Nika Ličen: “Takoj, ko sem stopila v svojo sobo, sem klicala domov, naj pričakujejo prvi let, s katerim se vračam.”

Potovanja so eno, selitev v tujino pa je precej večji korak in lahko preraste v precej stresno situacijo. Veliko ljudi pravi, da se je na tujino dobro navaditi že v mladih letih. Večina slovenskih univerz zato mlade spodbuja k študiju izven naših meja. Možnosti za študijsko izmenjavo je ogromno in o njih večinoma slišimo pozitivne odzive.

A selitev v tujino ni mačji kašelj. Mnoge mlade pred vstopom na letalo precej zvije v želodcu. A ta strah je treba premagati. Zbrati dovolj poguma in stopiti iz svoje cone udobja. Trud je na koncu navadno poplačan z novimi izkušnjami, znanjem in poznanstvi. Podobno je doživela tudi Nika Ličen, nekdanja študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani in z nami delila svojo izkušnjo.

Zakaj ste se odločili za izmenjavo?

Že ko so nam v srednji šoli predstavljali fakultete, sem vedela, da bo študijska izmenjava del mojih študentskih let. Dobra povezava s tujimi fakultetami je bil tudi eden izmed od kriterijev pri izbiri fakultete. O tem nisem niti preveč razmišljala. Neizkoriščene izmenjave sploh nisem dojemala kot realno možnost.

Lahko opišete svojo izkušnjo?

V Birmingham sem letela 11. septembra. Na letališče v Benetke sta me peljala prijatelja, tako da obstajajo priče slapovom mojih solza. Ko sem pristala v Angliji, sploh nisem vedela, kako do hostla. Ko sem stopila v svojo sobo, sem najprej poklicala domov. Da se s prvim letom vračam domov. Veliko sem prejokala. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so mi celo odobrili vrnitev domov. Šele ko sem začela spoznavati sostanovalke v hostlu, kjer sem živela prve tri tedne, sem se počasi privadila. Hrana je bila prav taka, kot so mi jo opisali fantje v hostlu. »The food is sh*t, man!«. Zato pa je bila fakulteta toliko boljša. Aston business school je ena izmed boljših fakultet na svetu. Vesela sem, da sem imela priložnost študirati tam. Od predavanj v enajstem nadstropju, do tega, da sem živela v enem izmed kulturno najbolj raznolikih evropskih mest. To se je seveda poznalo tudi na fakulteti, saj sta bila samo 2 od mojih 6 profesorjev Angleža. Udeležila sem se kar nekaj organiziranih druženj, spoznavnih večerov za erazmovce, študentskih zabav, predvsem pa izletov po raznih angleških mestih. Od prikupnega rojstnega kraja Shakespeareja, pa do spontanih »kaj pa če gremo v London čez 4 ure?« izletov v prestolnico.

Da ne bo videti, kot da mi razen hrane in zabave druge stvari niso pomembne – na fakulteti sem se naučila veliko. Način dela je popolnoma drugačen od dela v Ljubljani. Izpiti so neprimerljivo lažji, že s tem, da je »passing grade« 40%. Profesorjem je samoumevno, da se bomo naučili le polovico snovi, tisto, ki nas pač najbolj zanima. Da bomo na izpitu odgovorili le na tista vprašanja, ki se dotikajo te teme. Odnos do znanja je vsekakor drugačen.

Je izmenjava za vsakogar?

Da, vsekakor. Kar pa ne pomeni, da bo v njej vsak užival. Čisto mogoče bo oddaljenost od domačega okolja, prijateljev in družine prevelik negativen zalogaj. Potem povratek domov pričakujemo v podobnem stanju kot otrok, ki se veseli božiča. Pa vseeno je neprimerljiva izkušnja. Živeti sam, obkrožen z drugačno kulturo, drugačnim jezikom, kulinariko, tempom življenja, vremenom … Vse to te nauči veliko.

Ste imeli kakšno slabo izkušnjo?

Iskanje stanovanja je bila nočna mora. Z brskanjem po spletu in kontaktiranjem potencialnih najemodajalcev sem začela nekaj dolgih mesecev pred selitvijo, pa sem vseeno prve 3 tedne preživela v hostlu. Ogledala sem si več stanovanj. Pa sem bila na tisti točki bolj obupana kot izbirčna. Osnovni higienski in varnostni standardi so padali. Na koncu sem vseeno našla super prostor zase, tako da sem imela veliko srečo.

Kaj si želite da bi vedeli, preden ste odšli na izmenjavo?

KAMPUS! Aston Business School je bil na papirju super. Zamudila pa sem velik del povezovanja z ostalimi študenti.

Česa vas je bilo najbolj strah?

Pred odhodom o sami izmenjavi ironično nisem preveč razmišljala. Morda sem se temi izogibala v celoti, ker sem želela ostali v mehurčku doma. Nisem zares vedela, kam grem, v kakšno mesto … vse skrbi so bile usmerjene v to, kaj bo z mojim življenjem v Ljubljani, ko se vrnem. Kaj vse bom zamudila.

Za katero bojazen se je zdaj, ko ste nazaj, izkazalo, da je bila odveč?

Ko si v tujini, se ti vsak dan zgodi neskončno novih stvari, izkušenj, trenutkov. V treh dneh imaš občutek, da so ti minila leta. Skrbelo me je, da bodo šla moja prijateljstva doma v maloro. In tudi so. Pa niso. Je precej klišejsko, ampak se ti odnosi nekako sčistijo. Ostane, kar mora, in gre, kar mora. Kar je prej blagoslov kot kaj drugega.

Kaj je izmenjava naučila vas?

Biti sama. Iti sama na kavo, sama po nakupih, sama na avtobus. Brez tega, da ti nekdo dela družbo po telefonu. Navajena sem bila, da sem preko slušalke ves čas priklopljena na nek “friendly small-talk”. Če ne drugega, namesto avtoradia. V Birminghamu sem bila leta 2015, ko je bil prenos podatkov še zelo drag. Klici v tujino so bili rezervirani za »skrajno nujne primere«. Tako sem se naučila, da se s knjigo v kavarni počutim super. In precej domače, ko vsak dan s petimi novimi cimrami (v hostlu sem bila v sobi za šest oseb) delim svoje izkušnje in opevam lepote Slovenije.

S čim ste imeli na izmenjavi največ težav?

Z iskanjem stanovanja. Pa tudi navezovanjem stikov. Nisem živela v kampusu. Predavanja sem obiskovala z rednimi študenti in ne tujci, končala pa so se ob večernih urah. Ko sem enkrat prišla do doma, nisem več šla iz hiše. Večerne sprehode po mračnih delih mesta so nam odsvetovali. Sploh 21-letni blondinki, ki so v rasno tako pisanem mestu prava redkost.

Kaj so najboljše strani izmenjave?

Novi prijatelji. Eno izmed boljših prijateljic, Italijanko, sem spoznala v Birminghamu. Seveda pa sem z izmenjave prinesla tudi veliko spominov na izlete in trapaste anekdote.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite na eva@vandraj.si! 

Foto: Nika Ličen

Preberite še: Maroko skozi oči Slovenke, ki jo je tja odnesla ljubezen do valov in Maročana

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.