Strastni popotniki znajo biti včasih tudi malce nadležni.
Pred dobrim desetletjem so bili pravi popotniki redki. Tudi turistov ni bilo toliko. Danes pa bi se za svetovnega popotnika rad oklical že vsak, ki je enkrat poletel čez lužo. Seveda, v dobi interneta, se lahko vsak predstavi tako, kot se želi. Svojemu imenu lahko pripnemo skoraj da ne kateri koli naziv in v zadnjem času je beseda popotnik pogostokrat kar malce zlorabljena.
Mi popotništvo seveda nadvse spodbujamo, malce v šali, pa vam za dobro jutro serviramo nekaj klišejev, ki jih radi izrečejo popotniki. (Ups, turisti).
»Nisem turist, sem popotnik.«
Zdi se, da so v zadnjem času vsi postali popotniki. A ne glede na to, kako neradi se poistovetimo z gručo turistov v safari hlačah, ki sledi štrleči paličici turističnega vodiča, si moramo nekaj priznati. Vsak, ki obišče destinacijo, kjer nima stalnega prebivališča, je v resnici turist. Tudi, če s seboj nosite šotor. In prav tako, če ste bili v preteklem mesecu že v drugih dveh državah. Za popotnika se res lahko okličejo le redki.
»Ah, to sem že obdelal.«
Marsikdaj slišimo, kako je nekdo obdelal že skoraj cel svet. A v resnici ne moremo do potankosti spoznati niti svojega lastnega mesta, kaj šele mnogih destinacij v nekaj letih. Zato vam polagamo na srce, da kot turisti (ali popotniki , mežik) ne potujete le zato, da delate kljukice na seznamu. Potujte in raziskujte. Tudi, če eno destinacijo obiščete večkrat.
»Zame je tam preveč turistično.«
Naj ponovimo, tudi vi spadate med turiste. Seveda razumemo, da s tem stavkom želite povedati, da je okoli neke atrakcije zbranih preveč ljudi, a gruče turistov se v resnici tam zbirajo z razlogom. Priznajmo, Pariz ne bi bil najbolj obiskano mesto na svetu, če ne bi imelo Eifflovega stolpa. Vi pa bili malce neumni, če si ob obisku Pariza slednjega ne bi ogledali. Kraji so namreč »turistični« z razlogom, se pa strinjamo, da je gneča precej naporna in neprijetna.
»Odkril sem…«
Ta stavek bi lahko pripisali predvsem turistom, ki so pripotovali čez lužo, saj veste, katere imamo v mislih. In malce naporno jih je poslušati, ko opisujejo vse samo skozi svoje oči, kot da so destinacijo odkrili sami. Žal – niste Krištof Kolumb, zato vas svet naproša, da to besedo prenehate tako pogosto uporabljati.
»Jaz ne poležavam.«
V zadnjem času velikokrat slišimo, da ljudje na dvojem dopustu ne marajo poležavanja. Seveda se strinjamo, da je preživeti 14 dni na ležalniku resorta v Egiptu malce iz mode, a vseeno, tudi tisti, najbolj zagreti popotniki – kakšen dan se le sprostite na plaži.
»Res avtentično.«
Spet fraza, ki (pre)pogosto prileti iz ust ameriških turistov, pa tudi drugih. Svet ni vaše gledališče in ljudje, ki »avtentično« živijo v svojih krajih, niso igralci, ki so za vas pripravili predstavo.
»To sem že odkljukal.«
Kot smo že dejali, nobenega mesta ne morate do popolnosti raziskati v nekaj dneh, zato se na destinacije, kjer ste že bili, ne bojte vrniti. Ne kljukajte, ampak uživajte.
»Ne morem verjeti, da tam še nisi bil!«
Le zato, ker ste tam bili sami, ne pomeni, da bi moral tja ves svet. Tudi preden ste tja odšli vi, so destinacijo pred vami obiskali že mnogi. Pustite, da vsak izbira svoj način potovanja in nikar ne bodite tisti pametnjakovič, zaradi katerega se ljudje okoli vas počutijo slabo.
»Potujem le z nahrbtnikom.«
Nekako velja pravilo, da so tisti, ki potujejo s kovčkom na kolesih manj izkušeni popotniki. A to pravilo v resnici nima kaj dosti skupnega z resnico. Le zato, ker kolesca na kovčku niso najboljša izbira za vietnamske ceste, ne pomeni, da ljudje z njimi ne potujejo.
»Tja bi moral že deset let nazaj.«
Okej, razumemo, v vsakem popotniškem pogovoru je moč zaznati kanček rivalstva, kdo je videl in doživel več. A v resnici po tem res ni potrebe in vsak ima v življenju svoj ritem, tudi popotniški. Vse ob svojem času.
Foto: Shutterstock
Vir: Loveexploring.com
Preberite še:
Nika Matoh in Aleš Abram: “Po letih potovanja sva srečna, da sva rojena v Sloveniji.” #intervju
