Ideja za izlet v preteklost: V Kranj na Prešernov smenj!

Če vam še nikoli ni prišlo na misel, da bi šli na izlet v Kranj, je to skrajni čas! Tam se bo namreč na kulturni praznik odvil Prešernov smenj. Vsako leto 8. februarja po ulicah Kranja zaživi duh dr. Franceta Prešerna, kar je odlična priložnost za obisk.

Prešernov smenj v Kranju vsako leto na 8. februarja obudi spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. To je tudi ena najbolj prepoznavnih prireditev ob kulturnem prazniku, kjer po mestnih ulicah resnično zaživi duh dr. Franceta Prešerna.

Največji Prešernov kip, visok kar 5 metrov, boste srečali med Prešernovim gledališčem Kranj in cerkvijo sv. Kancijana. Pesnika lahko najbolj spoznate ob obisku njegove hiše, ki ima še vedno originalno pohištvo. Njegovo zadnje počivališče pa je danes spominski park – Prešernov gaj. V Pavšlarjevi hiši gostuje tudi eminentna Galerija Prešernovih nagrajencev. Prešernovi verzi pa so zapisani tudi na pročelju Mestne knjižnice.

Prešernov smenj in potovanju v 19. stoletje

Kako so 8. februarja videti ulice Kranja? Po mestu se razlega godba lajnarjev, sprehajajo se folklorne skupine in liki v značilnih opravah Prešernovega časa. Smenj spremljajo tudi recitacije Prešernovih pesmi, glasbeno kulturni program in program za otroke. Za romantične predlagamo vožnjo s kočijo, otrokom pa jahanje pravih ponijev. Med sprehodom po mestu se ustavite na sejmu domače in umetnostne obrti.

Cilindre na glavo!

Ob Prešernovem smenju imate priložnost, da z nakupom cilindra iz kartona postanete del mode 19. stoletja. Cilindri in klobučki so na voljo na stojnici pred Kranjsko hišo na Glavnem trgu 2 ter pri stojnici za prodajo vstopnic za jahanje konjev in vožnjo s kočijo.

V muzeje, na turistične atrakcije in na dobro kosilo

Odprti so seveda tudi kulturni hrami, ki na javnih vodenjih postavijo na ogled svoje bogate vsebine. Na ogled so kranjske turistične atrakcije. Prešerna kuhna bo poskrbela za dobro jedačo in pijačo. Kranj je balkon pod Alpami, njegovo mestno jedro pa stoji na skali med dvema rekama, Savo in Kokro. To mesto skriva kup odličnih znamenitosti, ene nad tlemi, druge globoko pod mestom. TU si lahko podrobneje pogledate pester program letošnjega Prešernovega smenja.

Na Prešernov smenj z vlakom in  brezplačnim avtobusom

Na dogodku Prešernov smenj, 8. februarja, bo na voljo brezplačen avtobusni prevoz, ki bo po Kranju in primestju vozil od 8. do 20. ure. Natančnejši vozni red najdete TU. Kako pa do Kranja? Z vlakom! 8. februarja veljajo cenejše vikend vstopnice s kar 75 % popustom. Od kranjske železniške postaje do Prešernovega smenja v mestu pa z brezplačnim avtobusom. Natančnejši vozni red vlakov najdete TUKAJ ter TUKAJ.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: KRANJ: Od podzemnih rovov do kanjona, vse to skriva prestolnica slovenskih Alp

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Ste vedeli, da rovi pod Kranjem skrivajo človeško ribico?

Stari rovi pod Kranjem skrivajo marsikaj. Med drugim boste tu našli človeško ribico. Ja, čisto pravo!

Rovi pod Kranjem so kraj, na katerega bi težko naleteli ponesreči. Če želite ujeti njegove skrivnosti, morate vedeti, kje in kaj iskati. Pod starim mestom se skriva 1300 metrov podzemnih rovov, zgrajenih med 2. svetovno vojno, ki so nekoč služili za mestno zaklonišče.

Podzemni rovi, kjer ne manjka življenja

V rovih, ki ležijo tik pod starim mestnim jedrom, si lahko ogledate različne priložnostne razstave. Na ogled je razstava mineralov in fosilov ter rekonstrukcija zaklonišča iz 2. svetovne vojne, kjer lahko doživite tudi simulacijo letalskega napada. Danes pa se v rovih dogajajo veliko prijetnejši družabni dogodki.

Poleg klasičnih ogledov rovov tu občasno prirejajo prav posebne dogodke! Za veliko noč so v njih otroci na primer iskali velikonočnega zajca, vsako jesen pa se v rovih odpre pravljični svet, kjer lahko doživite pravo noč čarovnic. Novembra se v rovih predstavijo vinarji iz vse Slovenije, poskušanje žlahtne kapljice pa popestrijo z lokalnimi mesninami, siri in namazi. Na začetku rova torej dobite svoj kozarček, ki ga med sprehodom skozi rove pridno polnite in praznite.

Kaj v Kranju počne človeška ribica?

Rovi pod Kranjem pa imajo še nekaj. Za težkimi vrati enega od rovov stoji Informacijski center za varstvo človeške ribice SOS proteus. V njem leži težak akvarij s čisto pravimi človeškimi ribicami, ki jih lahko vidite na lastne oči. Poleg akvarija se skozi rov sprehodite ob zanimivih videoprojekcijah in tablah, kjer bolje spoznate človeško ribico. In ne, ta nikakor ne živi zgolj v Postojnski jami!

Na ogled so rešene človeške ribice, ki so jih poplave podzemnih voda odnesle na površje, kjer sicer ne bi preživele. Tako po 200 letih prikazovanje človeške ribice javnosti nima več negativnega vpliva na naravo in je živalim prijazno. Da je temu tako, skrbijo raziskovalci Jamskega laboratorija Tular, kjer se s preučevanjem in varstvom človeških ribic ukvarjajo že 60 let. Obenem pa Info center SOS proteus, kot prvi tovrstni center na svetu, uvaja spremljanje vpliva obiskovalcev na človeške ribice, kar merijo s posebno kamero.

Gre za prvi informacijski center na svetu z belo in črno človeško ribico. (Mimogrede, črno človeško ribico najdete le v Beli krajini, več o tem preberite TU). Naloga centra je ozaveščati ljudi o življenju človeške ribice in pomenu podzemne vode, kjer živi – ta je glavni vir pitne vode v Sloveniji. O nedostopnem, podzemnem svetu, kjer živijo ta nenavadna bitja, tako lahko poslušate iz prve roke raziskovalcev, ki so človeški ribici posvetili svoje življenje.

V Kranju deluje eden od samo dveh jamskih laboratorijev s človeško ribico na svetu

In zakaj ravno Kranj? V Kranju deluje eden od le dveh jamskih laboratorijev s človeško ribico na celem svetu. Leta 1960 ga je v majhni jami Tular sredi mesta uredil jamski biolog Marko Aljančič. Njegov sin – Gregor Aljančič je šel po očetovih stopinjah in nadaljeval zgodbo v laboratoriju.

Letos je to zgodbo nadgradil s sodelovanjem z Mestno občino Kranj v obliki javno-zasebnega partnerstva. Skupaj sta ustvarila Informacijski center SOS Proteus, tako je človeška ribica prišla v kranjske rove. Raziskovalni del sicer še naprej poteka v jami Tular, v informacijskem centru pa se obiskovalci lahko o človeški ribici naučimo vsega, česar o njej še ne vemo – pa bi morali.

Izlet v podzemlje

Z obiskom tako postanete podpornik ogrožene človeške ribice, sredstva od vstopnin so namreč v celoti namenjena delovanju jamskega laboratorija, raziskovanju in varstvu te ogrožene živali. Vodenja potekajo vsak dan ob 11. in ob 19. uri, vstopnice pa najdete TU.

FOTO: Maja Fister

Raziskovanje podzemnega Kranja sta omogočila Best Press Story in Slovenska turistična organizacija (STO), ki stoji za nacionalno znamko I feel Slovenia.

PREBERITE ŠE: Ideja za izlet: Od podzemnih rovov do kanjona, vse to skriva prestolnica slovenskih Alp 

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Ideja za izlet: Od podzemnih rovov do kanjona, vse to skriva prestolnica slovenskih Alp

Zakaj Kranj nosi naziv prestolnica slovenskih Alp? Od tod namreč vidimo Triglav, Stol in Grintovec, tri kralje med dvatisočaki. Je tretje največje mesto v Sloveniji in prestolnica Gorenjske regije.

Kranj je balkon pod Alpami, njegovo mestno jedro pa stoji na skali med dvema rekama, Savo in Kokro. To mesto skriva kup odličnih znamenitosti, ene nad tlemi, druge globoko pod mestom. Kaj si ogledati v Kranju in zakaj je odlična ideja za izlet?

Kranj, Prešernovo mesto na vsakem koraku

V Kranju boste našli veliko kulturnih vsebin in vsekakor začutili veliko naklonjenost največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. V Kranju se radi poklonijo poetom. Največji Prešernov kip, visok kar 5 metrov, boste srečali med Prešernovim gledališčem Kranj in cerkvijo sv. Kancijana. Pesnika lahko najbolj spoznate ob obisku njegove hiše, ki ima še vedno originalno pohištvo. Njegovo zadnje počivališče pa je danes spominski park – Prešernov gaj. V Pavšlarjevi hiši gostuje tudi eminentna Galerija Prešernovih nagrajencev. Prešernovi verzi pa so zapisani tudi na pročelju Mestne knjižnice.

Vsako leto na 8. februarja lahko tu ujamete tudi tradicionalni Prešernov smenj, ki staro mesto odene v preobleko 19. stoletja in privabi več kot 20 tisoč obiskovalcev! Na ta praznik lahko brezplačno obiščete Prešernovo hišo, Mestno hišo in Grad Khislstein, med sprehodom po mestu pa se ustavite tudi na sejmu domače in umetnostne obrti.

Med znanimi Kranjčani so sicer tudi razsvetljenec in mecen umetnikov Žiga Zois, baročni slikar Leopold Layer, pesnik Simon Jenko, publicist Janez Bleiweiss in izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar – več o njem v naslednji točki.

Stari Kranj in skrivnostni rovi pod njim

Nadaljujmo tam, kamor vas ne bo zaneslo kar ponesreči. Da najdete to skrivnost, morate dobro vedeti, kje in kaj iskati. Pod starim mestom se skriva 1300 metrov podzemnih rovov, zgrajenih med 2. svetovno vojno, ki so služili za mestno zaklonišče. Podzemni rovi so z leti pridobili naravno patino, čisto prave kapnike, v mrzlih zimah pa tudi ledene kapnike.

V njih si lahko ogledate različne priložnostne razstave. Na ogled je razstava mineralov in fosilov ter rekonstrukcija zaklonišča iz 2. svetovne vojne, kjer lahko doživite tudi simulacijo letalskega napada. Danes pa se v rovih dogajajo veliko bolj prijetni družabni dogodki.

Noč čarovnic ali Vinska pot v rovih (oktober in november)

Poleg klasičnih ogledov rovov tu občasno prirejajo prav posebne dogodke! Vsako jesen se konec oktobra v Rovih pod starim Kranjem odpre pravljični svet. Noč čarovnic je grozna, temna in strah vzbujajoča dogodivščina, na kateri otroci spoznajo čarovnice in druge pravljične like, s katerimi se nato skupaj soočajo s svojimi strahovi in jih poizkušajo premagati. Novembra pa se v rovih predstavijo vinarji iz vse Slovenije, poskušanje žlahtne kapljice pa popestrijo z lokalnimi mesninami, siri in namazi. Na začetku rova torej dobite svoj kozarček, ki ga med sprehodom skozi rove pridno polnite in praznite.

Po 163 stopnicah do odličnega razgleda na mesto Kranj

Če smo začeli globoko pod zemljo, pojdimo zdaj nad mesto! V mestnem jedru, na robu glavnega trga, se dviga gotska Cerkev sv. Kancijana, ki zaznamuje podobo mesta. Njen zvonik se dviga 60 metrov visoko. Vanj se vije 163 stopnic, ki se končajo ob razgledni ploščadi. Za skoraj 600 let starimi zidovi se obiskovalcu razkrivajo arhitekturne in zgodovinske zanimivosti cerkve.

Prava posebnost je tudi cerkveno zvonovje. Korak na razgledno ploščad razkriva zgodbe mesta na skali v objemu dveh rek. Razgled od tu seže na vse tri verige slovenskih Alp in vse štiri strani neba. Zvonik je za javnost odprt vsak dan med 9. in 17. uro. Vstopnice kupite v bližnjem TIC Kranjska hiša.

Panorama Stara pošta, džungla nad mestom

Pa ostanimo še malo nad strehami. Utrip mesta boste najbolj ujeli, če sedete v eno od kavarn in opazujete življenje okoli vas. Panorama Stara pošta z najvišjega nadstropja hiše na Maistrovem trgu ponuja 180-stopinjski razgled na stari Kranj. Stoji na vrhu ene najzanimivejših zgradb v Kranju, ki ima status kulturnega spomenika in jo je v preteklosti večkrat obiskal tudi France Prešeren.

Celoten ambient lokala je precej edinstven, saj deluje kot urbana džungla visoko nad starim jedrom. Zasnovala ga je arhitektka Andreja Medvedič in vsekakor vam bo ostal v spominu. Z njihove terase se odpira panoramski razgled nad mesto in vršace.

Poleg odlične kave in koktajlov imajo tudi imenitne sladice in tapase. Nikakor pa ne spreglejte imena Monterosso. Ta blagovna znamka označuje hišna vina in večkrat nagrajeno oljčno olje. Lastnik lokala Uroš Gorjanc s prijateljem Davorjem Dubokovičem namreč v Istri vodi tudi posestvo Monterosso, kjer se bohotijo vinogradi in oljčniki, pa tudi nasadi češenj, mandljevcev in figovcev. Mimogrede, del te iste stavbe je imel nekoč že v lasti lastnikov dedek. Priporočamo kozarec sveže malvazije Monterosso, za v domačo kuhinjo pa dodajte tudi njihovo božansko olivno olje, ki ima resnično intenziven okus.

Kabinet izumitelja Janeza Puharja

V Kranju je v sredini 19. stoletja prebival mojster prenekaterih znanj, izumitelj Janez Puhar. Svoj poklic kaplana je združeval z inovatorstvom in svoje znanje matematike, fizike, kemije in jezikov usmeril v takrat povsem novo tehniko zapisovanja podob s svetlobo, ki jo danes imenujemo fotografija.

Kot pionir svetovne fotografije se je leta 1842 zapisal v zgodovino kot izumitelj fotografije na steklo. Svojo tehniko je izpopolnil do te mere, da je za osvetljevanje motivov potreboval zgolj petnajst sekund. To mu je omogočalo, da je lahko z veliko natančnostjo portretiral ljudi. Svojo fotografsko samozavest je ovekovečil tudi z dvema avtoportretoma in s tem svetu pokazal prvi pravi fotografski »selfie«.

Janez Puhar je v kulturni četrti Kranja dobil svojo spominsko hišo. V njegovem kabinetu vam vsekakor ne bo dolgčas! V hiši poleg muzejske sobe, ki opisuje Puharjevo življenje in postopek fotografiranja na steklo, najdete še sobo iluzij in fotografski atelje 19. stoletja, kjer se lahko oblečete v nošo tistega časa in domov odnesete fotografski portret svoje družine na steklu!

Muzejska pot

Priporočamo tudi kulturni potep skozi Prešernov spominski muzej, Mestno hišo, Kostnico, Grad Khislstein in Galerijo Prešernovih nagrajencev.

Grad Khislstein in mestno obzidje z obrambnimi stolpi

Stari del mesta obdaja mestno obzidje, ki je imelo nekoč osem stolpov. Obiskovalce danes vabijo trije obnovljeni stolpi, kjer zdaj živi kultura. Z obzidja se odpira pogled na vrt in letno gledališče gradu Khislstein, ki je eno lepših prizorišč kulturnih dogodkov pri nas.

Pungert, otroško igrišče in razgledna ploščad

Pungert je danes priljubljena točka za družine. Njegovo ime izhaja iz nemške besede Baumgarten, ki izdaja, da so meščani nekoč sem hodili urejat svoje vrtove. Na Pungertu stoji eden izmed štirih ohranjenih obrambnih stolpov. V njem so bile nekoč mestne ječe, potem celo stanovanja, danes pa z dogodki najbolj razveseljuje otroke. Teh ne manjka niti na igrišču pred stolpom. Čisto blizu pa najdete tudi stekleno razgledno ploščad, ki visi 30 metrov nad kanjonom reke Kokre. Upamo, da se ne bojite višine!

Meščanske hiše in njihove zgodbe

Staro mestno jedro nizajo hiše, ki so živ spomin zgodnjega meščanstva. Najlepše med njimi so Mitničanska, Pavšlarjeva in Mestna hiša, ki so pomemben del meščanske identitete, saj so stoletja združevale poslovno dejavnost v pritličjih in bivanje z zgornjih nadstropjih. Še eno pomembno kulturno središče je tudi Layerjeva hiša.

Kanjon reke Kokre

Kranj se dviga nad 30 metrov globokim kanjonom, kar je velika naravna posebnost. Kanjon Kokre je priljubljena točka domačinov, ki se tja umaknejo v naravo, poleti pa je tu prijetno tudi zaradi nižje temperature. Most nad reko Kokro povezuje dva svetova – staro mestno jedro in slikovito okolico.

Sosednji hribi za pohodniški izlet

Kranj je tudi odlična iztočnica za pohodniške izzive. Žige v planinsko knjižico lahko dodate še ob vzponih na Šmarjetno goro, Sv. Jošta nad Kranjem, Jamnik in Storžič.

Skok do posestva Brdo

Posestvo Brdo je spomenik državnega pomena in odlična ideja za izlet. Od Kranja je oddaljen 10 minut vožnje. Skriva Slovenijo v malem, saj tu najdete poslikane panjske končnice, bele lipicance in s slamo krite kozolce – toplarje, med sprehodom po parku pa vas bosta navdušila še Grad Brdo in stara oranžerija. Renesančni grad je bil dom plemiških družin in predsedniška rezidenca, kjer se danes srečujejo slovenski in svetovni voditelji.

FOTO: Maja Fister

Raziskovanje Slovenije sta omogočila Best Press Story in Slovenska turistična organizacija – I feel Slovenia.

PREBERITE ŠE: 1000 ur zunaj: Gozdarka iz Bohinja z najboljšimi idejami, kaj početi v naravi #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.