Budistična Tajska si vse bolj prizadeva, da bi v svoje počitniške objekte privabila čim več gostov iz muslimanskih držav. V hotelih so v bazenih uvedli poseben urnik za moške in ženske, domiselni pridelovalci hrane pa žele že nekaj časa izdelujejo iz morskih alg – ne iz prašičjih kosti.
V veličastni jedilnici hotela Al Meroz, ki se ponaša s petimi zvezdicami, v muslimanskem predmestju Bangkoka, starejši moški z dolgo štrenasto brado recitira verze iz Korana, medtem ko ženin ves na trnih čaka nevesto. Obraz mu nenadoma zasije v nasmehu, ko v dvorano vstopi njegova bodoča žena. Na sebi ima čudovito belo obleko, lase pa pokrite z ruto. To je bila le ena od več ducatov porok, ki so se zadnjih nekaj mesecev zvrstile v Al Merozu – prvem hotelu halal v mestu. Tajska je bila dolga leta nadvse privlačna država za ljubitelje sonca in uživače, saj je slovela po sijajnih zabavah, četrtih rdečih luči, poceni pijači in čudovitih plažah. V zadnjem času pa je na Tajskem mogoče opaziti tudi vse večji priliv turistov iz muslimanskih držav, kar je zagotovo pripomoglo k temu, da so začeli v tej turistični državi razmišljati o strategiji, s katero bi lahko dodatno razširili svojo turistično ponudbo.
Velik trg
»Če upoštevamo, da živi na svetu milijardo in pol muslimanov, je več kot jasno, da je to zelo velik trg,« pravi Sanya Saenboon, generalna direktorica hotela Al Meroz, enega od številnih tovrstnih hotelov, ki naj bi pripomogli k povečanju števila islamskih turistov. Hotel je svoja vrata odprl lani, njegova posebnost pa je, da v njem dosledno upoštevajo pravila islama. Gostom ne strežejo alkoholnih pijač, v bazenu in v dvorani za fitnes pa obstaja natančno določen urnik, kdaj se lahko v njem zadržujejo moški in kdaj ženske. Vse v hotelu je urejeno po pravilih, ki jih določa islam; rjuhe perejo na prav poseben način, toaletne potrebščine ne vsebujejo alkohola ali živalskih maščob. Za vernike so tako sprejemljive vse stvari, ki jim jih ponujajo. Sanya, ki je tudi sama muslimanka, pravi, da s tem gostom zagotovijo »duševni mir«, saj jim v njihovem hotelu ni treba razmišljati, kaj lahko jedo in česa ne smejo.
Čeprav se v državi že desetletje vrstijo politični pretresi, se Tajska lahko pohvali s pravim razcvetom turizma. Leta 2006 jo je obiskalo 13,8 milijona turistov, lani že rekordnih 32,5 milijona. Število turistov iz zahodnih držav večinoma ostaja enako. V zadnjih nekaj letih se je najbolj povečalo število gostov iz Kitajske, ki se je s komaj 949.000, kolikor so jih našteli pred desetimi leti, lani povzpelo na 8,7 milijona. Hkrati je tudi vse več gostov iz muslimanskih držav. Število gostov iz držav Bližnjega vzhoda in Azije se je z 2,63 milijona, kolikor jih je bilo leta 2006, lani povečalo na 6,03 milijona. »Tajska po svoje prehiteva napovedi,« pravi Fazal Baharden, ustanovitelj organizacije Crescent Rating, ki ima sedež v Singapurju in ki se ukvarja z ocenjevanjem tega, katera država je najbolj prijazna do muslimanskih gostov. Po redni letni raziskavi omenjene organizacije so Tajsko, kar zadeva turizem halal, skupaj s Singapurjem uvrstili na prvi dve mesti seznama držav, v katerih muslimani niso večinsko prebivalstvo. »Očitno so spoznali, da je tudi zanje nadvse koristno, če bodo v svoje počitniške objekte privabili tudi muslimanske goste,« poudarja Baharden, pri čemer posebej omeni zdravstveni in nakupovalni turizem. Dejstvo pa je, da so tudi za goste iz islamskih držav največja vaba razkošni hoteli. Islamski turistični trg je eden najhitreje rastočih tovrstnih trgov, in to predvsem zaradi vse cenejših letalskih poletov in izboljšanja življenjske ravni pripadnikov muslimanskega srednjega razreda. Po njegovih ocenah se je število muslimanskih turistov s približno 25 milijonov, kolikor so jih našteli leta 2000, leta 2015 povečalo na 117 milijonov.
Prvi halal hotel v mestu gosti tudi poročna slavja.
Največja izvoznica hrane
Tajska pa se z uvajanjem hrane halal ne ukvarja samo doma. Ta država že od nekaj velja za največjo izvoznico vsakovrstne hrane, od piščancev do morskih sadežev, od riža do konzerviranega sadja. V zadnjem času se pospešeno povečuje število družb, ki so pri pripravi svojih izdelkov uvedle pravila halal in si s tem povečale število odjemalcev.
Budistka Lalana Tiranusornkij je pred strojem, v katerem nastaja maslo, pojasnila, kako je njena družina v svojih treh tovarnah proizvodnjo prilagodila pravilom halal in si tako zagotovila prodajo na trgih v Indoneziji, Maleziji in državah Arabskega zaliva. A prehod na izdelke halal včasih zahteva posebne rešitve, kakršna je na primer ta, kako se pri pripravi želeja izogniti želatini živalskega izvora. »Nekdaj smo uporabljali želatino iz prašičjih kosti, zdaj pa za pripravo želeja uporabljamo alge,« je povedala.
Tajska hunta si je zastavila cilj, da bo do leta 2020 država postala ena od petih največjih izvoznic hrane halal na svetu. Morda bo koga presenetilo, da se je budistična dežela tako vneto posvetila halalu. Vinai Dahlan, ustanovitelj Znanstvenega centra halal v Bangkoku, pa je prepričan, da je Tajska pripravljena na spremembo. Muslimani sestavljajo pet odstotkov njenega prebivalstva in so se lepo vživeli v prevladujočo budistično skupnost. Sicer pa so bili tukajšnji muslimani prvi, ki so se zavzeli za ustanovitev državnega centra za preverjanje izdelkov halal, katerega naloga je bilo ugotavljanje prepovedanih snovi v hrani. »Pred petnajstimi leti smo imeli samo 500 živilskih obratov, ki so imeli certifikat halal. Zdaj jih imamo že 6000,« je povedal Vinai. V istem obdobju se je število izdelkov s certifikatom halal, ki so bili izdelani na Tajskem, z 10.000 povečalo na 160.000. Po ocenah vlade je industrija hrane halal vredna šest milijard dolarjev na leto, kar pomeni, da so se Tajci hitro naučili, da se na koncu mavrice halal skriva zlato.
Članek je bil objavljen v Delovem Tripu
Foto: AFP
