V tokratnem Vandraj intervjuju gostimo Moe Hashimoto. Študijska izmenjava jo je pripeljala v Ljubljano, kjer je našla precej več, kot je pričakovala. Spoznala se je z dvojino in s svojimi videi v slovenščini navdušila številne Slovence. Ričet je postal ena njenih najljubših slovenskih jedi, med Mariborom in Ljubljano pa opaža podobno rivalstvo kot je na Japonskem med Osako in Tokiem.

Japonka v Ljubljani nam je zaupala, kaj jo je pri Slovencih najbolj presenetilo, zakaj se ji zdi, da se Japonci preveč obremenjujejo z mnenjem drugih, katero slovensko hrano bi priporočila rojakom in zakaj bi morali Slovenci ob obisku Japonske najprej odpotovati prav v Osako. Njeni nasveti za obiskovalce Slovenije pa so precej konkretni – in zelo okusni.

Kako ste za študijsko izmenjavo izbrali prav Ljubljano in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani?

Ko sem izbirala destinacijo za študijsko izmenjavo, sem čisto na koncu seznama univerz našla Univerzo v Ljubljani. Imela je eno najvišjih zahtev glede znanja jezikov, ob njej pa je bila tudi beseda »novo«. Takrat sem začutila, da bi morala iti tja, čeprav nisem imela posebnega razloga.

FOTO: Dominik Ivič

Ste Slovenijo poznali že pred prihodom?

Seveda o Sloveniji prej nisem vedela prav ničesar, zato sem v Googlu poiskala »スロベニア« (»Slovenija« v japonščini) in ugotovila, da je to država, ki je še nikoli ni obiskalo 98 odstotkov Japoncev. To me je spodbudilo, da jo obiščem.

Kakšna so bila vaša pričakovanja? Kaj ste si predstavljali o Sloveniji in Slovencih, še preden ste nas spoznali?

V japonščini nisem našla veliko informacij o Sloveniji, zato sem začela iskati slovenske gospodarske kazalnike, kot je BDP. Presenetilo me je, da slovenski BDP na prebivalca presega japonskega in da je Slovenija po nekaterih raziskavah mirnejša država od Japonske. O Sloveniji namreč nisem vedela ničesar, Japonsko pa sem brez posebnega razloga imela za eno najboljših držav na svetu. Zato se mi je Slovenija zdela neverjetna, čudovita država.

Bila sem tudi nekoliko zaskrbljena, saj sem v Osaki spoznala Slovenca, ki je tja prišel na študijsko izmenjavo z Univerze v Ljubljani. O tem, kakšni so Slovenci, mi je ustvaril drugačen vtis, kot sem ga dobila med bivanjem v Sloveniji. Iskreno povedano sem pričakovala, da bodo Slovenci bolj točni in precej bolj zaprti.

Kako bi primerjali Slovence in Japonce? V čem smo si podobni in v čem se najbolj razlikujemo?

Mislim, da je Slovencem in Japoncem skupno spoštovanje skupnih, vsakodnevnih pravil. Posebej me je navdušilo, kako okoljsko ozaveščeni so ljudje tukaj, zlasti ko gre za ločevanje odpadkov. Ko sem videla prijateljico, ki je povsem samoumevno pripravila vrečko za kompost, sem spoznala, da ločevanje odpadkov ni zgolj politika, ki prihaja od zgoraj, ampak je globoko zakoreninjeno v vsakdanjem življenju ljudi.

Največja razlika je po mojem mnenju v tem, koliko nam je mar za to, kaj si o nas mislijo drugi. V Sloveniji se zdi, da ljudje svobodno izražajo svojo osebnost z barvo in slogom las, ne da bi jih skrbelo družbeno odobravanje ali mnenje drugih.

Po drugi strani me je precej presenetilo, ko sem videla nekoga, ki je na avtobusu uporabljal elektronsko cigareto preprosto zato, ker si je to želel. Na Japonskem velika večina ljudi tega ne bi počela, tudi če bi si želeli, saj se bojijo, da bi jih kdo posnel in objavil na družbenih omrežjih ter bi se nato soočili z družbenim neodobravanjem. Kot Japonki se mi zdi, da so Slovenci bolj sproščeni, živahni in polni življenja prav zato, ker jih ne skrbi nenehno, kako jih dojema okolica.

FOTO: Dominik Ivič

Prihajate iz Osake, enega največjih in najbolj živahnih japonskih mest. Kaj vam je najbolj všeč v domačem kraju, zakaj ga moramo dodati na seznam krajev, ki jih je vredno doživeti?

V Osaki najdete vse, kar bi lahko potrebovali. Mesto je izjemno priročno za življenje, a najbolj mi je zagotovo všeč hrana. Menim, da je to najboljše mesto za življenje.

Zakaj bi ga morali obiskati? Kulturna doživetja in nakupovanje so seveda odlični, toda največja posebnost je možnost uživanja v edinstveni in okusni hrani Osake ter najboljših japonskih jedeh za dušo, vse to pa ob izjemno preprostem in dostopnem javnem prevozu. To je glavni razlog za obisk. Takoyaki je jed, ki jo morate nujno poskusiti!

Kaj bi svetovali Slovencu, ki prvič potuje na Japonsko?

Slovencu, ki prvič potuje na Japonsko, bi svetovala, naj prileti na mednarodno letališče Kansai (KIX). Od tam se lahko z enim neposrednim vlakom odpelje naravnost v Osako, kar je zelo priročno! Stavba Umeda Sky Building je sicer znana, vendar bi sama zagotovo priporočila Abeno Harukas, saj se nahaja v delu mesta, od koder prihajam. Res si želim, da bi si ogledali panoramski razgled na Osako, ki je nekajkrat večja od Ljubljane.

Osaka je odlična izhodiščna točka za obisk Kjota, Nare in Kobeja. Če imate radi tonkotsu ramen, se lahko z neposrednim hitrim vlakom Shinkansen (bistveno hitrejši kot slovenski vlak – želim si, da bi ga vsak Slovenec vsaj enkrat preizkusil!) odpeljete vse do Hakate v Fukuoki. Ker vem, da imajo Slovenci radi naravo, bi vam zelo priporočila tudi raziskovanje romarskih poti Kumano Kodo in gore Koya v prefekturi Wakayama.

Kaj pa Japoncu, ki se prvič odpravlja v Slovenijo?

Japoncu, ki prvič obišče Slovenijo, pa bi svetovala, naj se prvi dan v celoti posveti središču Ljubljane. Ričet v Klobasarni in borovničev sladoled v DIMATTEU sta obvezna postanka. Poskusiti morate tudi mesni burek v Olimpiji. Verjemite mi, zaželeli si ga boste še pred poletom domov.

Ker boste po dolgem letu verjetno utrujeni, vam toplo priporočam, da si napolnite baterije z mojo najljubšo sladico: izjemno sladko pico rolo z Nutello v Hiši pod gradom. Za večerjo poskusite čevapčiče v Baščaršiji, neverjetno okusni so. Ne pozabite kupiti kruha za naslednje jutro. Čeprav sama raje priporočam nakup v pravi pekarni, je verjetno celo kruh iz slovenskih supermarketov okusnejši od tistega, ki ga najdete na Japonskem.

Poskusite tudi Poli, lokalno piščančjo salamo. Mislim, da bi bila Japoncem še posebej všeč Poli Light. Če kruh pokapate z nekaj slovenskega medu, dobite še eno božansko kombinacijo. Ugotavljam, da govorim samo o hrani! Seveda je Ljubljana izjemno očarljivo mesto, zato si vzemite čas in uživajte v čudovitih razgledih ter splošnem vzdušju.

Od drugega dne naprej se lahko z avtobusom odpravite raziskovat Maribor ali obalni mesti Koper in Piran. Res sta slikoviti. Čeprav je njuno vzdušje povsem drugačno, vam bosta obe mesti omogočili, da doživite pravo bistvo Evrope. Bled in Postojno bom izpustila, saj ju tako ali tako obišče vsak, ne da bi mu to sploh morala priporočati.

FOTO: Dominik Ivič

Česa si želite, da turisti, ki obiščejo Japonsko, ne bi več počeli?

Resnično si želim, da bi se končala kajenje na javnih površinah in odmetavanje smeti.

Kar zadeva kajenje, je na Japonskem na številnih območjih kajenje zunaj posebej označenih kadilskih prostorov strogo prepovedano. Če nekdo kadi na polni ulici samo zato, ker ne pozna pravil, je to lahko za ljudi okoli njega zelo moteče. Zato si resnično želim, da ljudje tega ne bi počeli.

Poleg tega na japonskih ulicah v nasprotju z Evropo skorajda ni javnih košev za smeti. Osnovno pravilo je, da smeti odneseš domov. Srce me boli, ko vidim ljudi, ki odmetavajo smeti v reke, jih puščajo na ulicah ali odlagajo velike količine odpadkov v javnih straniščih samo zato, ker ne najdejo koša.

Opravili ste tudi tečaj slovenščine. Na Instagramu objavljate videe v slovenščini in marsikoga navdušujete s tem, kako dobro jo govorite. Kdaj ste se začeli učiti slovenščino in kaj vas je spodbudilo, da ste se je lotili?

Želela sem v celoti doživeti življenje v Sloveniji in s tem pokazati spoštovanje do njene kulture, zato sem se udeležila intenzivnega tečaja slovenščine za študente programa Erasmus.

Poleg tega sem na svoji univerzi na Japonskem eno leto obiskovala pouk stare grščine, pri katerem sem spoznala koncept dvojine. Zelo me je zanimalo, kakšne spremembe bi se zgodile v mojem načinu razmišljanja, če bi ta koncept usvojila. Za razliko od stare grščine se slovenščina še vedno uporablja, zato sem se želela znajti v takšnem jezikovnem okolju in med bivanjem v Sloveniji opazovati spremembe v sebi.

Ko sem se učila angleščino, sem imela precejšnje težave že z ločevanjem ednine in množine, zato se zavedam, da je ponotranjenje koncepta dvojine precej zahtevna pot.

FOTO: Dominik Ivič

Se vam je pri učenju slovenščine zgodila kakšna zabavna ali nerodna situacija zaradi napačno razumljene besede ali izgovorjave?

Ker sem ženska, se mi ženske slovnične oblike v slovenščini zdijo nekoliko bolj naravne in domače. Zaradi te navade sem se nekoč zalotila, da sem o moškem prijatelju nezavedno ves čas govorila v ženski slovnični obliki. Kar nerodno je bilo, ko so me morali vedno znova popravljati!

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Moe (@moechamuu_)

Katera slovenska beseda vam je najljubša in zakaj? Je kakšna, ki se vam zdi posebej lepa, smešna ali jo preprosto radi izgovarjate?

Rekla bi, da mi je posebej zanimiva beseda »čuj«. Slišala sem, da je odnos med Osako in Tokiem na Japonskem precej podoben rivalstvu med Mariborom in Ljubljano tukaj v Sloveniji.

Ko sem dejansko obiskala Maribor, sta se mi njihov energičen način govora ter živahno in veselo vzdušje takoj zdela domača. Kot oseba iz Osake sem se v tem takoj prepoznala. Doma imamo narečje, imenovano Osaka-ben, ki ima zelo poseben značaj. Ko so me naučili fraze »Ka te to je ne čuj?«, se mi je njen ritem in zven zdel izjemno zabaven, čeprav je sama nikoli nisem zares uporabila! Smešno je, kako lahko skoraj karkoli spremenite v mariborsko narečje že samo tako, da dodate »čuj«.

Po drugi strani me je presenetilo, ko sem izvedela, da besedo »živjo«, ki sem se je naučila pri pouku, uporabljajo predvsem ljudje v Ljubljani. Vsakič, ko zdaj rečem »živjo«, se skrivaj počutim kot prava mestna punca!

FOTO: Dominik Ivič

Kako se je sploh začela vaša zgodba z objavljanjem videov v slovenščini? Ste pričakovali, da bodo pritegnili toliko pozornosti? Kateri odziv sledilcev vam je ostal najbolj v spominu?

Če sem povsem iskrena, sem videe sprva začela objavljati samo za svoja dva slovenska prijatelja Laro in Dominika. Želela sem, da vidita, kako napredujem pri učenju slovenščine, saj sem tako vadila snov, ki sem se je naučila na jezikovnem tečaju.

Ker se nismo mogli srečevati vsak dan, sem pomislila, da bi preprosto objavljala videe, v katerih bi poskušala govoriti slovensko z uporabo izrazov, ki sem se jih naučila tisti dan. Upala sem, da si jih bosta ogledala, kadar bosta imela nekaj prostega časa.

Pravzaprav me je takoj po objavi prvega videa postalo tako sram, da sem skoraj spremenila svoj račun v zasebnega! Ko pa sem naslednji dan preverila odzive, sem bila popolnoma šokirana. Toliko Slovencev si je ogledalo moj video, mi začelo slediti in mi pustilo izjemno tople komentarje ter sporočila. Lara, Dominik in jaz smo vsi trije nejeverno strmeli v številke in si govorili: »Vau, to postaja noro, neverjetno!« Takrat smo zares spoznali moč družbenih omrežij.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Moe (@moechamuu_)

Poleg tega nikoli nisem bila človek, ki bi bil posebej dober v odgovarjanju na sporočila, vendar se trudim prebrati skoraj vsak posamezen komentar. Tudi če moji slovenski prijatelji ne napišejo komentarja, me osreči že to, da pri vsakem videu kliknejo gumb »všeč mi je«, saj vem, da me spremljajo.

Zelo prisrčno mi je tudi, ko vidim znana imena, na primer tiste, ki me redno spodbujajo z besedami »Kar tako naprej!«, ali tiste, ki prijazno popravljajo mojo polomljeno slovenščino. Z interakcijo z ljudmi v komentarjih se pravzaprav naučim veliko novih izrazov, zato mi njihovi odzivi resnično veliko pomenijo.

MOE in njenim dogodivščinam v Sloveniji lahko sledite tudi na njenem Instagram profilu. Spremljajte jo na @moechamuu_ *

Kako so vas sprejeli Slovenci? Kot kaže, ste že spletli prijateljstva, ki jih boste ohranili tudi po vrnitvi na Japonsko?

Slovenci so me sprejeli z izjemno toplino. Peljali so me v odlične lokalne restavracije, z mano delili svoja najboljša priporočila, kje lahko izkoristim študentske bone, in me celo povabili v svoje domove, kjer so me pogostili z okusnim domačim štrudljem, doma pripravljenimi jedmi in svežim sadjem z njihovih vrtov.

Zelo sem hvaležna, da ljudi iskreno zanima, kdo sem, in da želijo spoznati Japonsko. Zelo me osrečuje tudi to, da me nenehno vabijo na obroke in izlete!

Veliko prijateljev, ki sem jih spoznala tukaj, je študentov programa japonologije na Univerzi v Ljubljani. Resnično upam, da bomo ostali povezani in ohranili ta posebna prijateljstva še dolgo po moji vrnitvi na Japonsko.

Je kaj, kar Slovenci pogosto mislimo o Japonski, pa v resnici ne drži? S katerimi stereotipi o Japoncih se srečujete?

Rekla bi, da je največja zmota prepričanje, da moraš kot Japonec poznati prav vse vidike japonske kulture.

Najbolj me je presenetilo, kako neverjetno priljubljeni so tukaj animeji in mange. Obstajajo tudi določene glasbene skupine, ki na Japonskem sploh niso tako znane, med mojimi slovenskimi prijatelji pa so presenetljivo priljubljene. Seveda zanje nisem vedela, zato kljub temu, da sem Japonka, sploh nisem mogla slediti pogovoru!

Nekoč smo se pogovarjali tudi o hanafudi, tradicionalnih japonskih igralnih kartah, za katere večina Japoncev izve samo na kratko pri pouku zgodovine. Bila sem presenečena, ko sem ugotovila, da nekateri Slovenci o njih vedo celo več kot jaz!

Japonska kulinarika je res izvrstna. Kakšna pa se vam zdi slovenska hrana?

Sem precej izbirčna jedka in resnično ne maram mlečnih izdelkov, še posebej sira. Kljub temu mi je bilo v veliko olajšanje ugotoviti, da številne tradicionalne slovenske jedi sploh ne vsebujejo sira.

Kot sem že omenila, je ričet postal ena mojih najljubših jedi in odločena sem, da se bom pred koncem svojega bivanja v Sloveniji naučila pripraviti njegovo okusno različico! Zelo rada imam tudi govejo juho in štrudelj.

Se vam zdi Slovenija varna in prijetna država za življenje?

Na splošno menim, da je Slovenija varna in udobna država za življenje, vendar mi nekatere stvari, ker sem se rodila in odraščala v Osaki, nekoliko manjkajo.

Predvsem glede vlakov lahko rečem samo, da je japonski sistem stotine milijonov krat boljši. Tudi kar zadeva stanje cest, je zunaj glavnih ulic veliko lukenj in neravnih površin. Nekoč sem med vožnjo padla s kolesa BicikeLJ, ker nisem poznala slabe in nepredvidljive kakovosti cestišča, zato upam, da se bo stanje v prihodnosti izboljšalo.

Poleg tega me skrbi visoka stopnja uporabe elektronskih cigaret med mladimi. Še posebej neprijetno je, ker se dim zadržuje v zraku v bližini mestnega središča, srednjih šol in univerz. Če bi se izboljšalo samo to, bi bilo vse popolno.

Kljub temu pa so čudovite tudi nekatere stvari, ki so podobne kot na Japonskem: visoka stopnja varnosti, zaradi katere se lahko ženska tudi sredi noči sama sprehaja po mestu, dejstvo, da lahko povsod piješ vodo iz pipe, in možnost življenja, v katerem lahko občutiš človeško veselje, ker je narava tako blizu.

Kaj boste po koncu izmenjave najbolj pogrešali pri življenju v Sloveniji? Si predstavljate, da bi tukaj nekoč živeli dlje časa?

Mislim, da bom najbolj pogrešala ljudi. Slovenci se pogosto opisujejo kot narod, ki zavida sosedu bolj zeleno travo – znana zgodba o sosedovi kravi. Vendar so bili ljudje, ki sem jih do zdaj spoznala, vsi zelo topli. Ne glede na to, kako okusno hrano jem ali kako čudovito pokrajino gledam, mislim, da bi bili moji spomini brez čudovitih ljudi, ki sem jih tukaj spoznala, veliko bolj enolični.

Slovenski študenti niso le izjemno nadarjeni za jezike, ampak imajo tudi izjemno širino pogleda na svet. To moram posebej poudariti. Njihov način razmišljanja in izražanja je resnično očarljiv. Življenje v takšnem okolju me je zelo navdihnilo.

Ker bom marca prihodnje leto diplomirala na svoji univerzi na Japonskem, si pravzaprav želim, če bo mogoče, vrniti se v Slovenijo kot redna študentka in tukaj nadaljevati magistrski študij. Tako bi lahko odkrila še več tega, kar ponuja ta čudovita država.

MOE in njenim dogodivščinam v Sloveniji lahko sledite tudi na njenem Instagram profilu @moechamuu_ *

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje ali pozna skrite kotičke za izlete po Sloveniji in sosednjih državah ter bi svoje izkušnje delil z Vandraj bralci? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Vesela bom vašega sporočila na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: MALTA: nasveti za obisk skozi oči Slovenke, ki tam živi #INTERVJU

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.