Kolumbija je zagotovo ena izmed bolj zanimivih izbir za popotnike. Prekrasna narava, odprti in topli ljudje ter ples in zabava. Bi lahko destinacija ponujala še boljšo sprostitev? Po Kolumbiji sta se pred nekaj meseci potepali PR-ovki Sara Nunič Klun in Melita Gulja. Zdaj, ko so vtisi že dodobra zasidrani, smo se o tej čudoviti državi pogovarjali s Saro.

Pravi, da se bo v Kolumbijo zagotovo vrnila, če pa se tja odpravljaš tudi ti, so njeni vtisi obvezno branje.

Kdaj sta z Melito šli v Kolumbijo in koliko časa sta si vzeli za to potovanje?

Že konec jeseni sva se pogovarjali, kako super bi bilo, če bi lahko zimo presekali s poletnimi temperaturami. Potem sva kar spontano začeli brskati po spletnih straneh, ki ponujajo poceni letalske karte v eksotične kraje. Tja sva se odpravili v začetku februarja, vrnili pa prve dni marca, vse skupaj sva potovali približno tri tedne. Vsekakor premalo časa, da bi v lahko v celoti videli in zaužili lepoto pokrajine, ki jo Kolumbija ponuja.

Zakaj ravno Kolumbija, kaj vaju je prepričalo?

Kolumbija je prišla povsem spontano. Pred tem je bila v igri Azija. Za Kolumbijo sva se potem odločili zaradi poceni letalske karte – cena je bila res smešno nizka, našla sem namreč error fare ponudbo, kjer je povratna karta stala nič več kot 350 evrov. To je nekako prevladalo in v eni uri po najdeni ponudbi sva kupili letalsko karto. Potem pa se je šele začelo odkrivanje same Kolumbije. Vedela sem, da ima Kolumbija čudovito naravo, to je ostalo v spominu še iz srednješolske geografije. To je pa nekako vse. Pred tem se kaj dosti nisem ukvarjala s samo državo, niti Melita je ni dobro poznala. Obe pa sva si želeli potovati po državi, ki ni prepolna turistov, kajti že od nekdaj sem privrženka potovanja po lokacijah, ki ti še dajejo občutek pristnosti. Kolumbija je bila točno to! Želeli sva si videti naravo, plavati v karibskem morju, se učiti salse od domačinov in občutiti utrip kolumbijskih velemest.

Je k izbiri kaj pripomogla tudi priljubljena serija Narcos?

Moram priznati, da je z Melito z namenom nisva želeli videti pred potovanjem, saj nisva želeli dobiti napačne predstave o državi. In vesela sem, da je nisem videla, ker je Kolumbija veliko več, kot spomin na Pabla Escobarja in drogeraške kartele.

Pa so še kje vidne sledi slavnega Pabla Escobarja?

Sledi so seveda vidne, saj je Escobar obvladoval vse gospodarske in politične niti. Sicer pa Escobar nekako še vedno živi po svoji smrti v spominu Kolumbijcev, nekateri ga poveličujejo, večina (vsaj tistih, ki sem jih srečala na potovanju) pa do njega kuha zamero, saj je Kolumbiji dal prizvok diskonta drog in center kriminala. Odnos do Escobarja je mešan, zavedajo se, da ga ne bodo nikoli povsem izbrisali iz svoje zgodovine, vsekakor pa si ne želijo, da bi se njegova zgodba kadarkoli ponovila.

Je Kolumbija varna država za potovanje?

Sama sem jo izkusila kot varno, je pa seveda zelo priporočljiva mera previdnosti. Na potovanju se z Melito niti enkrat nisva obremenjevali s tem, kaj vse bi se lahko hudega pripetilo, bolj sva se osredotočili na samo doživetje. Naj omenim, da sva se na potovanje odpravili povsem brez načrta, kam točno bova šli, rezervirani sva imeli le prvi dve nočitvi, nato pa sva se ravnali po nasvetih domačinov in ostalih backpackerjev – kater kraj priporočajo, katere prevoze, prenočišča … Razen okvirnega načrta, ki sem ga omenila prej, nisva vedeli, kje točno bova potovali.

Kaj je nate naredilo največji vtis na celem potovanju?

Narava in ljudje. Narava je nepopisno lepa, iz kraja v kraj, kjer sva potovali, je bilo lepše. Pa saj so velika mesta tudi zanimiva, ampak potrebuješ kar nekaj dni, da jih lahko obvladaš. Po nekajdnevnem raziskovanju džungle sva prispeli v Medellín in je bil kar precejšen šok preklopiti iz naravne džungle v mestno. Ljudje pa so čudoviti, v spominu mi je ostalo to, kako srečni so, ne glede na to kaj počnejo, koliko imajo za preživetje. Obožujejo življenje in salso, salso pravzaprav že dihajo, začutiš jo v njihovih porah. Ljudje živijo v trenutku in se ne obremenjujejo s prihodnostjo, ki je pet let stran, niti ne preteklostjo, ki je tako ali tako ni več. Veliko se smejijo in znajo laskati.

Obiskali sta tudi zanimiv park Tayrona. Kako je bilo tam?

Bili sva v parku Tayrona in srečali tudi domačine. Nisva sicer imeli veliko stika z njimi, so pa vsekakor zanimivi. Park Tayrona je čudovit, tako plaže kot rastlinje, no je pa ogromno mrčesa. Lahko rečem, da sem za čas potovanja namesto dezodoranta uporabljala kar repelent za komarje. Če ga ne uporabiš na vsake dve uri, si te komarji in mušice takoj privoščijo.

Kakšno kulinariko ima Kolumbija?

Pojejo ogromno mesa: piščanec, govedina in ribe so pri njih na meniju večkrat na dan. Prav tako jajca, bi rekla, da se tam skoraj vsak dan začne z jajci, kot pri nas s kavo. Hrana je precej povezana z zgodovino, morala je biti kalorična in poceni in to je močno vplivalo na današnjo kulinariko. Ulična hrana je zanimiva, ampak je treba biti pazljiv, sama sem namreč dobila okužbo želodca, ko sem si privoščila njihove arepe. Noro dobro pa je sadje, okus je povsem drugačen od tega, ki smo ga vajeni. Mango, lubenica, ananas, banane, melona, pasijonka, kokos … Vse kar si lahko zamisliš, je tam na voljo po smešno nizkih cenah. Kar pa se tiče pijače, je zares dober njihov rum. Presenečena pa sem bila nad ponudbo kave, ta je namreč precej osiromašena. Kolumbijci nimajo kulture pitja kave, kava je le za izvoz in le redko najdeš kavarno, v kateri si privoščiš močno črno kavo.

Kateri kraji so must see v Kolumbiji?

Vsekakor Cartagena, Islas del Rosario, San Andres, Cali, Guatape, Medellín, Bogota, park Tayrona … Ob naslednjem obisku Kolumbije (predvidoma naslednje leto) pa vsekakor obiščem še katerega drugega. Lahko rečem, da ni kraja, ki te v Kolumbiji ne bi navdušil, je pa prevoz zelo zanimiv in včasih ne preveč zanesljiv.

Kako sta potovali po Kolumbiji?

Preizkusili sva skoraj vsa potovalna sredstva, ki jih Kolumbija ponuja (čoln, notranji leti, avtobus, taksi, tuc tuc …). Taksiji so super. Izredno poceni in dobiš ga na vsakem ovinku. Pri prevozu po velikih mestih res nisva varčevali, ker nisva želeli zgubljati preveč časa in sva vestno uporabljali taksi prevoz. Sva pa imeli tri zanimive izkušnje s prevozi. Ko sva se vračali z otokov (Islas del Rosario), sva se po odprtem morju vozili z majhnim obrabljenim čolnom, za katerega nihče na krovu ni bil prepričan, da nas bo varno pripeljal nazaj na kopno. Če sem kdaj razmišljala o bližnjem srečanju s potopom ali brodolomom, je bilo to takrat. Naslednje prevozno sredstvo je bil avtobus, ki so mu bili že kar nekaj let nazaj šteti dnevi. Nekje na pol poti, sredi ničesar je avtobus ugasnil in le sreča ga je vsake toliko oživela nazaj, da smo prispeli do drugega prevoza. Zadnja zanimiva izkušnja pa je bila s pokvarjenim letalom, na katerega seveda nismo vstopili, nam je pa logistika naredila kar precej zmešnjave. Prevozi v glavnem niso vedno najbolj zanesljivi in povsod je treba v zakup vzeti vsaj pol ure več. Kolumbijci si res niso domači s točnostjo.

Kakšne so cene? Kaj je najdražje in najceneje pri potovanju v Kolumbijo?

Cene so nižje, prenočišča so poceni, prevozi so poceni, hrana prav tako. Najdražja je seveda voda, ker jo res rabiš na vsakem koraku, poceni pa je sadje, hrana in seveda droge, ki so cenejše kot škatla cigaret (smeh).

In še nasvet glede potovanja v Kolumbijo, ki bi ga delila z vsemi, ki načrtujejo pot tja?

Vzamejo naj si res čim več časa za potovanje, da lahko v popolnosti zaužijejo vso lepoto Kolumbije. Nujen je obisk Calija, ki je prestolnica salse, tam so ljudje neverjetno prijazni, no tudi povsod drugod so. Vsekakor naj imajo s seboj še najmočnejše repelente za komarje, ti so res požrešni. Naj jo obiščejo v februarju, saj je low season in se ni treba otresati raznih turistov, pa še cene so precej nižje. Predvsem pa, naj ne otresejo stereotipov o kriminalu v Kolumbiji, ker je država s kančkom previdnosti vse prej kot nevarna.

Foto: Sara Nunič Klun