letih sem sama za 3 mesece odletela čez Atlantik na delovno izkušnjo v ZDA in širina, ki ti jo da tujina, je neprimerljiva s čemerkoli drugim in vredna več od vsake materialne stvari.

Adrijana Dimec trenutke iz svojega življenja deli na svojem Instagram profilu.
Sledite ji lahko TUKAJ

 

Foto: Adrijana Dimec, osebni arhiv

PREBERITE ŠE: Alja Perne: Prednost mojega dela je, da lahko delam tudi na potovanjih #intervju

 

Slovensko-ameriška družina, ki se je iz sončne Kalifornije preselila na dolenjsko podeželje #INTERVJU

Špela Novak-Petovello je Slovenka, ki se je pred desetimi leti preselila čez lužo. V Ameriki je spoznala svojega moža, desetletje kasneje pa sta se s svojimi tremi otroki preselila nazaj v njeno rodno Slovenijo.

Zaupala nam je, kaj je pretehtalo pri odločitvi za selitev, kako to doživlja vsa družina, kako se lovijo s slovenščino in kje v Sloveniji so našli svoj novi dom. Zdaj družina Petovello svoje ameriške sanje živi na slovenskem podeželju. In to je njihova zgodba.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Smo družina Petovello: Špela, Paul, Kara, Bowie in Luna. Konec leta 2022 smo se z družino preselili v Slovenijo iz Kalifornije (Bay Area), kjer sem živela 10 let. Mož je sicer rojen Američan. Vse svoje življenje smo spakirali v 8 kovčkov in odleteli v Slovenijo, kjer si želimo bolj umirjenega, z naravo povezanega življenja.

Kaj vas je prvotno odneslo v Ameriko in kako domače vam je bilo desetletje življenja tam?

V Ameriko sem odšla kot AuPair. Želela sem videti, kakšno je v resnici življenje čez lužo. Ena stvar je vodila k drugi, spoznala sem Paula in tako sem ostala v ZDA. Zadnjih nekaj let sem bila res že čisto udomačena in privajena na življenje v Kaliforniji. Življenje tam je res čisto nekaj drugega kot v Sloveniji.

Spoznala sta se torej v Ameriki. Kakšna je vajina zgodba?

Spoznala sva se čisto naključno, preko skupne prijateljice. Takoj sva se ujela. Ko veš, veš.

Ste Slovenijo obiskovali tudi v vmesnem času ali je za preostale 4 člane družine to njen prvi obisk?

Slovenijo smo obiskovali tudi v vmesnem času. Tu sva bila že sama in nato s Karo. Najmlajša dva člana naše družine pa sta ob selitvi prvič prišla v Slovenijo – Luna takrat še v mojem trebuščku, – saj v času epidemije nismo potovali.

Kaj je vodilo do tega, da sta prodala hišo v sončni Kaliforniji in se s tremi majhnimi otroki vrnila k vašim koreninam? Je mož za to deželo na sončni strani Alp slišal že kdaj prej in kaj mu je odtehtalo pri selitvi?  

Ogromno enih dejavnikov je vplivalo na našo končno odločitev. Požari, ki so bili vsako leto hujši, izjemno drago življenje, hiter življenjski tempo, strelski pohodi, ki so v ZDA nekaj vsakdanjega in posledičen strah za otroke, ko bi začeli obiskovati šolo … Nisva imela tudi nobene pomoči z otroki in še in še bi lahko naštevala. Pa seveda ni vse tako črno, vse je odvisno od prioritet v življenju.

Njegove korenine segajo v Nemčijo in Italijo, tako da je Slovenijo poznal – samo obiskal je ni nikoli, dokler se nisva spoznala. Ob prvem obisku je bil nad Slovenijo popolnoma nadvušen in že takrat je rekel, da bi se enkrat rad preselil v Slovenijo. Vedno sva se hecala, da se preseliva na stara leta, potem pa je prišlo do trenutka, ko sva rekla “zdaj ali nikoli.”

Kako je videti, ko vse svoje življenje, vključno z življenjem vajinih treh otrok, spakirate v 8 kovčkov?

Izjemno fizično in psihično naporno obdobje, ob tem pa sem bila sredi nosečnosti z Luno. V roku dveh mesecev smo pripravili hišo za prodajo, prodali in donirali vse, česar nismo vzeli s seboj v Slovenijo in se poslovili od družine in prijateljev. Res intenzivno obdobje, ampak ko imaš pred očmi en čudovit cilj, je vse mogoče. 

Kako čustveno ste doživljali ta korak?

To je bil čustven vrtiljak. Za vse.

Kako so se na novo življenje prilagodili otroci? Bi rekli, da oni to doživljajo manj intenzivno kot morda vidva?

Na začetku je bilo težko za vse. V dobre pol leta pa sta se otroka res lepo navadila na življenje v Sloveniji. Obožujeta naravo, živali in čas, preživet s starimi starši. Mislim, da sta tudi onadva to doživljala tako kot midva, izjemno intenzivno.

Bodo otroci dvojezični?

Jaz sem z njima v ZDA govorila samo v angleščini, ker mi je bilo lažje. Po pol leta bivanja v Sloveniji popolnoma razumeta slovenski jezik in tudi govorita že ogromno.

In kako nenavadno partnerju zveni slovenščina? Jo ima namen usvojiti?

Pravi, da zveni, kot da se ves čas kregamo. Ni ravno spevna, kot je angleščina. Jezika se uči, mu je pa težko. Slovenščina ni lahka. Otroka mu pomagata pri učenju, saj je bilo njima veliko lažje osvojiti nov jezik.

Kje ste našli svoj novi dom in kaj vaju je najbolj vleklo na podeželje?

Sama sem odrasla na dolenjskem podeželju, kamor smo se tudi preselili. Trenutno začasno bivamo v hiši mojih staršev – hvala, mami in oči! – dokler si v bližini ne zgradimo svoje hiške.

Vaš dom bo torej sodobna podeželjska domačija? S kokoškami?

Glede na to, da bo naša hiša stala le nekaj minut hoje od domačije mojih staršev, svojih živali ne bomo imeli. No, razen kakšnih hišnih ljubljenčkov. Oni pa imajo konje, bike in kokoške. Tako, da bomo v neposredni bližini živali in bodo del našega vsakdana.

Ste imeli živali tudi v Ameriki?

Ja. Tri mucke, ki sedaj živijo z družinskimi člani in prijatelji, ki izjemno lepo skrbijo zanje.

S čim se sicer ukvarjata karierno?

Jaz sem imela v ZDA zasebni Montessori vrtec, mož pa ima background v Customer support operations. Mož tu še vedno išče službo, jaz pa sem trenutno na porodniškem dopustu.

Vašo zgodbo sem prvič ujela na Instagramu, kjer delite utrinke svojega življenja, pa tudi ideje za DIY – “naredi sam” projekte. Koliko vajinih žuljev in idej bo v vašem novem domu?

Naš dom bo zasnovan tako, da bo odgovarjal našemu življenjskemu stilu. Delamo s čudovito ekipo arhitektov pod vodstvom arhitektke Sanje Zvonković (Arhein.si). Združili bomo slovensko tradicijo s sodobnim farmhouse pridihom iz Amerike. Gradnjo hiše bomo prepustili profesionalcem, proti koncu pa se bomo vključili tudi mi. Kaj in koliko še ne vem, odvisno od časa in financ.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o življenju v tujini?

Da se cedita med in mleko (smeh).

Katerih življenjskih lekcij vas je naučilo življenje čez lužo?

Samostojnosti, zaupanja vase in v svoje sposobnosti.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Izjemno naravo.

In kaj vam bo najbolj manjkalo iz Amerike?

Prijatelji, določeni izdelki in Amazon.

HITRIH 6

Najljubša država: Slovenija
Najljubše mesto: Ljubljana
Najljubša plaža: Baker Beach v San Franciscu
Najljubša kulinarika: mehiška
Naljubši način transporta: hoja
Najljubši jezik: angleščina

Foto: osebni arhiv družine Petovello

Družina Petovello – Špela, Paul, Kara, Bowie in Luna – utrinke ameriških sanj na slovenskem podeželju delijo tudi na svojem profilu na Instagramu, sledite jim lahko TUKAJ @our_slovenian_home .

PREBERITE ŠE: Dogodivščine družine, ki je po življenju v Keniji in Dubaju zdaj spet v Sloveniji #intervju

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

17 držav, kjer so priseljenci najbolj srečni

Kaj je zate sreča? Verjetno povsem nekaj drugega kot za tvojo mamo, prijatelja ali sodelavca. Formule za srečo ni, dejstvo pa je, da je visok zaslužek še ne prinese. Kar več kot očitno dokazuje raziskava skupnosti InterNations, ki združuje ljudi, ki živijo in delajo izven svoje domovine. V svojo raziskavo, ki jo povzema britanski Independent, so zajeli 14.300 ljudi, 174 različnih nacionalnosti, ki živijo v 191 različnih državah. V anketi so morali oceniti 43 vidikov, ki vplivajo na njihovo bivanje v tujini.

Eden izmed njih, ki so jih ocenili z oceno med ena in sedem, se je nanašal na osebno srečo.

In prav pri tem vprašanju se je izkazalo, da so izseljenci srečni tudi v državah, kjer visok zaslužek ni zagotovljen.

To je 17 držav, kjer se priseljenci počutijo odlično:

#17. Portugalska

Portugalska bo letos ena izmed najbolj popularnih počitniških destinacij. O tem smo že pisali. Je pa priljubljena tudi za življenje in delo. Predvsem za tiste, ki se v tujino odpravijo z družino.

#16. Oman

Tja se večina odpravlja zaradi že zagotovljene službe. In ko so enkrat tam, cenijo varnost (57 % anketirancev), politično stabilnost (46 %) in mir (62 %), vse skupaj pa pripelje do srečnega življenja.

#15. Kenija

Država postaja vse bolj popularna med izseljenci, vedno več je zaposlitvenih priložnostih, mnogi se odločijo zaradi čudovite narave, vremena in nizkih življenjskih stroškov.

#14. Peru

Peru privablja poslovneže, lastnike podjetij, torej tiste, ki že imajo prihodke. Veliko se jih za Peru odloči tudi zaradi vremena in nizkih stroškov.

PREBERI še // Si pripravljen na tujino in tujina nate?

#13. Madžarska

Madžarska je doživela rast finančnega indeksa, kar pomeni, da so se povišali zaslužki zaposlenih. To je pripomoglo k osebni sreči, saj se cene niso bistveno povišale, tako da je življenje na Madžarskem za tujce relativno poceni.

#12. Uganda

Uganda je dosegla stabilnost in blaginjo, kar privlači številne tujce, ki iščejo nove poslovne priložnosti.

#11. Tajvan

Kljub nizkim plačam, pa tujci v Tajvanu živijo dobro. Dobra zdravstvena oskrba in dobre šole so prav tako razlog, da so tujci v Tajvanu zadovoljni.

#10. Španija

Najemnina, hrana, pijača, javni prevoz … Vsi ti stroški so v Španiji, v primerjavi s preostalo zahodno Evropo, nizki. In če upoštevamo številne zaposlitvene priložnosti, pošten zaslužek, prijetno podnebje, je ocena tujcev, da so tam zelo srečni, povsem razumljiva.

PREBERI še // Najboljša služba na svetu: Stevardesa prisvetovno znani letalski družbi

#9. Panama

Priljubljena izbira za ekonomiste in finančnike. Prijetno vreme in visoki zaslužki … Ni slabo, kajne?

#8. Vietnam

Vietnam je priljubljena izbira za zahodne Evropejce, saj lahko tam živijo zelo solidno, pri tem pa ne zapravijo veliko denarja. Prav tako Vietnam ponuja neverjetno naravo, možnost za številne aktivnosti in raziskovanja.

#7. Tajska

Še ena država, kjer Zahodnjaki pridejo na svoj račun. Nizki stroški, prijaznost in številne prostočasne aktivnost so tisto, kar privabi številne nasmeške.

#6. Nova Zelandija

Država je precej oddaljena, a mir, odlična zdravstvena oskrba in dober šolski sistem pripomorejo k temu, da so tujci tam izredno zadovoljni.

#5. Ekvador

Država zaseda 16. mesto po kvaliteti življenja, a z vidika osebne sreče je Ekvador ena najboljših držav.

#4. Filipini

Visoko jih ocenjujejo predvsem tisti, ki imajo otroke.

#3. Mehika

Država je priljubljena zaradi svoje gostoljubnosti, ugodnih podnebnih razmer in prijaznosti domačinov.

#2. Malta

Malta je priljubljena za tiste Evropejce, ki iščejo priložnost stran od doma, saj je selitev enostavna, ni jezikovnih preprek, stroški življenja so nizki in vreme je prijetno. Na Malti je tudi najvišji delež tistih anketirancev, ki so v razmerju. Kar 70 odstotkov.

#1. Costa Rica

Costa Rica se zdi sanjska destinacija za prav vse. Visoko jo ocenjujejo namreč poslovneži, delavci, ki so zaposleni le za skrajšan delovni čas in tudi upokojenci. Na Costa Rici je prav vsem fino.

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.