Dejan Žagar: Poročni fotograf, ki fotografira poroke po vsem svetu #INTERVJU

Tokrat smo poklepetali z Dejanom Žagarjem. Poročni fotograf, ki je svoje delo združil s svojim najljubšim hobijem – potovanjem, je obiskal že marsikateri konec sveta. Najbolj domače se počuti v Aziji, raje kot z besedami pa svoje dogodivščine pripoveduje skozi fotografski objektiv.

Kako bi se opisali tistim, ki vas še ne poznajo? poročni fotograf

Radoveden, kreativen s strahom do monotonosti. Rad imam nove izzive. Imam dve veliki strasti. Potovanje in fotografija. To dvoje mi dokaj uspešno uspe združevati. Fotografiram poroke po celotni Evropi. V 2018 mi je uspelo nanizati poroke v osmih osmih različnih državah. Letos pa sem fotografiral poroko v Avstraliji, ki je bila tudi povod za zadnje večje potovanje.

poročni fotograf

Kje smo vas ujeli tokrat?

Trenutno sem doma. Pripravljam se na prihajajočo poročno sezono in hočem popraviti vse, kar mi ni uspelo narediti tekom zadnjega potovanja.

Kolikšen del leta preživite na potovanjih?

Premajhen, a se počasi dviguje. V 2018 mi je prvič uspelo več kot eno četrtino.

Koliko časa ste bili najdlje zdoma?

Najdlje sem bil zdoma v času moje Erasmus izmenjave. 10 mesecev skupaj oziroma 5 mesecev v enem kosu. Nadaljše potovanje, kjer sem pa dnevno delal premike, pa je bilo zadnje – 2 meseca – Tajska, Laos, Singapur in Avstralija.

Kako izbirate naslednjo destinacijo?

Dokaj pomembno je, da je nekaj neznanega oz. še neizkušenega. Pomemben faktor pa so pa tudi cene letalskih kart, temperature in finance.

Katero od preteklih potovanj vam je najbolj pri srcu?

Verjetno bo to še nekaj časa ostalo potovanje po Vietnamu. Tam sem si kupil starejši motor, z njim naredil 3000 km in ga nato prodal. Ker sam nimam izpita za motor, promet pa zelo kaotičen, so bili prvi kilometri zelo negotovi, kasneje pa sem tudi izlil kakšno solzo sreče med odkrivanjem severa Vietnama in okušanju neizmerne svobode.

Kako dolgo ustvarjate svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin?

Blog ustvarjam predvsem za poročno fotografijo. Povod je seveda predstavitev svojega dela in napredka bodočim strankam. Popotniški blog bolj kot ne sameva, ker se večkrat zgodi, da mi zmanjka energije za to. Predvsem vzame ogromno časa in kasneje premalo obiska, da bi me motiviralo za naprej. Še vseeno pa ga rad sestavim zase, ker mi ogromno pomenijo fotografije in obujanje spominov, ko ga preletim čez nekaj časa.

Kaj počnete, ko ste doma?

Poleg fotografiranja porok se redno ukvarjam s športom. Zraven pa se izobražujem in izpopolnjujem moje delo, spletno stran in marketinške prijeme.

Na kakšen način si financirate svoje poti? Z blogom tudi služite?

S fotografiranjem porok. Pari porok, katere fotografiram v tujini, mi tudi plačajo letalsko karto. Z blogom ne služim. Tudi fotografij ne prodajam, ker bi se k zadevi spravil preveč resno in bi potovanja izgubila svoj čar in postala na nek način trdo delo.

Kdo so vaši bralci? Prevladujejo Slovenci ali tujci?

Bralci? Recimo, da imam gledalce. Večinoma so Slovenci.

Na katerem kontitentu se počutite najbolj domače? Zakaj?

Najbolj domače se počutim v Aziji – bolj natančno v jugovzhodni Aziji.

Verjetno, ker sem tam tam zelo pogosto. Že sam prihod in tisti drugačen vonj zraka mi je zelo domač. Potem pa je tista svoboda, ko se sprehajaš po ulici in uživaš v ulični hrani, ki je na
voljo ne glede na uro in vse je načeloma zelo dobro. Prijetne temperature, če je sonce, se malo bolj držiš sence, skočiš v Seven Eleven po vodo. Poleg varnosti pa je tam tudi ogromno nasmejanih obrazov. Produktivno pa preživiš cel dan, ne da bi zapravil 10 evrov.

Imate na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vam najbolj prirasli k srcu?

Seveda imam. Najbolj so mi prirasli k srcu ljudje v Tanzaniji. V Mariboru sem pred potovanjem preko Erasmus društva spoznal enega, ki je bil na izmenjavi s Tanzanije. Ko sem mu povedal, da grem na obisk v njegovo državo, mi je dal nekaj kontaktov njegovih prijateljev. Ob prihodu na letališče me je tako pričakal njegov najboljši kolega, ki me je pripeljal do njegove kolegice, ki me je gostila naslednje dni. V naslednjih dneh pa sem s to družbo šel na par zabav in si naredil celo mrežo po Tanzaniji. V devetnajstih dneh mojega potovanja sem tako samo 5 noči plačal za nočitev. Ustvaril sem nekaj zelo dobrih prijateljstev in ob čisti afriški temi večkrat ob družbi in pivo “zabluzi”l pozno v noč.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Težko. Sem zelo slab pripovedovalec z besedami. Rajši zadeve zabeležim s fotoaparatom in jih predstavim tako, kot jih jaz vidim. Mislim, da ima fotografija tudi prevelik velik vpliv na to da se sploh odpravim na pot in da se lahko zbujam ob šestih zjutraj.

Kakšen tip popotnikov ste?

Takšnega, da mi domačini kažejo v katero smer naj grem, v prepričanju, da sem pomotoma zašel v njihovo vas.

5 stvari, ki jih najprej spakirate?

Fotoaparat, polnilec za fotoaparat, spominske kartice, dodatni objektiv, še en objektiv.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Ne preveč planirati. Pustite se izgubiti. Samo obiskovati znamenitosti je popolni nesmisel. Pomembno je samo doživetje in pot do njih.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Izguba potnega lista in posledično tudi zamujen let domov iz Vietnama.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Da so potovanja draga. Res je vse odvisno od destinacije in kakšne so cene tam. Ampak se mi zdi, da pozabljamo, da tudi če živimo doma, zapravimo nekaj denarja. Ker nam nekaj manjka, pa bomo tudi brez potovanj ta denar zapravili za neke druge stvari. Bolj od lokacije pa je odvisno tudi na kakšen način potujemo. Predvsem kje spimo, kje jemo in kdaj potujemo. Lahko gremo kot na dopust od službe ali pa kot na neprecenljivo izkušnjo. In to popolnoma spremeni način potovanja.

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja?

Da smo postali sužnji sistema. Poglejte si nasmejane obraze najbolj revnih predelov Filipinov in jih primerjajte z mrkimi pogledi v metroju v kakšnem evropskem mestu. Več nam pomeni kaj imamo kot pa kaj smo doživeli. Delamo pa za neke cilje v daljni prihodnosti, zraven pa pozabljamo živeti sedanjost.

Kdaj bloganje iz hobija preraste v posel?

Pri meni nikoli.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Svojo družino in večino svojih prijateljev.

HITRIH 6

Najljubša država: Peru.

Najljubše mesto: Hanoi.

Najljubša plaža: Baška na Krku.

Najljubša kulinarika: Tajska.

Najljubši način transporta: Motor.

Najljubši jezik: Angleščina.

Več Dejanovih fotografij si lahko ogledate na njegovem blogu, Instagramu ali Facebooku. Sledite mu!

Foto: Dejan Žagar

Preberite še:

Sara Bezjak v Mehiki: Javnega prometa tukaj ni, kjer pa je, za nas ni varen #vandrajinsider

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.