Afganistan iz zornega kota, ki ga vidimo le redko

Afganistan v zadnjem desetletju absolutno vodi na lestvici držav, ki so se največkrat pojavile v medijih. Ko pomislimo na Afganistan, se nam pred očmi pojavijo prizori vojnih grozot in neskončnega puščavskega peska. Zelo redko oz. nikoli nismo videli njegovih naravnih lepot in njegovih nasmejanih ljudi. Pa so.

Afganistan ima 8 nacionalnih parkov

Afganistan ni samo Kabul in ni samo puščava. Ima kar 8 nacionalnih parkov. Med njimi je najbolj znan in priljubljen park Band-e-Amir v provinci Bamiyan. Afganistanski parki:

  1. Band-e-Amir (provinca Bamiyan)
  2. Wakhan (provinca Badakhshan)
  3. Kol-e-Hashmat Khan (Kabul)
  4. Planota Bamiyan
  5. Gozdovi v provinci Nuristan
  6. Vodovje v provinci Ghazni
  7. Darqad (Takhar)
  8. Imam Sahib (Kunduz)

Band-e Amir National Park

Nacionalni park Band-e Amir se nahaja v provinci Bamyan v osrednjem Afganistanu. V parku domuje 6 globokih modrih jezer, ki so med seboj ločena s travertinom (vrsta sedimentne kamnine, ki je sestavljena iz kalcijevega karbonata). Jezera se nahajajo na približno 3000m višine, v gorovju Hindu Kush.

Nastala so zaradi vode bogate z ogljikovim dioksidom, ki je pronicala skozi razpoke gora in so ena izjemno redkih tako nastalih jezer na svetu. Na leto je ta Afganistanski “Grand canyon” obiskalo več tisoč turistov.

Afganistanski “Grand canyon”.

Za še boljšo predstavo o parku, priporočamo ogled vloga turista, ki se je tam odločil za kampiranje:

Afganistan ima bogato umetnostno zgodovino

V Bamiyanu sta vse od 6. stoletja stala kipa vzhodne in zahodne Bude. Manjša, “vzhodna Buda”, je bila visoka 38m in je bila dokončana okoli leta 570. Večja, “zahodna Buda”, je bila dokončana okoli leta 618 in je bila visoka 55m. Oba kipa sta bila izklesana naravnost iz klifov peščenca, detajli pa so bili dodani iz blata. Okoli kipov se nahajajo številne jame, v njih pa jamske poslikave, ki izvirajo iz 6.-8. stoletja. Marca 2001 so Talibani kipa namerno uničili.

Na mestu kipa Bude je danes samo prazna luknja.

Afganistan ni samo puščava

Afganistan je država s 65 milijoni hektarjev. Od tega je 7,8 milijonov hektarjev kmetijskih površin, 30 milijonov hektarjev pašnikov, 8 milijonov hektarjev puščave, 1,9 milijonov hektarjev gozdov in 17,5 hektarjev gora, rečnih bregov in kamnitih površin.

V Afganistanu se veliko ljudi preživlja s kmetijstvom. Poleg pšenice so pomembni še ječmen, koruza, riž, krompir in bombaž. Med najpomembnejšimi produkti za izvoz pa so pistacije, mandlji, grozdje, melone, marelice, češnje, fige, granatana jabolka in murve.

Večina Afganistancev živi od kmetijstva.

Afganistan je dom skoraj 40 milijonom ljudi

Dežela, ki velja za »vhod« v Indijo in prehaja iz pol puščavske v puščavsko, iz stepske v gorato in kjer se stikajo mogočna gorovja Hindukuš, Pamir in Karakorum, je že tisočletja domovina ljudstev, ki so se v zadnjih 2500 letih spopadala z najrazličnejšimi zavojevalci, od Aleksandra Makedonskega (4. st. pr. n. št.) pa vse do NATA (v 21. st.).

V Afganistanu živi skoraj 40 milijonov ljudi, 99,7% je vernikov Islama. Afganistan je multietnična družba z več plemeni, ki med seboj niso enotna. Edina skupna vsem plemenom točka je vera. Vsako pleme ima svoje navade in jezik. Plemena so tudi značajsko zelo raznolika. Paštuni so zelo bojeviti, po veri so muslimanski suniti. Suniti so tudi Tadžiki, ki so med vsemi Afganistanci najbolj izobraženi. Hazari so mongolski narod in so po veri muslimanski šiiti.

Vsem Afganistancem je skupna edino vera.

Otroci radi spuščajo zmaje in igrajo nogomet.

Kako Islam vpliva na življenje ljudi

“Islam odločilno vpliva na vsakdanje življenje in običaje Afganistancev. Oblačila neposredno izražajo konservativizem afganistanske družbe. Po koranu naj bi se tako moški kot ženske oblačili skromno. Večina moških nosi brade in na glavi čepice in  turbane. Oblečeni so v široke hlače in telovnik z brezrokavnikom, če je hladno, se zavijejo v volnene odeje. Prav na ženskah pa se ta zapoved izraža v najekstremnejši obliki – burki, dolgem vrečastem oblačilu, ki je pred očmi zamreženo. Ženska koža je v burki popolnoma zakrita.

Vendar ima tudi burka več pomenov. Prvotno je bila mestno oblačilo. Meščanke so z burko izražale, da jim ni treba težaško garati na poljih. Ženske s podeželja so oblekle burko, ko so šle v mesto. Ščitila jih je pred radovednimi pogledi in nadlegovanjem. Do udara leta 1973, ko so vrgli kralja s prestola in razglasili republiko, je bilo življenje relativno sproščeno. Ženske so se zakrivale, če so želele, druge spet zaradi okolja, iz katerega so izhajale. Zaposlene so bile v pisarnah, trgovinah, šolah in bolnicah in vsaj v mestih nosile zahodna oblačila. Mnoge so hodile v šole in tudi študirale na univerzah. Po sovjetskem umiku iz Afganistana 1989 se je nadaljevala državljanska vojna in oblasti so ženskam čedalje bolj krčile pravice. V času talibanske oblasti je bila burka ženskam zapovedana. Mnoge danes še vedno nosijo burko zaradi kulturnih razlogov in tradicije.” (Vir)

 

Za še boljšo predstavo o tem, kaj je Afganistan, ko ni vojno središče, priporočamo ogled nagrajenega prikaza Afganistana iz zraka Afghanistan Unseen

Foto: Unsplash

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.