Gruzija je dežela, ki je znana po svoji bogati vinski in prav tako pivski kulturi. Vinska kapljica naj bi namreč izvirala prav od tam, čeprav sosednja Armenija trdi drugače.

Gruzijci radi pogledajo globoko v kozarec in vse to počnejo na ceremonialni način. Lahko vam namignemo, kaj vse lahko pričakujete. Vabilo na supro, kakor poimenujejo njihovo tradicionalno zabavo, prinese marsikaj zanimivega.

Osrednja oseba dogodka je tamada, pišejo na blogu The Caucasian Challenge. To je glavni mož ali diktator omizja, ki skrbi za napitnice. Ob vsaki priložnosti, ko je v Gruziji na mizi vino, četudi sta prisotna le dva predstavnika moškega spola, je eden izmed njiju izbran za to vlogo. Idealni tamada naj ne bi bil samo dober govorec s smislom za humor in poezijo, temveč tudi dober pivec ter organizator. To je oseba, ki skrbi za ritem večera in mora kljub številnim popitim kozarcem obdržati trezno glavo. Vsekakor ne gre za lahek šport.

Vsaka napitnica je posvečena različni tematiki. Običajno se najprej dotaknejo boga, Gruzije, družine, prijateljstva, mater in žena, otrok, svetnikov ter ljubezni. Ob vsaki napitnici tamada vstane in z dvignjenim kozarcem pove kar ima za povedati in izprazni kozarec do dna. Ampak tukaj se zgodba še ne konča. Vsak, ki želi še kaj dodati na temo ima to možnost. Določen je prav tako vrstni red, ki si sledi v nasprotni smeri urinega kazalca od tamadinega sedeža. Zato se ne gre čuditi, da skozi noč napitnice postajajo vse kreativnejše in dinamične, količina popitega vina pa precejšnja.

Zabavno in predvsem poučno

Potek večera in izgovorjene besede dajejo velik poudarek na samo Gruzijo, njeno bogato zgodovino in pripovedke, ki jih je moč slišati med zabavo. Ena izmed njih govori, kako je bog razdeljeval svet, medtem ko so se Gruzijci veselo zabavali in popivali. Rezultat tega je bil, da so ostali brez koščka zemlje, na katerem naj bi živeli. Sebi v bran in zagovor so bogu zatrjevali, da jih ni bilo prisotne, ker so dvigovali čaše v nebo in slavili njegovo ime. Bog je bil izjemno zadovoljen z argumenti in tako Gruzijcem dodelil del zemlje, ki ga je želel obdržati zase.

Kot gosta vas bodo gostitelji imeli budno na očeh. Ob vsaki končani napitnici je čas, da tudi vi z njimi nazdravite, sicer bo vaš kozarec dotočen brez, da bi vedeli kdaj. Domačini na prvi pogled, ko jih spoznaš, dajejo občutek hladnosti in kavkaške surovosti. Vendar čez čas ugotoviš, da je njihova duša zelo gostoljubna in topla. Še posebej, ko ti želijo v kozarec podtakniti njihovo domače žganje imenovano chacha.

Supra je dogodek, kjer se meri vzdražljivost ne samo v tekoči obliki, izvirnih napitnicah, preplesanih plesih, ampak tudi v količini hrane. Mize se namreč šibijo pod težo gruzijskih dobrot. Tudi po tem, ko se zabava konča, je pogled na še vedno polno mizo zastrašujoč.  Nedotaknjene hrane za naše pojme ostane veliko preveč. Ampak za Gruzijca ni hujšega, kot da bi priredil zabavo in bi gostje na njej bili lačni in žejni. Zato gredo preko vseh meja.

Prav zato je doživetje supre nekaj posebnega. Priložnost, da spoznate sadove gruzijske zemlje, glasbo, ki vas ne bo pustila ravnodušnega na stolu in navsezadnje kavkaškega človeka, ki temu ritualu sledi že več kot tisoč let.

Foto: Shutterstock